Skip to main content
Internet Archive's 25th Anniversary Logo

Full text of "Ljubljanski zvon"

See other formats




^^1:^ 



'^ľ->> 






^^4^;*>^: 



í- V£* \. 



rrtr^ 



i _.-->><£, 


\. V/ z^* i ^ ^ 






' . . * i. Si 


r«=-ír ^"'-^-Wt^ 


^^./my^:^:^ 






-^ V^'.- 



y^e'^V 



^-íŕcn^ 



^J^M 



>^f 






"t^^^^^t^ 



'%^.. 



:: ^-$:f'^my i^"-^^, "^^v^^ ^r.- 



Iiju6ljansŔi 

ZVON. 

Leposloven in znanstven list 




u re d i 1: 

Prof. FR. ImEVEC 



*°^: VIII. leto. ^* 



10©0* 



V LJUBLJANI. 



Tisek „Národne Tlslcarne. 







914536 



Imeni^ 



cio;íclíľirrjih gg. sotrx_iclniU;ov „Ljuil:)ljansk:ega. 2Svon^. 



1. Apih Jos.^ profesor na dežélni véliki 

realki v Novem Jičinii. 

2. Arko A., pisatelj v Ljnbljaiii. 

3. Dr. Babnik Janko ^ c. kr. avskultant v 

Ljubljani. 

4. Barle Janko v Zagrebu. 

5. Bariel Anton, c. kr. gimnazijski profesor 

v Ljubljani. 

6. Bedenek Jakop^ pisatelj na Dunaji. 

7. Belec Ivan, župnik v Lahovčah. 

8. Berbuč Ivan, c. kr. vélike reálke pro- 

fesor v Gorici. 

9. Bezenšek Anión, gimnazijski profesor v 

Sredci v Bolgariji. 

10. Bezlaj J., učitelj na meščanski soli v 

Krskem. 

1 1 . iJr. Bleiweis viiez Trsieniški Karí, 

primarij, dež. poslanec in mestni od- 
bomik v Ljubljani. 

12. Borghi Josip, c. kr. vélike reálke pro- 

fesor v Ljubljani. 

13. Brence MaieJ /•, privátni uradnik v 

Ljubljani 

14. Brezovnik Anión, učitelj v Vojniku. 

15. Bric Šimon, notárski kandidát v Tol- 

miuu. 
I ó. Cajnko V., bogoslovec v Zagrebu. 

17. Dr. Celesiin Br. J., kr. gimn. profesor 

in vseučiliški docent v Zagrebu. 

18. Civtperman Jos., pisatelj v Ljubljani. 

19. Cilensek Máriin, gimnazijski profesor 

v Ptuji. 

20. Cveinič I , c. kr. pôstni uradnik na 

Dunaji. 

21. Čtiček Fran, c. kr. dež. sodišča pristav 

v Ljubljani. 

22. Dr. Déčko Ivan, advokaturski kandidát 

v Celji 

23. Dr. Deiela Fr., c kr. gimn. profesor v 

Dunajskem Novem Mestu. 

24. Doksov T., privátni uradnik v Ljubljani. 

25. Dr. Dolenec Hinko, c. kr. dež. sod. 

tajnik v Ljubljani. 
26 Dolenec RiharcL ravnatelj dež. vinárski 

soli v Rudolfovem. 
27. Erjavec Fran f, c. kr. vélike reálke 

profesor v Gorici. 



28. Erzén Viktor f, pisatelj v Ljubljani. 

29. Fajdiga Ivan, priv. uradnik na Dunaji. 

30. Fajgelj Danilo, učitelj na Srpenici. 

31. Fékonja Andrej, kaplán pri s v. Pavlu 

v Savinjski dolini. 
32 Iratikc Ivan, c. kr. gimn profesor v 

Kranji. 
^2- Fretiensfeld Josip, učitelj v Ljutomeru. 

34. Funiek Anton, učitelj v Ljubljani. 

35. Gašpersič Aleksij B., kaplán v Rpjanu. 
3Ó. Gesirin Fr., modroslovec v Gradci. 

37. Dr. Glaser Karí, c. kr. gimn. profesor 

v Trstu. 

38. Gorázd. 

39 Goričljan A. v Mariboru. 

40. GregorHč Šimon, duhovnik na Gradišči' 

41. Guiiman Emil, c. kr. finančne proku- 

ratúre adjunkt v Ljubljani. 

42. Hatipimann Fr., c. kr. profesor na uči- 

teljišči v Gradci. 

43. Hlávka Irán f, pisatelj v Ljubljani. 

44. Hribar Ivan, glavni zastopnik banke 

»Slavije« in mestni odborník v Ljub- 
ljani. 

45. Hícbad Fr., c kr. gimn. profesor v 

Gradci. 
4Ó. Hudoklin Fr. f, v St. Jarneji na Do- 
lenjskem. 

47. Hudovernik Aleksander, notárski kan- 

didát v Ljubljani. 

48. Dr. Ipavec Benjamin,7Ár2iV\ú\iw Gríiáci. 

49. Jure Val., učitelj pri sv, Juriji pri 

Celji. 

50. Jelovšek Ernesiina v Ljubljani. 

51. Jenko Ivan c, kr. gimn. profesor v 

Gorici. 

52. Jereb Gregor, c. kr. brzojavni uradnik 

v Trstu. 

53. Jesenko Janez, c. kr. gimn. profesor v 

Trstu. 

54. Jurčič Josip f, pisatelj v I^jubljani. 

55. Kalan Janko, c. kr. davčui uradnik v 

Radovljici. 

56. Kalčič J. K., v Ljubljani. 

57. Karlin Martin, c, kr. gimn. profesor 

v Kranji. 



íl 



58. Kavcii Fridotin^ c. kŕ. nadlajtnänt v 

78. pehôtnem polku v Oseku, 

59. Kermavner Valentín, c. kŕ. gimn. pro- 

fesor v Ljubljani 

60. Kersnik Janko, c. kŕ. notár, graščák 

in dežélni poslanec na Brdu. 
6i, Kletnenčié Fr., právnik v Gradci, 

62. Dr. KlenienHČ Ignacij, c. kŕ. vseuči- 

liški profesor v Gradci. 

63. Koblar Anton, kaplán v Cerkljah. 
Ó4. Koder Anton, c. kr. poštni uradnik v 

Inomostu. 

65. Dr. Kos Fran, c. kŕ. prof. in okr. 

šolski nadzornik v Kopru. 

66. Kostanjevec Josip, učitelj v Trnovem. 

67. Kragelj Andrej, c. kr. gimn. profesor 

v Gorici. 

68. Kriznik Gašpar, trgovec v Motniku. 

69. Kriišnik Josip, bogoslovec v Mariboru. 

70. Kuralt Fran, právnik na Dunaji. 

71. Lah Evgen, tajnik »Matici Slovenski* 

v Ljubljani. 

72. Lapajne Ivan, ravnatelj mešč. soli in 

c. kŕ. okr. šolski nadzornik v Krškem 

73. Lazár Mihael, c. kr. gimn. profesor v 

Cemšeniku. 

74. Leban Ignacij v Gorici, 

75. Lebaft Janko, učitelj v Avberu. 

76. Letnar Lovro, nadučitelj v Moravčah. 
77 Levec Fr., c kŕ vélike reálke profesor 

v Ljubljani. 

78. Levstik Fran f, skriptor v c. kŕ. 

licejski knjižnici v Ljubljani. 

79. Ljudevit. 

80. L— j. v Ljubljani. 

81. Dr. Majaron Danijel , advokaturski 

kandidát v Ljubljani. 

82. Markič M., modroslovec na Dunaji 
%'^. Martelanec D. v Barkovljah pri Trstu. 

84. Mejac A., posestnik in trgovec v Ko- 

mendi. 

85. Dr. Mencinger Janez , advokát v 

Krškem. 

86. Mesiček Josip, nadučitelj v Globokem. 

87. Dr. Murko J/., prof. kandidát v Moskvi. 

88. Navrátil Ivan , náčelník pomožnih 

úradov pri c, kr. najvišjem sodnem 
dvoru na Dunaji. 

89. Nemanič Davorin, c. kr. gimn. direktor 

v Sarajevu. 

90. Nenád v Trstu. 

91. Nikdo v Gorici. 

92. Oblak V., modroslovec na Dunaji. 

93. Obreza Anton v Ljubljani, 

94. Orožen Fr., profesor na véliki realki 

v Ljubljani 

95' Piigliaruzzi - Krilan Josip f, c. kŕ. 

poštár in posestnik v Koboridu. 
96 . Pesjakova Lujiza, pisateljica v Ljubljani. 



97. Pin Anton, učitelj na Brezovici. 

98. Pintar Fr., učitelj v Stopercih pri 

Rogatci. 

99. Pintar Josip, učitelj v Koprivnici. 
100 Pintar Ltika, gimn. prof. v Ljubljani, 

10 1. Pirc Karí, realčni prof. v Ljubljani, 

102. Pirec Alfonz, c, kŕ. konceptui prakti- 

kant v Logatci, 

103. Pleteršnik Maks, c, kr, gimn, profesor 

v Ljubljani. 

104. Podgorec Janko v Gradci 

105. Podgornik Fran, pisatelj v Gorici. 

106. Podgornikova Lucila v Gorici, 

107. Podgoršek Josip, kr. vélike reálke 

profesor v Rakovci, 

108. Podkrajšek Fran, načelnik železniški 

postaji na Sa vi. 

109. Podkrajšek Hinko, učitelj v Radovljici, 

1 10. Podlimbarski v Bosni. 

111. Pogaínik Ivan, c. kŕ. avskultant v 

Celovci. 

112. Pogodin Ivan v Ljubljani. 

J 13. Poljak Josip, c. kr, konceptní prakti- 
kant v Logatci. 

114 Poznik Radivoj, c. kŕ, inženir v Du- 
najskem Novem Mestu, 

115. Dr. Pozar Lavrencij, profesor na c, kŕ. 

véliki gimnaziji v Ljubljani, 

116. Poienel Anton, c. kŕ. računski oficíjal 

pri višjem sodíšči v Gradci, 

117. Dr. Prevec Fran právni praktikant v 

Ljubljani. 

118. Radics pi. Peter, historiograf v Ljub- 

ljani. 

119. Raic Anton f, c. kŕ. vélike reálke 

profesor v Ljubljani. 

120. Rahne Janko, notárski kand. na Brdu, 

121. Rakez Josip, medicinec v Gradci. 

122. Razinger Anton, učitelj na II. mestni 

deški soli v Ljubljani, 

123. Remec Fr. f, c. kŕ, brzojavni uradnik 

v Ljubljani. 

124. Resman Ivan, južne železnice uradnik 

na Brežini. 

125. Rozina Fran, c, kr, avskultant v Ru- 

dolfovem. 
12O. Rutar Šimon, c, kr, gimn, profesor in 
c. kŕ, okr, šolski nadzornik v Spletú. 

127. Seidel Ferd., c. kr, vélike reálke pro- 

fesor v Gorici, 

128. Dr. Semerád Emanuel, zdravnik v 

Caslavi, 

129. Senekovič Andrej, c. kr. gimn, direktor 

v Rudolfovem. 

130. Dr. Sernec Janko, advokát v Mariboru. 

131. Dr. Simonič Fr., c. kr. skriptor v vse- 

učiliški knjižnici na Dunaji. 

132. Solnce Ivan, župnik v Owatonni v Se- 

verni Ameriki, 



III 



133- Staré Josip^ kr. vélike reálke profesor 
v Zagrebu. 

134. Stazinski Konrad, kaplán v Ptuji. 

135. Stegnar Feliks^ c kr. učitelj in dežehii 

poslanec v Ljubljani. 

136. Stritarjos , c kr. gimn. prof. na Dunaji. 

137. Susnik Anton, pisatelj v Ljubljani. 

138. Svetek Anton, rač. oficijal pri c. kr. fi- 

nančnem ravnateljstvu v Ljubljani. 

139. Svetic Fr., modroslovec na Dunaji. 

140. ŠaseljJ., župnijski upravitelj v Adlešičih. 

141. Dr, Skojic Fr., c. kr. okrajni sodnik 

v Škofji Loki. 

142. Dr. ŠtrekelJ Karí, vseučiliški docent 

na Dunaji. 

143. Štibic Ivan, ravnatelj c. kr. obrtne stro- 

kovne šole v Ljubljani. 

144. Síibic Jurij, slikar v Parizu. 

145. Dr. Štibic Šimon, c. kr. vseučiliški 

profesor v Gradci. 

146. Šiiklje Fr., c. kr. gimn. prof. in dr- 

žavni poslanec na Dunaji. 

147. Šuman Josip, c. kr. gimn. direktor v 

Ljubljani. 
148 Šumí Fran, urednik zborníku »Arcliiv 
fiir Heimatkunde* v Ljubljani. 

149. Schweizer y., právnik na Dunaji. 

150. Dr. Tavcar Ivan, advokát in mestni 

odbornik v Ljubljani. 
151 Tinea. 

152. Tomšič Fran, inženir v Lvovu. 

153. Tonejec Matej, Samostal f, meščanski 

učitelj na Dunaji. 

154. Torkar Matija, župnik v Košani. 

155. Trdina Janez , kr. upokojeni gimn. 

profesor v Rudolfovem. 
15Ó, Trinko J., duhovnik v Laškem Vidmu. 

157. Trnovec Matej, c. kr. dež sodn. sveto- 

valec v Trstu. 

158. Trstenjak Anton, pisatelj v Ljubljani. 

159. Trtnik Ivan, prof. kandidát v Gradci. 

160. Dr. 7 urna Henrik, právnik v Trstu. 

161. Dr. Tumer Pavel na Dunaji. 

162. Ukmar Anton, c. kr. pomorstveni ad- 

junkt v Pulji. 



163. Ulrich Vojteh j", modroslovec v Kranji. 

164. Valjavec Matija, kr. gimn. profesor 

in akademik v Zagrebu. 

IÓ5. Vale7tta Vojteh, mestne blagajnice kon- 
trolór v Ljubljani, 

1 66. Velimir v Ljubljani. 

I ó 7. Vesel Josip, učitelj na c. kr. obrtni 
strokovni soli v Ljubljani. 

168. Višnikar Fran, c. kr. okr. sodnik in 
dež. poslanec v Ribnici. 

IÓ9. Vodušek Matej, c. kr. gimn profesor 
v Ljubljani. 

170. Dr. Vošnjak Josip, primarij in de- 

žélni odbornik v Ljubljani. 

171. Vrhovec Ivan, c. kr. gimn. profesor 

v Rudolfovem. 

172. Vrhovnik Ivan, župnik v St. Gothardu. 

173. Wiesthaler Fran, c. kr. gimn. direktor 

v Ljubljani. 

174. Dr. Zarnik Valentin f, advokát in 

mestni odbornik v Ljubljani 

175. Zaztila Josip, á^Lvbui uradnik v Logatci. 
170. Dr. Zbašnik Fran, c. kr. okr. komisár 

v Kamniku. 

177. Zorn J., učitelj pri sv. Kríži. 

178. Zorec Fra7i, kaplán v Trebelnem. 

179. Župan Tomo , c. kr. gimn. profesor, 

konzistorijalni svetovalec in ravna- 
telj knezoškofijskemu závodu »Col- 
legium Aloysianum*: itd. v Ljubljani 

180 Zupančič Vilibald , c. kr. profesor na 
učiteljišči v Ljubljani. 

i8i. Žakelj Friderik, c. kŕ. gimn. profesor 
v Ljubljani. 

182. Zeleznikar Ivan y urednik »Slov. Ná- 

rodu* v Ljubljani. 

183. Žirovnik Janko, nadučitelj v Gorjah. 

184. Zlogar Anton, kaplán pri mestni fari 

SV. Jakopa v Ljubljani. 

185. Žnidarsič Jakob, c. kr. gimn. profesor 

V Serajevu. 

186. Ztim^r Andrej, mestni učitelj in c. kr. 

okrajni šolski nadzornik v Ljubljani. 

187. Žvab Lovro f, urednik »Edinosti« v 

Trstu. 




Ka2:alo. 



— -í-ilK— 



I. Pesmi, balade in romance. 



Na stráni 



Če bil sem s svojo Ijubico. J. K. 

Človeško oko. Slavomir. 

Beatrice Cenci. L— j. 

Golobec. L— j. 

Grajsko dekle. Badinskí. . 

Izprememba. Janko Lehan. 

List iz dnevnika. F7\ Gestrin. 

Ljubezen. L -j. . . . 

Misii. I — 31. Y. . . . . 105 

Moj grob. L — j. . 

Moja sreča. Radinski. 

Na Gosposvetskem polji. Zorislav 

Na Silvestrov večer. Bolislav. 

Obup. Zamejski 

Oj, Ijubi me! Planinec. 

Pesence. i — 3. Jos. Krzisnik. 

Po noci. /. Pogodin. . 

Pri národnih pevcih. Fr. Gestrin. 

Samotni dol. Radinski. 

Smehljaj sel Stanetinski. . 

Spomin na ziraski večer. L — j. 

» Stará pravda «. Venec balád. Qorazd 

1. Znamenja na nebu. 

2. Pred cesarjem. 

Zmaj 

Stáva. 

Tlaka. 

Kronanje v Zagrebu 

Boj pri Brežicah. . 

8. Knežji kameň. 

9. Tábor. 
Tešilo. Janko Lehan. . 
Um in čut. M. 
Usehli cvet. L— j. 
Veruj in Ijubi I L— j. 



45' 



345 



396., 



46 



5'25- 
614. 
225. 
577. 
577- 
260. 
289. 
607. 
276. 
514. 

146. 

525- 
540. 
386. 

550. 
146. 
232. 
756. 

345- 



129. 
193- 
257- 
321, 

385. 
449- 
513. 
641. 

598. 
146. 

335- 
750- 



v 

Na staáni 

Vihing. Zorislav 65. 

V snegu. Fr. Gestrin. 17. 

Zla beseda. Fr. Gestrin 536. 



II. Pripovedni spisi. 

Bájke in povesti o Gorjancih. Janez Trdina. 

39, Razodetje 82., 142. 

40. Kocaneža 33i-> 397- 

Dohtar Konec in njegov konj. Humoreska. Janko Kersnik. . . 757. 

Drvár. Slika iz mestnega življenja. A. Planinec 284. 

Dva adjunkta. Humoreska. Janko Kersnik 214. 

Gospodičina. Slika iz življenja. Velimir 147. 

Mojega prijatelja povest. N. B 608., 683. 

Na počitnicah. A. Planinec 37. 

Na Vrbovem. Povest. A. Planinec 643., 706. 

Nová železnica. Humoreska. Janko Kersnik in Janko Rahne. . . iio. 

Prvi bolnik moj. A. Planinec 346. 

Revež. Obraz z 1 — kega pogorja. Dr. Ivan Tavcar. . . . 500., 557. 
Slike iz rudarskega življenja. Slavomir. 

1. Pričetek idrijskega rudnika 479. 

2. Mlakarjeva Tonica 541. 

3. Veliká nesreča 597, 

Vanda. Povest. Josip Staré. . . 2., 66., 130, 194., 261., 322., 385., 

449,» 5I5- 

III. Spis v dramatični obliki. 

Čegava bode? Veselá igra. A. Planinec 233. 



IV. Ukoviti spisi. 

Belokranjsko kolo. Ivan Navrátil, . 294., 337., 418., 492., 551., 615. 

676., 743 

Čakavski drobec z leta 1554. V. Oblak 53 

Čehovin. Janko Lehan 319 

Črtež rimskega mesta ^jNeviodunum«. I. Bezlqj. . . . 504., 563 

Črtice o slovenskem liturgijskem jeziku. A. Gorióljan 311 

Drobtinica slovenskega liturgijskega jezika na Slovenskem . . . 255 

Dve národni znamenitosti v grádu Jelševskem pri Celji. A. A. . . 603 

Gallus-Petelin. Ľ. Fajgelj, J. Leban, V. Valenta . . 254., 312., 445 

Hypnotizem in njegovi pojavi. Jos. Rakez 526., 584 

Iz Bremena v New- York. K. Pirc il., 76' 

Imenik krajepisnih imen slovenskih, A. Trstenjak 697' 



VI 



. . . i8. 

• • JÍ7-, 164. 

. . ^ . 277. 

352., 408., 534. 

652., 717. 



Na stráni 

Iz domače zgodovine. Ivan Vrhovec. 

1. »Kakšne volje je Ijudstvo?^*^ . 

2. Jakob Schell pi. Schellenburg. 

3. Vojaška nastanitev. 

4. Francozje v Novem Mestu. 

5. Zgodovina pošte na Kranjskem 
Kaj imenujemo bolezen uma? Dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteniski. . 44., 

106., 158. 
. . 639. 
. . 320. 
. . 441. 
30., 93., 226. 
359-j 402. 
. . 458.' 
. . 447- 

• . 750- 
207. 
482. 



Suhic. 



Kaj je Platónovo leto? M. Vodusek . 
Knjižen drobec iz protestantské dobe. 
K zgodovini ^Popotnika«. J. Apih. . 
Ljubljana v Ijudopisnem oziru. E. Lah 

Naturalizem. Fr. Svetic 

Občni potopi starih in novih dnij. Dr. S, 

O kraljedvorskem rokopisu. V. Oblak. 

O početku in razvoji pisem. Fr. Orozen 

Osapska dolina. Ivan Zelezíiikar. 

Pisma iz Zagreba. Jos. Staré. XVIII. pismo (o akademiji in Matici). 

Prilogi k Preširnovemu životopisu. Fr. Levec. 

II. Preširnova doktorská diploma 301. 

I [I. Dr. Baumgartenovo spričevalo 303. 

IV. Preširen praktikant pri c. kr, kamorni prokuraturi. . 303., 

365., 435- 
V. Preširen v Celovci 567. 



137- 



VI. Rodovnik Preširnov. 
Slovenska ekskomunikacija. /. Barle. . 
Spomini o Josipu Jurčiči. I. Fr. Levec. . 
Sporaini na okupacijo Bosne. Ardon Svetek. 



Statistične črtice o kranjskem duhovništvu. E. 

Velesalo. Fr. Levstik 

Vila Slovinska. Črtice o hrvatskem pesništvu v Dalmaciji XV — XVIII. 

veka. A. Fékonja 

V svet. Dr. Ahasverus. . . . . 



Lah. 



692. 

639. 

421. V// 

430., 488, 543.. 599., v — ^ 

668., 727. 
620. 



311 



26., 100., 155., 223., 290. 
. . . 578., 66s., 715. 



V. Domače stvari in ražne novice. 

Antunovič Ivan f 191. 

Bajan 639. 

Biblijografija slovenská. . 55., 122., 182., 246., 309., 374., 443., 506., 

574-, 637., 700., 763. 

Bonač Anton f 191. 

Cesarjevičevi spisi 374. 

Dramatično društvo 125. 

Družba sv. Mohorja 576., 602. 

Einspieler Andrej f 123., 128. 



VII 

Na stráni 

Fôrsterjev ,>Triglav« 6^. 

Gruden Janko f 'j66. 

Gunduliceva tristoletnica 124. 

Hrvaška književnost 310. 

Književna naznanila in poročila: 

1. 5, Beátin dnevnik* L. Pesjakove 379. 

2. Brandl, Život P. S. Šafárika. Brandl, Život K. J. Erbna. 

F. Oblak 49. 

3. Brandt-Miklošič, Sravniteljnaja morfologija slavjanskih ja- 

zikov. F. Oblak 118., 172., 

4. »Dvanajst večerov* 57. 

5. »Drobtinice« 64., 701. 

6. Fechtnerjeva knjiga »Die praktische Philosophie und ihre 

Bedeutiing fiir die Rechtsstudien«. Dr. Fr. Simonic. . 384. 

7. Globočnikov »Ueberblick der Verwaltungs- und Rechts- > 

geschichte Krains*^^ 508. 

8. Knjige Matice Slovenské 701. 

9. Marnov ^-^Jezičnik'^^ Fr. Wiesfhaler 176. 

10. Miklavčevo »Spisje«. A. Trstenjak 377 

11. Ogonovski, Zgodovina maloruske književnosti. F. Oblak. 298. 

12. Pedagogiški letnik 185., 637. 

13. Pesmi Jos. Cimpermana. . . ^ 247., 370. 

14. Pirčevo »Vrtnarstvo«. Janko Zirovník. . . . . 508. 

15. »Popotnikov* koledar 126. 

16. Prace filologiczne 241. 

17. Raičev ^^Stapleton*^. F Oblak 632., 693. 

18. Ražne povesti. Ä. Trstenjak 376. 

19. .j^Rimski katolik« 507. 

20. Seidlove »Toplinske razmere Zagreba in Ljubljane. ^'^ . 188. 

21. Dr. Simoničev »Dr. G. J. PloheU. A. Fékonja. . . . 627. 

22. Dr. Sketova Nová slovnica slovensko-nemška. . . . 249. 

23. Dr. Sketov Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch. A. 

Bariel 563. 

24. Strohal, Osebine današnjega stativskega nárečia. F. Oblak, 118. 

25. Sušnikove Učenke v petih delih sveta 63. 

24. Solske >>Drobtinice« 184. 

25. Zarnikovi zbrani spisi. . . . . . . . 445-) 764. 

Dr. Krek Gregor 124. 

Levstikova literárna ostalina 382. 

Levstikova slika 191. 

Levstikov spomenik. . . ^ 252., 765. 

Mandelcu v spomin. Ivan Zeleznikar 763. 

»Matica Hrvatska« 62. 

»Matica Slovenska^ S^S* 

Millitz J. R. t ^91- 

Mlakar Anton f Z^^- 

Muzealno društvo kranjsko . . 507. 



VIII 



Nove mnzikalije 

Novi grobovi (Einspieler, Frčnik, Lavrič) 
O nabiranji krajepisnih imen. J. L. 
Pedagogiško društvo v Krškem. 
Pisateljsko podporno društvo. 
Podpiralna zaloga v Gradci. 

Poziv. 

Poziv slovenskim skladateljem 

Prvá slovenská razstava učil. 

Raič Anton f. 

Raičev spomenik. . 

^)Rudolfinum«. 

Ruska opera v Berolinu. 

» Slovan «. ... 

»Slovanski svet«. . 

Šah. Janko Kalan. 

Senoov spomenik. . 

Tyl J. K 

Vodnikov spomenik. 

Volaričevi »Gorski odmevi«. Janko Lehan 

Volčič Jakop f. 

Volčič Janez f. 

Zajec Fr. Ks. f. . 

Dr, Zarnik Valentin f. Fr. Levec. 

Žvab Lovro f 



^S^-y 309- 



Na stráni 

574. 
123 
767. 
127. 

314. 
127. 

511. 
190. 
189. 

635- 
765. 
126. 

512. 

192. 
766. 
256. 
765. 

763. 
248. 
189. 

305- 

573- 





Stev. I. 



Leposloveri in znanstveri lisť 



V Ljubljani i. januvarja 1888. 



Leto VIII. 



„Stará pravda." 



Venec balád. 



»Hort wunder zu ! 

Der baum unrue 

Thet slch so sehr auspraitten. 

Aus irer gemain 
Thetn sy schrein 
Stará pravda. 



^' 



I. 

Známenja na nebu 

(10. febr. 1515.) 
oliica tri med tremi mavricami! 

Glejte na nebu, Ijudjé! 
Kdaj je videl kdo že čudo takšno? 

Kaj to poméni, Bog vé? 

»Solnce prvo ko zlato se svéti, 

Drugo zeleno se zdĺ, 
Solnce tretje in največje — glejte ! 

To pa krvavo gori!« 

Vró vaščani vkup na klic sosédov, 

Sredi na selo vsi_ vró ; 
Tisoč ust zaréd boječe vpraša : 

»Kaj li tam gôri je tó ?« 

»»Bog srdí se zarad grehov naših!<;« 

Čuje pobožen se glas, 
»»Siboj mahuil bo nas težkoj svojoj — 

Svätci, prosíte za nas!«« 

»Kuga, slabo leto !« méni drugi, 

»Kruh nam bo beda in glad!* . . . 
»»Kaj toznači?«« — prorok kliče tretji — 
»»Turki nas pridejo klát!«« 



Le vkup, le vkup, I e vkup, 
Le vkup, uboga gmajna l« 

(Pesem iz i6. stoletja.) 



»Nič ne veste, kaj vse to poméni !« 

Glas zagrmí jim ko grom — : 
Velikán čestit stojí med njimí — 

Starec, odkód? Kje tvoj dom? 

» Trikrát mešec bo še pomladíl se, 

Mavrice pravijo tri; 
V vesni bo — zeleno káže solnce ; 

Solnce rudeče je — kri!« 

)»Kri bo tekla za svobodo zlato, 

Solnca nam priča spj zlat ; 
Tresla se gospôda bo pred nami, 

Tresel tiranov se grád."* 

» Vidite v oblakih — tam gor ! — vojsko ? 

Bog sám borí se za nas . . . 
Angelje na konjili — glejte! z meči . . . 

Skoro i nas pride čas . . .« 

»Čija zemlja tá? Čegavi mi smo? 

Smé se teptati naš ród? 
Káj je kmet? Je on li tudi — človek? 

Človek mar sam je gospdd? . . .« 



»V bój za staro práv d o našo, bratje!« 

Starcu zbor ves pritrdí; 
Grádu v gôri črnemu nad selom 

Tisoč pestij zapretí. 



Gorázd. 



(5xs:^:ô>fí) 



iiiiiiiiiini|.iiriiiiiiiiíiiiiiiiiiiiiimiiinninmnm ii miiimiMiiiii iiiiii imiiiiiii i ■ ■ i n 



V a n d a. 

Povest. 
Spisal Josip Staré. 

L 




je lep pomladanski dan, v nedeljo dopóludne. Solnce je pri 
jazno sijalo in tudi toplo je bilo toliko, da je drevje že po- 
ganjalo zeleno pópje. Ljubljanska gospôda se je zatorej po 
cerkvenem opravilu rada še nekoliko mudila v »Zvezdi«, sprehajaje 
se po srednji poti semtertjá od gledališča do kazine, v tem ko so 
preprosti Ijudje ob stranskih potih sedeli po klopéh in ograjah ter 
med seboj kramoljaje počivali od šestdnevnega truda. Vsakdo je bil 
po svoje zadovoljen in se dobro počutil v prijetnem sprehajališči, ki 
so ga jedni zvali »Zvezdo«, drugi pa » Kapucínski vrt«. Poslednje ime 
se je marsikomu zdelo čudno in jel se je zanimati za minulosť Ijub- 
Ijanskega mesta sploh, zlasti pa za to njegovo središče, ki je v našem 
stoletji učakalo že vec izprememb. Prvi čas je tu še stal kapucinski 
samostan s cerkvijo in prostornim vrtom; potem so vse to podrli, 
poravnali svet ter z akacijami zasadili javno šetališče v podobi zvezde, 
ki je bilo kmalu središče Ijubljanskemu življenju. Prípravná léža tega 
kraja je napotila gospôdo, da si je pri »Zvezdi« sezidala društveni 
dom ali kazino ; na drugi stráni pa so v viharnem letu 1 848. práv 
tikoma dvorskega vŕta postavili stražárno národne garde. 

Zdaj je »Zvezda« zopet izpremenila lice svoje; akacije so jeli 
sekati, a namesto njih so drevored zasadili z divjim kostanjem; stra 
žárna pa je bila zapuščena razvalina in nihče se ni vec oziral po nji, 
ki je bila še nedávno jako živahna po dnevi in po noci. Težek zimski 
sneg je udri plošnato streho in utri strop, da se je zrušil v praznc, 
zdaj nepotrebne prostore. Tem veseleje je bilo na drugi stráni pred 
kazino. Tu je kar mrgolelo nižjih in višjih částnikov v belih praz- 
ničnih suknjah. Ponosni so bili ter se -glasno in živo pomenkovali. 
Kakor bi trenil, ozrli so se vsi proti vshodu. Od gledaliških ulic sta 
stopala dva krepka vojaška hrusta v dotlej nepoznani obleki s svetlim 



Josip Staré: Vanda. 



slémom na glavi. Bila sta žandarja, kakeršne so ravno tedaj osnov ali 
za novi državni red. Ljudje so s sprehajališča radovedni hiteli proti 
kazini, povpraševali drug druzega, različno ukrepali in si razlagali 
to novo znamenje nove dobe. Lehko so si vojščaka do dobra ogle- 
dali, kajti višji částnik ja je sredi ceste ustavil in se dolgo menil ž 
njima. 

V tem so zapeli zvonovi Ijubljanskih cerkvá in oznanjali póludne. 
Ljudje so se po malem razkrópili in bilo je prazno v »Zvezdi« in po 
ulicah. Tu pa tam si srečal hlapca, ki je z lončenim vrčem šel po 
hladne pitné vode na kakšen oddaljen vodnjak, ali pa strežaja v modri 
vojaški suknji, ki je nosil na jermenu nanizane skledice z obedom za 
gospoda svojega; časih je mimo tebe tudi še zašumela kaka gospá v 
težki svilnati obleki, ki se je zamudila v posetih, potem pa je za 
dobro uro bilo mirno in tiho po trdem mestnem tlaku. Drugače je 
tedaj bilo domá po hišah. Tu so se družine zbrale k obedu, in ko- 
likor vec jih je bilo zajedno mizo, živahnejši so bili pogovori; vsakdo 
je vedel käj povedati, kar je videl, čital ali od drugih čul. Malo jih je 
bilo, da bi bili razumeli izpremembe, ki so se godile v javnem državnem 
življenji. Postené in delavne ineščane je zanimalo, kar so videli in kar 
so mogli presoditi z zdravim umom svojim. Da bodo odslej žandarji 
lovili tatove, rokovnjače in razbojnike, to so odobravali; tudi to se 
jim je zdelo pametno, da jim ne bode vec treba puščati opravil svojih 
ter hoditi na stražo in po težkem delu še vso noc prebijati na trdi 
klópi, namesto da bi počivali domá v mehki topli postelji; čemu bi 
se pac gospodje igrali vojščake, ko ima cesar dovolj pravih vojščakov. 
Pa kolike pomoci se je dežela mogla nadejati od » garde «, ki jo je 
však pouliční razposajcnec smel zasmehovati in s priímki obkladati in 
katero so trzinski fantje s koli pretepli, ko se je s pota za vajo o 
mraku vracala iz Mengiša. 

Tako so umovali jedni, drugi pa so poudarjali drugo strán nove 
dobe. Gospá Glovacka je bila povse zadovoljna, da je konec tistih 
burnih časov, ko je bilo vse zbegano in nisi več vedel, kdo je gospod, 
kdo kmet, kdo sme ukazovati, kdo mora slušati. Bila je »plemenita« 
po rodu in po móži, s katerim se pa nikdar ni ujemala, kajti tudi 
njemu so rojile po glavi slobodoumne »muhe«, akoprem je bil stari 
poljski »šljahtic«. Cesto je kar vskipévala od neke >stanovske« jeze, 
kadar je nje mož jel nove prevratne názore razlagati nji, ki je bila 
tolikanj ponosna na nemško svojo kri in nemško svoje ime, dasi ni 
več vedela, kdaj so se stari prednjiki njeni z Nemškega preselili na 
Kranjsko. Navzlic tému zdaj ne bi marala, ko bi j i soprog bil tudi 

1* 



Josip Staré: Vanda. 



rdeč jakobinec; da bi le še živel. Toda umri je in črno oblačilo njeno 
je pričalo, da še ni minilo leto in dan, kar je vdova. S hčerjo svojo, 
Vando, bivala je na starem domu svojem, v hiši, kakeršnih ne po- 
grešaš od svetega Jakopa do svetega Nikol aj a. Visoka na dva podá, 
imela je le troje óken vštric; dve lepši sobi sta bili na ulice, vse ostale 
na ozkem dvorišči pod Grádom. 

Gospá Glovacka je bila sama domá; zamišljena je po večji 
gostinski sobi hodila semtertjá, ali pa je skozi odprta vráta stopila 
v bližnjo spalnico in se takoj zopet vrnila. Ni imela pravega dela, 
saj je bila nedelja, in vendar je však čas imela káj opraviti; zdaj je 
pobrisala lehki prah, ki je zopet pádel po gladkem klavirji, zdaj je 
prilila čisté voda šopku ranih cvetlic, ki so v Učni posodi stále sredi 
mize. Malo je pogledala čez okno, ko se je gospôda vracala iz stolne 
cerkve od póludvanajste maše, potem pa je obstala sredi sobe in 
gledala oljnate slike, ki so visele po zidu. Srednja je bila največja. 
Kázala je pred gradíčem trato, na kateri se je igralo četvero bujnih 
otrok, dva njena siná in dve hčerki. Spomini so to iz boljših časov. 
Prijazni gradič ima zdaj druge gospodarje; otrok ima samo še dvoje in 
tudi teh dveh je Ziga slabega zdravja, pa ga je zaradi tega poslala v 
Gorico, da bi se dobrovoljec pri bogatem trgovci brez napora slabih 
telesnih sil svojih po malem izuril v najpotrebnejših trgovskih zna- 
nostih. Poleg veliké slike sta bili na vsaki stráni še po jedna. Desná 
je kázala pokojnega gospoda Glovackega v črni suknji. Gosti, črni 
kodri so mu robili obriti podolgasti obraz z orlovim nosom. Mirne 
rjave očí so še na podobi pričale o dobrem mehkem srci. Na levi 
stráni pa je bila podoba njegove žene iz mlajših let. Takoj si spoznal 
ponosno .plemenito gospó. Svetle, kostanjeve lase je imela visoko 
spletené in spete z dragoceno iglo, in v nje sta bili zatakneni rdeča 
in bela rožica. Okoli vráta ji je visel niz biserov, a čez razkrite 
prsi si je práv ukusno ovila rdeč šál, kakor bi šla na ples. V resnih 
njenih očeh si videl neko odločnost, ki bi bolj pristájala môžu 
nego ženi. 

Pred temi podobami se je gospá Glovacka zamislila in debela 
solza ji je stopila v očí, ko nekdo močno potrka na vráta. Gospá si 
hitro otré solzo. Vráta se odpró in v sobo stopi mlad človek v črnem 
fraku. Cez levíco je imel vrhno suknjo tako zloženo, da se je 
videla svilnata podloga, v desníci pa je držal nov svetel klobúk. 
Globoko se nakloní gospé, pozdraví j o, odloží klobúk in suknjo, in v 
tem ko si je snémal gladke, rmene rokavice, séde v naslanjač, ki mu 
ga je ponudila gospá. Ta gizdalin je bil avskultant doktor Maček, 



Josip Star&: Vanda. 



dober znanec v rodbini Glovackega. Njegov starejši brat je bil prvi 
trgovski pomocník pri pokojnem gospodu, ki mu je zaupal, kakor 
samému sebi; toda ko je nanagloma umri za legarjem, podpiral je 
Glovacki iz hvaležnosti njegovega mlajšega brata, da se je lóže izšolal. 
Tako se je bil sedanji doktor Maček po malem čisto udomačil v Glo- 
vackega hiši, in gospá ga je tudi zdaj še zmatrala svojcem, ko se je 
doktor vrnil z Dunaja, in bila ga je veselá, kadarkoli je prišel. Po- 
sebno po volji ji je bil tudi zato, ker je vedno le nemški govoril ter 
preziral národno napiranje rojakov svojih, v tem ko bi z gosposkim 
vedenjem najrajši zatajil kmetski svoj rod. 

»Kaj je novega v svetu ?« vpraša ga gospá, ko je sedel v na- 
slanjač. 

» Novega? — Mnogo, ali nič gotovega*, zavrne ji pomenljivo 
mladi gizdalin, kakor bi ji hotel razodeti kako práv imenitno stvar. 

»Gospod doktor, to je preveč diplomatsk odgovor záme; meni 
Vam je smeti kar naravnost povedati, ali morebiti zopet kje vre tam na 
Ogrskem ali na Laškem?« 

Maček se zadovoljno nasmehne in zavrača skrbno gospó: 

»Kaj pa mislite, milostivá! Teh rovarjev se danes nihče več ne 
bojí; a po novem državnem redu niti za naprej ni misliti, da bi se 
še kdaj mogli povzdigniti tisti nevarni sanjači, kakeršnih je tudi že 
pri nas bilo videti. Nekaj druzega sem Vam hotel povedati. Na 
Dunaji iščejo zanesljivih in zmožnih uradnikov za Ogrsko in Hrvaško, 
zlasti takšnih, ki znajo kakšen slovanskí jezik. Ze se govorí o tem in 
ónem, ki ga bodo povišali v službi ter poslali v óne kraje; tudi mene 
imajo neki že v mislih. Malo prehitro bo prišlo; vsaj toliko čaša bi 
rad še ostal v Ljubljani, da bi se rešila še druga usoda življenja 
mojega. Pa kaj hočem? Treba bo iti, to je naš poklic.« 

Tako je govoril in ves čas je sam s seboj imel mnogo opraviti. 
Bil je plavih las, ki si jih je z dišečo mastjo namazal ter tako po- 
česal, da sta mu dva zlepljena čopka molela do očij. Zdaj si je s 
prsti popravljal čopka, zdaj je iz žepa vzel lično ščetko in si naravnal 
redke brke, potem pa se je kakor slučajno ogledoval v malem zrcalu 
na ščetki. Gospá ga je zadovoljno poslušala, le pri zadnjih besedah 
se je malo zardela in vznemirila. Dobro je vedela, kam méri, in 
práv zato bi bila rada besedo navrnila na drugo stvar; začela je 
torej : 

»Pač srečni mladi Ijudje, ki so se čému učili in zadnja leta niso 
izgubili vse pametiU 



Josip Staré: Vanda, 



»Tako je U pritrjuje mladi doktor nekako oblastno, »kolikokrat 
sem na. Dunaji to prerokoval tovarišem svojim in jih sváril, naj se 
nikar ne vtikajo v tiste neumne homatije. Marsikdo se bo kesal vse 
žive dniU 

»A drugi se niti kesati ne bo mogel,« dodala je gospá in glo- 
boko vzdihnila. 

» Oprostite, milostivá, da Vam budim žalostne spomine; ali več- 
krat sem ugibal, kako je vendar bilo mogoče, da je Kazimir, Vaš 
sin, šel med upornike, in da je on, ki je vendar bil plemenite krvi, 
na dunajskih barikadah dal življenje za stvar, od katere se ravno 
plemstvu ni bilo nadejati nobene koristi. Ne bi se čudil, ko bi bil 
Madjar. Ti Ijudje se že od mladih nog odgajajo v nekakih domiš- 
Ijijah in se pozivajo na minulost svojo, ki pa nikakor ni bila tako 
slávna, kakor jo opisujejo. Ali, prosim Vas, kaj hoče ubog Kranjec, 
ki se najprej mora prekrstiti v Slovenca, da bi báje káj vec veljal v 
svetu. Kranjska je od nekdaj bila nemška dežela, vsekdar zvesta nem- 
škemu cesarju svojemu. Da kmetje ne umó vsi nemški, to nič ne 
pomenja. Le dajte jim dobrih nemških šol, in v petdesetih letih ga ne 
bo vec Slovenca med njimi, in hvaležni Vam bodo za to.« 

»Prav od srca mi govorite, gospod doktor, práv tako, kakor 
Vi, sodila sem jaz od nekdaj o teh stvareh. Národnost je neumnost, 
rekla sem večkrat pokojnému môžu svojemu, pa vse zastonj. Sprva 
je strašno vskipel in hudo sva se sporekla ; sčasoma pa se je privadil 
ugovorom mojim in samo po stráni me je milo pogledal in dejal, da 
jaz tega ne umejem. To me je še huje bolelo, kajti videla sem, da me 
prezira in da se niti prepirati neče z menoj. In kaj imamo od tega.?^ 
Kazimir je poginil žrtev tega sanjarstva, a Vanda še danes priseza 
na besede očetove, in akoprem je deklica, ki ji ne bi imelo biti mari 
takšnih stvarij, vskipéva, kadar ji le količkaj nasprotujem, vspné se, 
kakor bi bila na gledališkem odrú in mi prerokuje o nekakem solnci, 
ki zašije tudi še Slovencem.« 

»Res čudno«, seže ji Maček v besedo, »da se je gospod Glo- 
vacki tolikanj trudil za slovensko stvar; saj ni bil Slovenec, ime je 
poljsko, in kolikor vera, Poljaki niso baš veliki prijatelji drugim Slo- 
vanom.* 

»Jaz teh stvarij nikdar nisem práv razumevala. Bila sem še dete, 
ko je Glavacki prišel v Ljubljano k pokojnému mojemu očetu. Nihče ni 
popraševal po njegovem rodu ; saj je bil plemenitaž in to je bilo dovolj, 
da ga nismo imeli, kakor navadnega prodajalniškega pomocníka. Z 
ličnim gosposkim vedenjem se je takoj znal vsakemu prikupiti in 



Josip Staré: Vanda. 



kmalu je bil znan po vseh prvih hišah Ijubljanskih ter vsekdar dobro 
došel gost. Pokojní oče moj pa je najbolj cenil trgovsko znanje nje- 
govo; ijubil ga je, da svojega siná ne bi bil mogel Ijubiti gorkeje, in 
ko sem jaz, jedinká njegova, jela odrastati, imel ni druge želje, nego 
da bi mu bil kdaj Glovacki zet in naslednik. Zgodilo se je po volji 
njegovi. Toda nikar ne mislite, da so me silili; niti prigovarjati mi 
ni bilo treba, saj je bil najlepší in najčislanejší mladi mož, kar jih je 
takrat imela Ljubljana, in nikdar ne bom zabila, kako zavidno so se 
ozirala druga dekleta po mení, ko sva prvíkrat ženin in nevesta šla 
pod Turen na sprehod. 

»Pod Turen?« čudi se Maček, »kje pa je to?« 

» Vidíte, kako sem se zamislila v dávno minulost. Pod Turnom 
smo zvalí sedanji Tivolí. Takrat seveda tam ni bilo tako lepo, 
kakor dandanes. Na konci Latermanovega drevoreda se je razpro- 
stirala zelena trata, a čéznjo je proti grádu držala steza. Tam kjer 
so zdaj široké kamenité stópnice, bile so slabé lesene, toda v samem 
grádu je bila gostílna. Pa kam sem zašla! Stará sem že.« 

sProsim, milostivá! Zdaj Vam móram ugovarjati. Pripovedo- 
vanje Vaše je prezanimivo ; živahnost Vaša príča o čisto čem drugem, 
nego o starosti; ta ogenj prihaja iz mladostnega srcá.« 

»Gospod doktor, Vi ste preljubeznivi. Vidí se, da ste na Dunaji 
bili v dobrí šoli«. 

»Nikakor ne, še nisem dostí oprézen ; vse móram povedati, kar 
mi je na srci. Pa brez zámere. Ne vem sicer, koliko ste mi namenili 
razodeti iz lepih dnij življenja Svojega; vem, da nisem vreden tolike 
častí, ali presrečen bi bil, ko bi hoteli nadaljevatí dogodbe Svoje. « 

»Prav rada, če ste voljní poslušati. Povem kar močí krátko. 
Lepí dnevi so bili kmalu pri kraji. Dasi je Glovacki bil zvéden 
trgovec, trgovstvo le ni bilo veselje njegovo. Vedno je imel v mislih 
spomine iz otroških let, ko je domá na Poljskem njegov oče še imel 
svojo graščíno. V tem je umri oče moj in samá sva gospodárila. 
Zdaj Glovacki ni več imel mirú, dokler ni ob dolenjski česti kúpil 
gradiča, kí ga vidíte tu-le na podobí. Trženje je vodil Vaš brat, mi 
smo se pa vozili semtertjá, vabili goste iz mesta in bili zmeraj veselí 
in dobre volje. Žívelí smo sijajno, kakor pravá poljska gospôda. 
Kmalu so rajnkemu mojemu tudi druge muhe jele rojítí po glaví. 
Sprijaznil se je s Korítkom in drugimi poljskimi prognanci in be- 
gunci, a po njih se je seznanil tudi s Preširnom, kí je zlagal ostré 
zabavljice ter jih po maškarah in kletaricah trosíl po mestu. To ni 
bila druščina záme. Večkrat sem na samem premišljala naše stanje 



Josip Staré: Vanda. 



in čutila sem, da smo hudo zavozili v strán. Žal, da je strah moj 
bil upravičen. Kupčija je šla rakovo pot, zlasti po nagli smrti brata 
Vašega; otroci pa so jeli bolehati, in zdravniki so trdili, da je ternu 
kriv mokrí, nezdraví kraj, v katerem smo imeli svoje tolikanj hva- 
Ijeno posestvo. Kaj se je dalje godilo, Vam je znano. Preveč so nas 
težili dolgovi, pa smo v izgubo prodali gradič, opustili trgovino in le 
toliko smo rešili, da moremo zmerno in pošteno živeti. Huje nego 
vse to pa je bila prerana smrt dveh Ijubljenih otrok. Naše grašaštvo 
nam je vzelo hčer Jadvigo, národná prenapetost pa siná Kazimíra. 
Vanda je pač zdravá, ali sicer mi ni po volji ; jedini Žiga se je vrgel 
bolj po meni, ali bolehen je, pa sam Bog vé, kaj še bo ž njim[« 

Po drugi sobi je nekdo počasi in drobno stopal. Doktor Maček 
skoraj ni vec čul zadnjih gospénih besed, kajti ves razmišljen se jie 
nemirno oziral proti vratom, kjer se je zdaj pokazala deklica kakih 
dvajset let, v preprosti žalovalni obleki. Bila je srednje postave, po- 
dolgastega obraza, cvetočih rdečih lic, a črne lase je imela od temena 
na obe straní gladko razčesane. Bliskave njene modre oči so kazale duševni 
ponos, ki je omikanega človeka takoj prijetno' očaral, plitkega 
gizdalina pa zmedel, da ni vedel, kaj bi rekel, kakor bi čutil, da tu 
ničesar ne opravi s praznim besedičenjem. 

Bila je Vanda. 

Maček hitro vstane s svojega naslanjača, gre gospodični neko- 
liko korakov naproti in nakloni se globoko. Mati je v tem tudi vstala 
in šla iz sobe. Vanda séde na sofo in velí doktorju, naj zopet séde 
na mesto svoje. Mladi gizdalin je imel polno glavo uljudnih besed, 
toda zdaj se mu le nobena ni zdela pravá za rabo, kajti dobro je vedel, 
da z Vando ne sme karkoli blebetati. In vendar ni smel molčati ali 
kazati kake zadrege. Začel je torej: 

»Gospodična, skoraj bi se moral srditi na Vas.« 

»Námel.^« čudi se Vanda, »zakaj pa náme? Saj Vam vendar 
nisem storila nič žalega.^c 

»Zalega ne, to je res; ali Vi ste hudo izkušali potrpežljivost mojo.c 

»Gospod doktor, ne zamerite, ali jaz Vas ne umejem.« 

»Ali pa me nečete umeti.« 

»To mi je pa celo uganka, Vi danes nekako skrivnostno 
govorite. « 

> Hodil sem po »Zvezdi« semtertjá, srečaval sem skoraj ves 
mladi cvet Ijubljanski, ali zastonj so se oči moje ozirale, kje bi 
ugledale ponosno gospodično Vando. c 



Josíp Staré: Vanda. 



»Kaj pa mislite, gospod doktor, to bi bilo vendar na vsako 
strán nespodobno, da bi jaz, ki še nosim znamenja veliké žalosti, da 
bi jaz hodila v »Zvezdo« med srečne Ijudi. Sicer pa tudi ne razu- 
mejem, kako morete Vi mene iskati na šetališči; saj Vam je hiša 
naša vsekdar odprta.« 

»To redko odlikovanje si štejem v posebno čast, a ravno zato, 
ker to srečo znám ceniti, nečem, da mi postane vsakdanja. Prišel sem, 
ko je že dávno póludne odzvonilo, ali še sem moral dolgo čakati, 
predno sem Vas dobil pred željne svoje oči.« 

»V druščini matere moje ste mene pac lehko pogrešali, ona vé 
mnogo vec povedati nego jaz.« 

»Na to res ne vem, kako bi Vam odgovoril ; skoraj bi rekel, da 
ste me v zanjko ujeli. To bi se pa le úpal trditi, da Vaša duhovitost 
ne zaostaja za materino dolgoletno izkušnjo.« 

»Pazite, gospod doktor, da povzdigujé jedno, ne znižate druge.« 

»Gospodična, ugnali ste me. Pokoravam se Vašemu svarilu, ali 
dovolíte mi drugo vprašanje.« 

» A to bi bilo ?« 

iKam pa Vi ob nedeljah najrajša zahajate v cerkev?« 

»To je pac vse jedno, jaz se na nobeno cerkev ne vežem. 
Kamor mi ravno káže, tja grem.« 

»Jaz bi pa rekel, da to ni vse jedno, vsaj záme ne.« 

Vanda mu na to ničesar ni odgovorila. Kakor slučajno je po- 
gledala stráni in se držala, kakor ne bi bila čula zadnjih besed. Ali 
do dobrega pritajiti se le ni mogla; čelo se ji je zmračilo in kázalo 
notranjo njeno nejevoljo, da je po društvenih pravilih bila obsojena 
poslušati neslano dobríkanje neprijetnega gôsta. Maček je to zapažil, 
pa je hitro zopet izpregovoril. 

» Veste, gospodična, da še zmeraj ugibam, zakaj Vas toliko čaša 
ni bilo v gostinsko sobo, ko ste vendar morali védeti ali čuti, da je 
nekdo pri milostiví gospé, materi Vaši.« 

»Zakaj me ni bilo? — Zato, ker me sploh ni bilo domá.« 

t Ne vem, ali bi Vam verjel ali ne.« 

»Kakor hočete; a da si ne boste dlje glave belili zaradi stvarí, ki 
je práv brez vsega pomena, povem Vam kar naravnost, da sem se 
bila zamudila pri gospé Dobravčevi.« 

»Ze vem, to je tista stará gospá, ki vedno hvali francosko dobo 
in francoske oficirje.« 



Josíp Staré: Vanda. 



» Vsakdo hvali dobo mladih svojih let ; a da je gospá Dobravčeva 
ravno za francoske okupacije bila mlada, to je slučaj, za katerega 
ona ničesar ne more.« 

iGotovo ne; jaz ji tega nikakor nisem mislil očitati. Le to 
bi se predrznil opomniti, da je ta gospá vendar nekoliko prestara in 
da tudi sicer ni za Vašo druščino.« 

» Oprostite, gospod doktor, to so čudni nazori. Od starejših 
moramo se mlajši učiti ; ali deklica, kakeršna sem jaz, hvaležna mora 
biti, če se stará gospá hoče ž njo pečati. Čisto brez napak pa ni no- 
beden, bodisi mlad ali star.« 

Maček je hotel nekaj zavrniti, v tem stopi gospá Glovacka za- 
dovoljno se smehljaje v sobo in napové, da je juha na mizi. Mladi 
gizdalin skoči kvišku in že je hotel desno roko ponuditi Vandi, da bi 
jo vedel v obednico, ko ga mati nekaj vpraša ter tako odvrne od 
njegovega naklepa. Vandi se nehoté ukrade poreden smehljaj in bila 
je veselá, da se je tako zlahka iznebila sitnega doktorja. Pri obedu je 
največ govoril gospod Maček, ki je na tanko in práv okretno opo- 
našal vse navade, katere je na Dunaji videl domač učitelj v grofovski 
hiši. Gospé se je s tem še bolj prikúpil, in bil ji je povse tako po 
volji, da si ne bi mogla želeti boljšega zeta. . Tudi ona je bila jako 
zgovorna, le to je kalilo njeno dobro voljo, da Vanda ni bila práv 
nič Ijubezniva z gostom in da se je le toliko udeležila pomenkov, ko- 
likor je zahtevala društvena olika. Pa saj ni bilo mogoče^ da bi de- 
klica, ki je s plemenitim srcem svojim hrepenela le po vzvišenih 
idealih, da bi taká deklica marala za plitkega nečimerneža, kakeršen 
je bil doktor Maček, ki se ji je z zopernim nastavljanjern le še bolj 
omrzil. Kar odleglo ji je, ko je po obedu odšel. Tem teže je bilo 
materi pri srci. Da bi nekoliko popravila, kar je po njeni sodbi po- 
kazila hči, bila je pri odhodu na vso moč Ijubezniva z doktorjem in 
spremila ga je čez mostovž do-stópnic; a vrnivši se ni proti hčeri, 
zinila niti besedice, ampak silno togotna se je zaprla v spalnico svojo, 
zagrnila okno in na divan légia k počitku. 




K. Pirc: Iz Bremna v New- York. 




Iz Bremna v New- York. 

Spisal K. Pirc. 

ovršivši studije svoje dobim necega dné od svojega v Long 
Island City poleg New-Yorka v Severní Ameriki živéčega 
sorodnika vabilo, naj ga obiščem. Umevno je, da sem se 
takoj odločil sprejeti vabilo. Preskrbel sem si že v Ljubljani prostor 
v drugi kajiti na parníku >Oder« severno-nemškega Lloyda, kí je ímel 
odpluti iz Bremna v New-York v nedeljo dné 23. majnika 1880. leta. 
Odpotoval sem dné 17. majnika cez Dunaj, Draždane, Magdeburg in Han- 
nover v Bremen, kamor sem dospel dné 19. majnika z večer. Drugi dan 
se takoj zglasim v Lloydovi agenturi, kjer mi naznanijo, da je za 23. 
dan toliko potnikov zglašenih, da bo treba odposlati tega dné še drug 
parník, » General Werder,« na katerega so premestilí vse kajitne pot- 
nike, tedaj tudi mene. V škodo svojo nísem písal sorodniku précej 
o tej izpremembi, temveč šele tistí dan pred odhodom iz Bremna. 
Písmo je šlo z angleškim poštnim parníkom, in zatrjevali so mi, da 
príde pravočasno sorodniku v roko. 

Do odhoda parnikovega so bili še trije dnevi, tedaj dovolj čaša, 
da si ogledam starodavno mesto mogočne Hanse. Mesto je zeló na- 
predovalo v teku zadnjíh let. Po vsí delí mesta so pokriti z novimi 
stavbami, pri katerih je opazovati že transatlantíški vplív. V stranskih 
ulicah, oddaljenih od trgovskega dela mesta, so híše primeroma 
majhne, vsaka je prirejena za jedno obitelj. Na cesto imajo navadno 
verande in pred njímí káj zelenega, kar jako príjetno vpliva na okó. 
Znamenitostij, katere sem imel príliko tu opazovati, ne bodem na- 
števal. Omeniti hočem le izredno lepega mestnega parka od samih 
líp in sredi njíh na nizkcm gričku velikanskega mlína na sapo, 
čegar mogočne štirí veternice mole iznad zelenja proti nebu. 

Mesto Bremen leží ob reki Weseri, nekaj čez 60 km od nje 
izlíva oddaljeno. Do mesta vozijo po reki le manjše ladje, katere 
prevažajo potnike in blagó vBremerhaven ob izlivu, kjer je ve- 
likansko prístanišče severno-nemškega Lloyda. Na s je pa prevel tja 
dné 23. majnika zjutraj poseben železnocestni vlak. Kraj ob železnici 
je peščén in púst, zanimivo je le videtí veternice na mlinih, raztrescnih 
po bližnjih hribcih. Obstali smo v pristanišči ravno pred parníkom. 
» General Werder«, na katerem sem prebil ravno trínajst dnij, 
je precéj nove konstrukcije. Gonílna moč mu je viják, kí potrebuje 



K. Pirc: Iz Bremna v New- York. 



párni stroj devetih sto konjskih sil in pa jadra, razpeta na dveh mo- 
gočnih jamborih. Z jadri, katera ima však transatlantiški parnik, 
prihranijo veliko premoga. Prostor, katerega bi porabili za premog, 
uporabljajo lehko za blagó, kar prináša mnogo dobička. Velikost 
parnikova je srednja. Po dolžini meri preko sto, po širokosti petnajst 
in v globino trinajst metrov. Stroj, ki goni viják, stojí pred zadnjo 
tretjino. Od njega drži ós po dnu ladije proti zadnjemu delu, kjer 
je nataknen viják. Nad vijákom in za njim je potem kŕmilo. Pred 
strojem v sredi je prostor za parne kotle, iz kojega se dviga mogočen 
dimnik. 

Ravno pred dimnikom, dva metra nad krovom, napravljen je po 
ladjini širokosti vzvišen prostor, podoben mostiču, kjer biva službujoči 
pomorski oficir. Od tod drží električna vez do hiše krmilčeve, ki je na 
krovu ravno nad vijákom. Po tej sprejema krmilec povelja, kako mu 
krmiti ladjo. Takoj za strojem je véliki jambor in koncem prvé 
tretjine sprednji jambor z rajnami in jadri. Pred sprednjim jamborom 
na krovu je motovilo za mačka. 

Notranji prostor » Generála Werderja« je razdeljen proti dnu v 
tri dele. Prvi, vrhovni del je namenjen kajitnim potnikom, oficirjem 
in mornarjem; drugi del je takozvani medkrov; spodnji del je za večjo 
prtljago potnikov, za blagó in premog. Vožnja v zadnjem delu ladje, 
za strojem proti krmiiu je najprijetnejša ; zato so tudi potniki prvé 
kajite tu nameščeni. Potniki druge kajite so pred dimnikom, prostori 
za mornarje pa spredaj, précej pod krovom. Oíicirji imajo svoja 
prebivališča ob stranéh stroja in kotlov. 

V prvi kajiti ima však potnik svojo kabino, katere nahajaš po 
obeh stranéh ladje. V sredi med kabínami so štirje saloni: jeden za 
splošno občevanje, jedilni in kadilni salón, jeden za dáme. Kadenje 
je dovoljeno sploh le v kadilnem salónu in na krovu. .Prostori druge 
kajite so isto tako urejeni, akoravno ne tako bogato kakor v prvi, 
vendar-le elegantno in pripravno. Saloni so nekaj manjši, v kabinah 
sta po dva potnika, ako pa prostora primanjkuje, celo po trije skupaj. 

Za pot iz Bremna v New York se plačuje v prvi kajiti po petsto, 
v drugi po tristo mark. S tem je plačano vse, tudi zdravnik in zdravila ; 
le víno, pivo, smodke in gorko kopelj je plačevati posebej. 

Medkrov je odmenjen ónim potnikom, ki plačajo za to pot po 
stoindvajset mark. Ti ne dobivajo druzega kakor prostor za posteljo 
in manjšo prtljago in pa skromno, a precéj obilo jed. Posteljno 
opravo, navadno le vrečo s slamo napolnjeno in odejo ter jedilno 
opravo si mora preskrbeti však medkrovni potnik sam. 



K. Pirc: Iz Bremna v New- York. 13 

Takoj ko je obstal vlak, izstopili smo in bili v kratkem vkrcani 
z vso svojo prtljago. Večjo so spravili že dan poprej na parnik. 
Ko so nam odkázali naše prostore in smo spravili svoje reči, šli smo 
na krov, kjer smo opazovali živahno gibanje krog sebe. Friprave za 
odhod so bile kmalu gotove, točno ob jednajstih smo zapustili pri- 
stanišče. Viják je začel goniti stroj, in precéj hitro smo vozili iz 
Weserinega izliva v Nemško mor j e. Mornarji so ta čas spravljali 
ogromne kupé prtljage v podkrov. Pri tem delu smo jim bili potniki 
precéj na poti. Bilo nas je pa tudi nad jednajststo: v prvi kajiti 
sedem, v drugi dvainštirideset in v medkrovu nad tisoč. Gotovo na 
veliko veselje z delom preobloženih mornarjev, povabil nas je ob 
dvanajstih glas zvona k obedu in krov se je kar hipoma spraznil. 

V jedilnem salónu smo sédli krog belo pogrnenih miz. Po 
mizah so ležale neke lesene príprave, ki so delile mizino površje v 
kvadráte. Vzvišene straníce teh kvadrátov so imele nalogo, ko bi se 
ladja le preveč zibala, preprečiti, da ne bi zdričale posode z jedili na 
tla ali na obleko posameznih potnikov. Prepričal sem se, da ne za- 
doščuje ta napráva v vseh slučajih. Prostor, katerega smo zasedli pri 
prvem obedu, obdržal je však ves čas; zato so pa tudi óni zasedli 
najboljše prostore, ki so se vozili že večkrat po morji. Pravočasno 
so zapustili krov in si odbrali najboljših prostorov. 

Po tem prvem obedu smo šli zopet na krov. Akoravno je bilo 
jedva opaziti, da se ladja ziblje, začeli so vendar sopotniki, posebno 
dáme, glave povešati. Držali so se bolj ograje proti morju, in drug 
za drugim je izginil bledih lic v spodnje prostore. Morská bolezen 
je zahtevala svoje žrtve. Ob treh pri črni kavi ni bilo niti polovice 
potnikov več pri skupni mizi, k večerji ob sedmih sem pozabil priti 
tudi jaz ; komaj peti del sopotnikov se je ubránil tej nadlogi. Drugi dan 
smo pa vstali večinoma zdravi. Bili smo že tako daleč v Nemškem morji, 
da nismo videli druzega nego nebo in vodo. Prvi dan smo se vozili še 
ves čas tako blizu obrežja, da je bilo zmerom vidno na horizontu. 

Potniki smo se kmalu seznanili, kajti však je sprevidel, da pre- 
bijemo čas na ladji najbolje, ako pripomoremo však po svoje káj k 
zabavi. To velja le o potnikih iste kategorije med sabo. Lloydovi 
oficirji morajo pažiti, da se ne pomešajo potniki različnih kategorij. 
Krov je razdeljen v to zvrho na tri dele. Zadnja četrtina je za óne 
iz prvé kajite, predzadnja za óne iz druge kajite in prvá polovica za 
potnike medkrova. Potniki v kajiti smo imeli pa vendar to prvenstvo, 
da smo smeli prehoditi vso ladjo, kar je bilo strogo prepovedano 
ónim v medkrovu. 



H 



K, Pirc : Iz Bremna v New- York. 



Prve dni je bilo morje jako mirno, valčki neznatni, in daleč 
nazaj je bilo mogoče opazovati progo v vodi — pot » Generála 
Werderja«. Lehka sapica je napenjala jadra in kadar je izpremenila 
svojo mér, bilo je lepo videti, kako so sicer okorni moški brzo ple- 
zali in balansirali po vrvéh, napetih ob jamborih in pod rajnami, in 
zavijali ali razpenjali jadra. 

Čas na ladji pač ni bil tako dolg, kakor bi si mislil človek. 
Zjutraj ob sedmih nas je vzbudil koral, katerega so igrali postreščeki 
kajite. Ob osmih smo zajuterkovali skupno, seveda po angleškem obi- 
čaji jako kompaktno ; kavo ali čaj smo le pili, kakor pijemo pri nas 
vino pri obedih. Po zajuterku do kosila je počel však, kar se mu je 
zljubilo. Nekateri so bili na krovu, drugi v salónu. Na razpolaganje 
smo imeli precéj mnogobrojno biblijoteko beletrističnega obsega v 
nemškem, francoskem, angleškem in španjskem jeziku. Potniki v drugi 
kajiti smo občevali le nemški, kajti razen mene so bili vsi Nemci. 
Jeden izmed njih je bil že nad dvajset let v Chicagu; vracal se je iz 
Nemčije, kjer je obiskal sorodnike svoje. Mož je prodajal domá v 
Chicagu meso in klobáse na debelo. Pripovedoval je veliko zanimivega 
o groznem požaru imenovanega mesta, kjer je bil takrat prisoten. 
Trženjc mu je šlo gotovo dobro, ako je bilo vse to resnično, kar 
nam je povedal. Mož se je časih rad malo pobahal. Ako je hotel 
plačati smodko za dvajset »pfenigov«, snel je svojo kučmo raz glavo in 
izpraznil vánjo cele pesti amerikanskih zlato v, »eagel« imenovanih, od 
katerih je potem odbral v rečeni namen bornih dvajset pfenigov. 
Nikoli pa ni pozabil zabavljati na Nemčijo, kjer je še denár tako 
majhen, da ga človek stéžka nájde v amerikanskem. 

Po kosilu ob dvanajstih smo šli navadno v kadilni salón, kjer 
smo se različno zabávali. Tu so igrali »skat«, tam so zopet peli bero- 
linske pesemce, spremljevani po gitari starega Berolinca, ki nas je s 
svojim dovtipnim vedenjem jako zabával. Ob treh so nam postregli s 
kavo in ob šestih je bila skupna večerja — mrzla jedila s čajem. Po 
večerji smo ostali ob slabem vremeni v salónu, kjer smo si čas krátili 
z družbinskimi igrami. Ako je bilo pa vreme ugodno, imeli smo na 
krovu godbo. Mladi so plesali, starejši gledali. Obec smeh je nastal, 
če se je dvema ponesrečilo in izpodrsnilo na nemirnih tleh. 

Potniki iz prve kajite se niso udeleževali tega skupnega razve- 
seljevanja. Znano je, da so v severnih državah ameriških nastale iz 
potomcev nekdanjih guvernerjev in drugih visocih dostojanstvenikov 
aristokratske družine, katere se imajo za boljše od navadnih Ijudij ; 
Amerikanci jih potrjujejo nehoté samí v tej misii. Višji dostojanstve 



K. Pirc : Iz Bremna v New-York. i^ 



niki veliké dŕžave so največkrat člani tacih obiteljij, naj bode že iz 
pijetete do imenitnih njihovih pradedov, ali iz kacega druzega vzroka. 
Običajno so ti potomci prvih naseljencev silno bogati. Taki aristo- 
kratje so bili menda naši sopotniki iz prvé kajite. Življenje v prvi 
kajiti je bilo pa tudi sicer vse drugačno. Zajuterk ob osmih, ob jed- 
najstih »lunch«, ob petih »dinner«, ob devetih zvečer čaj — práv po 
amerikánski šegi. Skupnim obedom je predsedoval kapitán sam. 

Jako zanimivo, akoravno ne prijetno, imenovati je smeti življenje 
v medkrovu. Odpeljali smo se ravno ob času, ki je za izseljence naj- 
ugodnejši ; imeli smo v medkrovu nad tisoč sopotnikov. Ta ogromna mno- 
žica različnih národnostij, večinoma Norvežanov, z različnimi šegami, bila 
je nakopičena na primeroma majhnem prostoru. Postelja do postelje, 
postelja nad posteljo, vmes razmetana prtljaga. Tu skrbna mati, ki 
se brezvspešno trudi pomiriti kričeče svoje dete, tu zamišljen oče, tam 
veselá mladina. Prvé dni, ko razsaja morská bolezen, živeti je pač 
težko v teh tesn'h prostorih, slabo razsvetljenih in premalo zračenih. 
Kdor Ijubi čednost in svež zrak, biva prvé dni skoraj le na krovu. 
Tu na prostorih, odmenjenih potnikom iz medkrova, vidi se pač živahno 
gibanje. Brezskrbna mladina se kratkočasi, ako je količkaj mogoče. 
Plavolasi mladenič zaigra na svojo harmoniko pesem iz domačih logov, 
précej slišiš u brán zbor; melodija se izpremení v poskočno, in že se 
vrtí rdečelična mládež. Okoli sprednjega jambora se zbira glasna 
množica. Kaj je to? Vse vre na to strán. »Rihtarja bijejo«. Smilil 
se mi je revček, ki pretepalca ni ugenil, kajti moral je toliko čaša 
vzdržati, da se mu je posrečilo; držale so ga čile roke in udarci so 
bili za igro skoraj prehúdi. Drugi zopet so se pogovarjali o bodoč- 
nosti, o nepoznatih deželah, kamor jih tira usoda. Kdor je o teh 
vedel káj več, imel je obilo pazljivih poslušalcev. 

Dné 24. majnika smo videli o polunôči na jugu luč svetilnega stolpa 
francoskega mesteca Calais. Prihodnji dan smo se približali belemu 
obrežju Angleške na pol ure in razločevali na poševno proti morju 
padajoči zemlji gozde, pólja in ceste. Ves čas smo srečávali ladje ter 
dospeli opóludne tega dné pred Southampton, kjer ostajajo navadno 
parniki severno-nemškega Lloyda, da vzamejo pošto s seboj. Mi smo 
se kar mimo peljali, ker je bil parnik »Oder« določen za vsprejem 
pošte. Dné 26. majnika, t. j. četrti dan zjutraj, videli smo zadnji kos 
Evrope, takozvane »nev=ídles«, igle, strmé pečine najbolj proti západu 
ležečega Scillskih otokov. 

Morje, na obalah Nemčije umazano-zeleno, v kanálu svetlo-zeleno, 
bilo je globokejše in globokejše in zarad tega tudi bolj temno-zeleno. 



1 6 K. Pirc: Iz Bremna v New-York. 



Bilo je tudi nemirnejše, tako da je bilo treba na ladji pažiti in pozor- 
neje semtertjä hoditi. Vozili smo se precéj dobro, kajti veter nam 
je bil ugoden. Zanimivo je bilo gledati, kako so však dan ob 
treh, kadar so pometáli ostanke kosila v morje, letale ptice okoli 
ladje in se pulile za jed. Sicer ni bilo videti skoro po ves dan nobene 
žive stvarce v zraku. 

Kanál zapustivší smo srečávali le še redkokrat ladje. Dné 27. 
majnika nas je prehitel parnik »Oder«, ki je odplul dve uri za nami 
ter zamudil v Southamptonu štiri ure kot pôstni parnik. Kako ne- 
znaten je bil velikán na tej neskončni ploskvi! Dné 28. majnika je 
postalo morje temno-višnjevo. 

Ko stopim dné 31. majnika zjutraj na krov, ugledam prekrasen 
prizor. Vozili smo se sredi neštevilnih plavajočih ledenih gorá, ki so 
se drevile od severa proti jugu. Počasi smo se pomikali dalje, da ne 
bi trčili v kacega velikána. Marsikateri se je dvigal do dvajset metrov 
iz morja. Veličastno pa je bilo, ko se je prikázalo solnce izza oblakov 
in zlatilo s svojimi žarki tajajoče se ledeníke. Cez noc smo imeli 
potem tako gosto meglo, da smo prevozili namesto navadnih jed- 
najstih le po pet angleških milj na uro. Luč, goreča na sprednjem 
jamboru, ni se videla niti dvajset metrov daleč in nevarnost je 
bila veliká, da ne bi trčili ob kako ladjo. Vsaki dve minuti je zabr- 
lizgala drugim ladjam v svárilo parná piščalka, uravnana po nalašč v 
to zvrho priréjenem aparátu. 

Dné I. junija postalo je morje zopet zeleno, menj globoko, dá, 
skoraj plitvo. Vozili smo se cez južni del veliké peščéne plitvine 
New-Foundlandske. Le še drugi dan je bilo morje višnjevo, potem je 
ostalo do New-Yorka zeleno. Število mimo vozečih se ladij, do sedaj 
majhno, narastalo je in dné 4. junija o polunočí smo videli prvo znamenje 
suhe zemlje. Svetílnik na otoku Long Island je razveselil s svojim 
svitom vse. Naveličali smo se že jednakomernega življenja na ladji, ka- 
terega ni pretrgal niti najmanjši vihar. Drugo jutro smo ugledaľi že na 
vse zgodaj obrežje Long-Islandsko. 

Long-Island, dolg otok, razprostira se od vshoda proti západu 
do stopetindevetdeset kilometrov in je petnajst do šestnajst kilometrov 
širok. Do desete ure smo se vozili tako blizu otoka, da smo razlo- 
čevali na obrežji posamezne hiše, in ravno ob desetih smo bili pred 
vhodom v New-Yorški zátok. Vhod drží med Long-Islandom na 
vshodu in Staten Islandom na západu. Obé straní sta zavarovani s 
trdnjavami. Zátok meri kacih tristo kvadratnih kilometrov; objet je 



Fr. Gestrin: V snegu. 



i? 



od vseh stranij s hribčki, in je radi tega izvrstno pribežališče ladjam. 
Malo pred jednaj sto uro smo obstali v zátoku. 

Iz Bremerhavena smo se odpeljali ob jednajstih dné 23. majnika, 
v New- York pa dospeli ob isti uri dné 5. junija. Potrebovali smo tedaj 
za vso 3520 angleških milj dolgo pot ravno trinajst dnij. V tem šte- 
vilu pa ni vračunjanih ónih pet in pol ur, za kolikor je ura v New- 
Yorku poznejša, nego v Bremnu. Vožnja ni bila posebno hitra. Pov- 
prečno potrebuje parnik za to pot jednajst do dvanajst dnij. Prevozíli 
smo však dan (t. j. v 24. urah in 25 1/2 minutah) po 270 in v jedni 
uri po 1 1 milj. Najhitreje smo se vozili zadnji dan, najpočasneje prvi 
dan, ko smo prevozili 320, oziroma 193 milj. Zaradi megle in lede- 
nikov smo zamudili veliko. Prevozili smo časih celo le po pet milj 
na uro, naj vec pa po trinajst in pol milj. 

(Dalje prihodujič). 



% 



V snegti. 



imska burja zunaj bije 
Sneg po zemlji sipajoč; — 
Daleč tu od domadje 
Saiijam, búrni metež zroč. 

Kakor v zraku ti kosmiči, 
Misii v glavi mi roje, 
In kot láhnokríli ptiči 
Cez goré na jug hite. 

Cez goré hite, doline, 
Cez valové šumnih rek. 
Do slovenské domovine, 
Ob domače reke breg. 

Ondu pot jim je zvršéna, 
Vz hišo k oktiu se popnó 
In skoz stékla porošéna 
Radoznalo v sôbo zró. 

Zró pri mizi devo milo, 
Crnih las, temnih očij, 
Vitko kakor gôzdno Vilo, 
Lépo kot sén mladih dnij. 



Droben list devojka piše, 
Droben list z rokó drobnó, 

V ujem skrivnostna čustva ríše, 
Ki ji v duši mladi vró. 

Piše mi, da j i drhtelo 
Tožno v prsih je srcé, 
Ko slovo od mene vzelo 
Do kedaj je — sam Bog vé! 

Da ostayljena samica 

V bridki žalosti medlí, 
Da le drobná golobíca 
Krajša ji otožne dní. 

Da povsodi, koder hodi, 
Zré po méni slednji dan, 
A da vedno in povsodi 
Vse iskanje je zaman. 

Da jo blaženost prešine, 
Kadar vráta se odprd. 
Češ, da spet me iz tujine 
K nji privelo je nebo. 



Da nikjer ji ni pokoja, 
V šumu ne, v zatišji ne, 
Da bo vedno moja . . . moja 
Da živec le méni — mri; ! . . 



Fr. Gestrin. 



<9>cs5íg>*ri) 



1 8 Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovíne. 



Iz domače zgodovine. 

Piše Ivan Vrhovec. 
L 

„Kakiéne volje je Ijudstvo?" 
omu more biti to vprašanje pac imenitnejše, nego U vladarju. 
môžu, čegar pravičnim rokam je izročila usoda srečo in bla- 
ginjo milijonov in milijonov Ijudij ? Srečni državljani , če 




navdaja to vprašanje dušo njih najvišjega gospoda, če je to vprašanje 
vodilo vsemu njegovemu početju ! Saj se v njem izraža najvišja vla- 
dárska modrost in vsa milina in dobrotljivost vladarjevega srca. 

Kakšne volje je Ijudstvo ? Kako se mu godí ? Katera bremena 
je žulijo, katera neznosna téza mu upogiba hrbet njegov ? In koliko 
bolje mora deti národom, če izgovorí te besede njih najvisji gospod v 
najhujših, najbridkejših časih! Prvi knez, ki je zahteval odgovora tému 
vprašanju, bil je Habsburžan, nemški cesar Franc 11. Ukázal je žu- 
panom však mešec poročati mu o tem, kako se počutijo njegovi 
državljani. Nekoliko tacih, na Dunaj pošiljanih poročíl sem našel v 
arhivu novomeškem ter jih objavljam kot priče, da so se naši predniki, 
navzlic največjim težavam, ki so jih stiskale, oklepali z neomahljivo 
udanostjo preslavnega prestola habsburškega. Zajedno nam naj pak 
ta krátka poročila tudi pojasnijo bridko stanje naših prednikov v po- 
četku tega stoletja. 

Prvo poročilo je ohranjeno iz srede leta 1803. Že deset let 
je pretresalo francosko orožje zapadno in srednjo Evropo. Napoleon 
je pridrl s svojimi četami na avstrijanska tla ter v míru kampofor- 
mijskem in lunevillskem iztrgal habsburški rodovini najlepše dežele iz 
rok. Vojskina teža je ležala Habsburžanom in njih národom kakor 
huda mora na prsih. Davek za davkom, nakladá za naklado se je 
zahtevala od podložnikov. Tisoči udanih sinov je prelilo svojo kri za 
blaginjo habsburské rodovine, in vendar niso postali podložniki neza- 
dovoljni, ampak z zaupanjem v božjo pravico in milost so pričako- 
vali boljših časov. Kako dobro je moralo deti pač cesarski rodovini, 
ko je čula s Kranjskega v teh bojevitih in groznih časih poročilo : 
»da je Ijudstvu zaradi preveliké dragíne že upadalo srce, da pak se 
je zopet odobrovoljilo, ko je létina obetala, da se obnese práv dobro. . 
Le to bi bilo želeti, da pride več denár ja med Ijúdi. Novému Mestu 
bi posebno ugajalo, če mu pošije cesar primerno garnizijo.« — Jednako 
se je glasilo poročilo meseca avgusta. 



Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. 19 



Septembra leta 1803. čitamo: »Ljudstvo je z vsemi državnimi 
in dežélnimi nápravami zadovoljno.« 

Novembra meseca t L: »Ljudstvo se povsod pritožuje o po- 
manjkanji denarja; zaradi tega se je zajézilo vse trgovsko gibanje in 
ves promet.« 

Decembra meseca se je poprijela Ijudštva že precejsnja malo- 
dušnost. Poročilo pravi: »Das Volk fängt an nicht nur mismuthig, 
sondern bcinahe obstinat zu werden.« Le zastale dávke za dežélneera 
kneza je se mogoče s silo izžeti iz Ijudij, sicer pak so pri zaostalih 
davkoplačevalcih brezvspešni vsi opomini. vse svarjenje in vsako siljenje.« 

Meseca januvarija nasiednjega 1804. leta čitamo: »Sedaj, ko se 
pobira na novo naložení porazrédni davek (Klassensteuer), je Ijudstvo 
popolnoma poparjeno ter bridko toži, da ni nikjer zaslužka, da se vse 
draží od dne do dné, in da dvakrát že povišanega dávka ne zmore 
nikakor.* Taká je bila volja Ijudstva tudi v naslednjih mesecih. 
Majnika meseca je poročala gosposka na Dunaj : »Ljudstvo pričakuje 
sicer veselega srca dobre létine in, da bodo zaslužki boljsi, a vedno 
visji in višji davki, vedno obilnejse doklade, delajo je zeló obupno. 
Zlasti pa je teží, da odnasajo mešétarji (Agiotierer) »solde«, jediní 
denár, ki ga je nekoliko med Ijudmí, ven na tuje.« Toliko pomanj- 
kanje denarja je traja lo vse poletje in tožbe mestne gosposke so še 
meseca septembra ravno také: »Ze dávno je obljubljeno, da se skuje za 
vec milijonov novega srebrnega denarja, a dosedaj ga ni bilo v naše 
kraje niti okioglega. Bankovce jemlje kmet zeló nerád in térja za svoje 
pridelke se jedenkrát toliko ceno, kakor če mu jih platiš s srebrnim 
denarjem. Zaradi tega se je trgovina ustavila in dragína je od dné 
do dné \ ečja. Vse Ijudstvo želí, da ne bi se mu samo obétalo, ampak 
tudi v rcsnici pomagalo.* 

Tako se je počutilo Ijudstvo leta i8o4;kako pak li še naslednje 
leto 1805., ko je porinil Napoleon L Avstriji nož práv do ročája 
v srce, sklepajoč ž njo požunski mir! Celo pobiti so postali Ijudje, 
ko so se jele umikati preko Kranjskega avstrijanske zbegane in zdiv- 
jane čete iz izgubljenih in Napoleonu prepuščenih italijanskih dezel. 

Kako se je vesclil národ, čuvši, da se je v Požunu sklenil mir, 
a motil se je, trpljenje njegovo , namesto da bi pojenjalo, se je le še 
shujšalo. Po Kranjski gredoče čete so plenile in kradle tcr drie Ijudí 
huje od sovražnika in vendar čujemo decembra meseca 1805. leta: 
»Ljudstvo ne mrmrá, ampak káže, pretrpevši toliko groze in vojskinc 
nesreče, vec potrpežljivosti, kakor bi je bilo pricakovati 
od njega.« 

2* 



áô Ivan Vrhovec: Iz domáce zgodoviné. 

Pri tem je ostalo vse leto 1806. in majnika meseca 1807. 1. 
zvemo, »da je Ijudsko mišljenje, kolikor se dá opazovati, dobro ter 
priča o zvestobi in udanosti dobrih podložnikov, ki po- 
zabijo (sevedakrvavečegasrca vendar pak) dobre vo Ij e 
reve svojo, če bi le mogli pomagati s tem državi.« 

Prvikrat je posla Ijudem potrpežljivost koncern leta 1807. o pri- 
liki, ko je bilo Novomeščanom, že sicer z davki tako preobloženim, 
ukazano sezidati na svoje troške poslopje za okrožni úrad in za sta 
novanje okrožnega glavárja. 

Tu so vendar preveč zahtevali od ubozih Ijudij ! Uradniki so se 
izogibali neprijetnim poslédicam le s tem, da so se vedli proti Ijudstvu 
kolikor mogoče pohlevno in popustno. Mestna gosposka jim ni mogla 
priskočiti na pomoč, kajti Ijudstvo jo je natolcevalo, da je ravno ona 
provzročila in svetovala ta novi davek. Zato j o je so vrazilo práv 
tako, kakor davek sam. Ali sčasoma se je pozabilo tudi to. Naslednji 
dve leti 1808. in 1809. ne čujemo nikake tožbe; dokler niso prišli 
Francozi v deželo in je postala Kranjska del »Ilirskega kraljevstva«, 
mestna gosposka ni imela prilike, pritoževati se zaradi nepokorščine 
svojih podložnikov. 

Da ne utrudimo bralcev s ponavljanjem istih stvarij, navedli smo 
ta poročila v obliki, kolikor mogoče krátki, dasitudi bi bilo morebiti 
umestno širše opisati udanost prednikov svojih za habsburško rodovino. 
Po tem, kar je mestna gosposka poročala na Dunaj, ravnala se je 
vláda ter se trudila olajšati podložnikom pretežka bremena. Žal, da 
ji je bilo to v teh groznih in nesrečnih časih do dobra nemogoče, saj 
je pretila Napoleonova sila Avstrijo uničiti popolnoma. Ce je rešila 
kdáj neomejena udanost podložnikov vladujočo svojo rodovino pogube, 
gotovo so storili to avstrijanski podložniki v Napoleonovi dobi. Od 
vseh stranij širih avstrijanskih dežel pošiljana zatrjevanja o neomah- 
Ijivi, kot skala trdni zvestobi in udanosti podložnikov, bil je steber, 
na kateri se je opiral cesar Franc L, bil je zid, ob katerem so si sov- 
ražniki zastonj razbijali glave svoje. Le zaupanje v podložnike svoje 
je dajalo Francu L vedno znova pogum, potegniti iz nóžnic na dan 
dasitudi tolikokrat nesrečni meč avstrijanski. Napósled se je Napo- 
leonova srečna zvezda utrnila in Avstrija je končala grozni boj ž njim 
s sijajno zmago. 

A ne le iz Ijudstva gori do najvišjega prestola so hodila pisma, 
sukajoča se ob udanosti in zvestobi državljanov; tudi cesar je ob vsaki 
priliki pokazal, kako vé ceniti neomahljivo Ijubezen svojih národov 
ter poslal med Ijúdi marsikateri poziv, naj ne omahujejo, ampak mu 



Ivan Vrhôvec: Iz domače zgodovine. 



skazujejo staro udanost. Kadar je bila nevarnost največja, sila naj- 
hujša, sklical se je na to zvestobo ter naročil gosposkam, naj opo- 
minjajo državljane, kako veliko mu je do tega in da vé ceniti njihova 
gorka srca. V ta namen so prihajala v deželo cesarska pisma vspod- 
bujajoča národ, naj ne omahuje, dasitudi je cesarju nesreča v jedno 
mer za petami. Že leta 1799., ko so prišli Francozi za malo čaša 
drugič v deželo, poslal je cesar novomeški gosposki jedno tako pismo 
z dostavkorŕi, naj skrbí za to, da zvé vse Ijudstvo njegovo vsebino. 
Pisma samega ni najti v novomeškem arhivu, a iz povelja, ki je pismo 
spremljalo, povzemamo vsaj, kakšna je bila vsebina njegova. Imelo 
je namreč namen, Ijudstvo podžgati proti oderuštvu in krivicam v de- 
želo pridrlih Francozov, zajedno pak národu razjasniti, kako milá in 
modra je dosedanja avstrijanska vláda. 1) 

Kaj premore zvestoba in udanost národova, dokázali so 1. 1 809. 
Tirolci, ki so že štiri leta nosili ŕrancoski jarem. Takoj, ko so njih 
trde pestí pognale Francoze iz dežele, skrbel je Franc L zato, da o 
njih pogumnih delih zvé ves avstrijanski svet. Zanimivo je, da vspod- 
bujevalnega pisma, ki ga je poslal z Dunaja na Kranjsko, niso sestavili 
v cesarski pisárni, ampak prepisati so dali skromno, preprosto pismo 
hrabrega tirolskega krčmarja Strauba. To pismo je odposlal Straub 
cesarju na Dunaj dné 15. aprila, tri dni po slávni zmagi Tirolcev; a 
že dné 29. aprila ga je imela novomeška gosposka v rokah ter ga 
razposlala po vsem okraji, naj se objavi na lecah, pred cerkvami, na 
sejmih in pri vsaki ugodni priliki. Na Dunaji so bili prepričani, da 
bode preprosta beseda preprostega možá, ki je bil sam v tem bóji 
glavár tirolskim strélcem in duša pogumnega boja v Halu, segla Kranjcem 
bolj v srce, kakor pismo kancelijskega pisárja, ki morebiti še svoj živ 
dan ni slišal puške počiti. Josip Ignacij Straub, krčmár »pri kroni« 
(»Winkelvvirt zur Krone«), stotnik strélcem in vodja črni vojski v 
Halu na Tirolskem je pisal cesarju : 

»Njega cesarosti Francu L in preljubljenemu očetu tirolské dežele! 
Dné 1 2. aprila so zgrabili zvesti tirolskí kmetje ob 6. uri zjutraj 
tu v Halu bavarske čete, kojih je bilo kacih 300. Začela je občina 



^) »Die gegenwärtigen Zustäude erfordern, dass das Publicum mit uugerechtem 
Willen gegen die Treulosigkeil der Franzosen eingenommen und demselben sichtbar ge- 
macht werde, unter einer weisen gelinden Regierung zu lebeu. 

Der Stadt (sc. Rudolfswerth) wird dahei- eiu Abdruck einer zu diesem Zwecke 
verfassten Flugschi-ift zur Verbreituug in ihrem Stadtbezirk auf eine gute Art in der 
Anlage angeschlossen. 17, Apríl 1799.* 



22 Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. 

Tauer s svojim vodníkom Romedi H., ki je tudi zvest Tirolec ter so 
s pomočjo vseh zvestih Tirolcev srečni zmagali za presvetlega cesarja 
in našo izžeto in nesrečno domovino. 

Dne 13. aprila je prišlo iz Briksna zopet kacih 3000 bavarskih 
in francoskih čet v Bildau ter so hoteli delati silo. Toda Bog vse- 
mogočni in Ijuba Mati božja sta podpirala vse zveste Tirolce. Pobrali 
smo sovražniku orožje ter je pravilno po vseh vojskinih postavah od- 
vedli k avstrijanskim četam. 

Z božjo pomočjo je primarširal dné 14. aprila ob i. uri popó- 
ludne c. kr. polkovnik pi. Taxis s kacimi 700 možmí v Inomost in 
upamo, da smo mi, izžeti Tirolci, odslej rešeni francoskih in bavarskih 
nápadov. Malé razpršene vojskine oddelke bomo pac še ugledali, p a 
naj le pridejo ti bogokletci, ti cesarski zabavljači, ti cer- 
kveni lopovi, ti oderuhi in stiskači kmetov! Pozdravili jih 
bomo, polovili in poslali Vaši cesarosti. 

V imeni vseh zvestih Tirolcev prosim Vašo cesarost na kolenih 
in najudaneje, podpirajte nas uboge tirolské hribovce in zastavili bomo 
za Vas, cesarost, za Vas, Ijubega in pravega našega cesarja Franca L 
kri in življenje. 

Te obrambe v naši deželi šeninihčeizumel, astoril 
bom to j a z, pridno in zve sto, če Vaša cesarost dovoli in 
če hoče milostno verj eti tir olskem u kr čmarju in kmetu.^) 

Če bodo Tirole uravnane po náčrtu mojem in pod 
mojim vodstvom, potem naj Bonaparta le pride s svojimi 
tolovajskimi druhalimi; tam mu bomo že naložili njegove 
zmage na njegov ležnjivi hrbet. Vse Tirole hvalijo Bogá in 
Mater Božjo in vojskine bratce^ da smo srečno zmagali in (tisočkrat 
bodi hvala Bogú) prišli zopet pod najmilostnejšo vlado Vaše cesarosti. 
Dajte nam zopet živeti, in dobili bomo že še Francoze v pest, če bi 
bili kateri med njimi tako predrzni, da bi se še kdaj prikázali pri 
nas. Toda jaz mislim, da jih je to veselje minilo in upam, da bodo imeli 
dosti opravka bežati z véliko vojsko domov pred vélikim junákom 
nadvojvodom Karlom. 

Fortunat Seitz, Josip Seitz, Josip Baumgartner, ti trije so bili 
moji zvesti ordinanckomandanti in moj najzvestejši je bil komandant 
Ivan Z i mm e r, ki ima to veliko srečo, da Vam sam izročí to pismo. 

*) Straub je znal orožje pac spretneje sukati, kakor pero. Pisal je ta poslove- 
njeni stavek tako-le: »Diese Vertheidigungsanstalten in unserm Landl hat noch keiner 
erfunden, ich werde aber, wenn Se. Majestát allergnädigst zu erlauben geruhen, hôchst- 
dieselben fleissig und getreu sorgen nnd bewirken, wenn Sr, Majestát einem Tiroler Wirt 
und Bauem Glauben beizumessen zu geruhen allergnädigst belieben.« 



Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. 23 



Z najudaiiejšim in najpopolnejšim spoštovanjem uklanjam se ple- 
menitemu varstvu Vaše cesarosti 

zvest Tiroleč 

Josip Ignacij Straub. 
Haal dné 15. aprila L i809.« 

Na také in jednake načine se je avstrijanska vláda trudila vpli- 
vati na navdušenje národov svojih. Po tem avstrijanskem vzgledu 
so se ravnali tudi Francozje, dobivší 1. 1809. kranjsko deželo v svojo 
óblast, kar nam dokazuje »svarjenje«, katero je dala francoska vláda 
objaviti po vsi deželi. Cutila je dobro, da so j i Kranjci tako malo 
prijazni, kakor Tirolci. V nekaterih krajih, zlasti na Dolenjskem, se 
je Ijudstvo celo práv trdo spoprijelo z francoskimi vojaki. Zato je nová 
francoska vláda dala razklicati: 

»Svarjenjel 
Ljubi kmetje! 

Oboji ministri, to je cesarski francoski in cesarski estrajski delajo 
mir, katerega želimo mi in oni. Ravno ob tem času pa nekatere so- 
seske naše dežele tako daleč gredo, da nam to lepo upanje mirú mo- 
tijo s svojim samooblastnim dejanjem, sebe in celo deželo celo do- 
zdevno v pogubo spravljajo, in celo v pravice svojega najboljšega 
za srečo vsakega svojih podložnih goreče skrbečega cesarja s tem se- 
zajo, da sovražno delajo ravno zdaj, ko oboje vojske po sklenenému 
prestanku od boja mirujejo. 

Kaj bodo taká míru nasprotna gibanja posebnih sosesk cez 
obilne vajene množice primogle? kaj bo li takim Ijudem njih nepremiš- 
Ijeno početje pridá prineslo? 

Prepustite vodenje Ijudskih reči in razločenje kraljevih del Bogu 
vsegamogočnemu in vse yedočemu, in za Bogom tudi tem samobolast- 
nikom, kateri sami so vstanú previditi in presoditi. kaj je práv za vse. 

Spremislite se, ljubi kmetje 1 Poslušajte glas in svarjenje tiste de- 
želne oblasti, katera z vami vred vojskne nadloge prenáša, in kateri 
pac verjamete, da goreče želje ima, težave celi deželi polahkati. Vrnite 
se tedaj na svoj dom, in bodite dobri gospodarji za naprej, kakor 
ste bili do sedaj. Ako bi še kdo gluh bil na ta glas svarjenja in od- 
puščanja, katero se za zdaj ponudi, taki bodo sami sebi pripisat imeli, 
da bo butara vsíh nadlog jih zadela, katero so hoteli celi deželi na 
glavo nakopat. 

Deželno poglavarstvo sebi šteje samo za svojo dolžnost, vas po- 
s vari ti, in tudi na lastno povelje njih ekscelence višjega generála grófa 



24 Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. 

Baraguja ď Hilliers vas opomni, da se varujte strašnih reči, ktere so 
vam sicer žugane. 

Poglavarstvo je dolžno vas opomniti in vam na srce položiti, 
kakšne nesreče bi vi z vašim nevarnim dejanjem vaši materi deželi 
navlekli. 

V Ljubljani 13. dan kozaperska 1. 1809. 

Temčasno deželno poglavarstvo. i)« 

V najoddaljenejše vasí so se pošiljali ti slavospevi, najtršim hri- 
bovcem so se razjasnovale ob nedeljah pred cerkvámi vojaške opera- 
cije Napoleonove, ki se je takrat bojeval z vso Evropo. 

Zanimivo je, da je pošiljal Napoleon celo iz Moskve poročila v 
najneznatnejše kraje o tem, kako se mu godí. Sicer Novega Mesta 
nečemo imenovati najneznatnejšega kraja na svetu, a med mesta ev- 
ropske veljave ga tudi ne vrivamo. Tu v Novem Mestu se je ohra- 
nilo tiskano poročilo, katerega je razposlala francoska gospóska po no- 
vo meškem okraji. Iz tega razglasa se vidi jasno, da se je Napoleon 
še v svojih zadnjih pojemljajih napiral podložnike svoje ohraniti do- 
brovoljne. Razglas, ki ga imamo v mislih, bil je pisan v Moskvi, dné 
9. októbra 181 2. leta, torej v času, ko je bil vélik del neštevilne fran- 
coske vojske na Ruskem ali že pobit in ujet, ali pak je od lakote 
poginil. Dné 14. septembra tega leta kakor znano, primarširala je 
francoska vojska po nepopisnem trpljenji pred Moskvo, ki je jela še 
isti večer goreti na vseh koncih in krajih; v petih dneh je pogorélo 
mesto skoro do tal. Napoleonov položaj je bil od tedna do tedna 
slabejši; pritisnil je sredi októbra meseca grozen mraz, kakeršnega se 
celo Rusi že dolgo niso spominjali; živež, kateri so našli Francozje 
v početku navzlic strašnému požaru v Moskvi v obilici, jel je po- 
hajati, a najhuje je bilo, da je jel francoski vojski polagoma upadati 
pogum. Na tisoče vojakov so pobili Rusi Napoleonu; padlo mu je 
že sto in sto imenitnih in visocih oíicirjev, a Napoleon pošije v naj- 
hujši zadregi iz Moskve poročilo polno ležij, kakor bi bila vojska z 
Rusi igrača in kakor bi se francoskim četam ne bilo še nikdar godilo 
tako dobro. Ta zanimivi razglas slove: 

»23.™^ bulletin de la grande armée. 

Moskva dné 9. októbra 1. 18 12. 

Avantgarda, kóji je glavár kralj napolitanski (Murat) stoji pri 
Narvi, 20 milj od Moskve, sovražnikova vojska pa pri Kalugi. Však 



*) To »svarjenje« je pisano slovenskí ; predrugačil sem le pravopis, sicer pak je 
pustil neizpremenjeno. Pis. 



Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. 25 

dan se po malem spoprimejo, a napolitanski kralj je povsod zmago- 
valec ter je pregnal sovražnika iz njegovih pozicij. 

Ob naših krilih so se nahajali povsod kozaki, a med Moskvo 
in Kalugo je zagrabila patrulja stopetdeset dragoncev iz garde kozaške, 
škrite v nekem grmičevji ob česti, posekala njih tristo ter si odprla 
pot. A tudi dragonci so izgubili dvajset mož in njihov major Martod 
je hudo ranjen. 

Zástave, ki so jih odvzeli Rusi Turkom v različnih vojskah in 
mnogo druzih v Kremlji shranjenih zanimivih stvarij, poslali smo v 
Pariz, med njimi tudi neko podobo Matere Božje, z dijamanti bogato 
posuto. (Pridéli smo tudi statistiko Moskve, ki smo jo našli med po- 
licijskimi zapiski). 

Zdi se, da je izgubil Rostopčin pamet. V Varonovem je zažgal 
svoj grád ter pustil naslednje pisanje, katcro smo našli pribito na 
nekem kolu: 

»Osem let sem vedno olepšaval ta grád; v krogu rodovine svoje 
sem živel tu srečno. Prebivalci, njih tisočsedemstoindvajset zapuščajo ga o 
Vašem príhodu. (Napoleon je dal dostaviti : A vrnili so se). Svojo domačijo 
sem dal zažgati, da je ne bi oskrunila Vaša navzočnost, Francozi! 
Prepustil sem Vam svoji dve paláci v Moskvi, ki je vsaka z notranjo 
opravo vred pol milijona rubljev vredna. A tu ne boste našli druzega 
kakor pepel.« (Napoleonov dostavek: Inres je dal zažgati svojo 
pristav o, nasrečo pakniimel nobenega posnemalca. 
Hiše okoli Moskve so vse nepoš kódované). 

Sovražni generál en chef Bagration je umri za ranami, ki jih je 
dobil v bitki pred Moskvo. Rusi ne odobravajo požara mo- 
skovskega. Tisti, ki so ga provzročili, se jim studijo; 
Rostopčin jim je to, kar nara Mara t. 

Naš generálni štáb daje tiskati obšírna poročila o bitkah pri 
Smolensku in na Moskvi ter jih razpošilja, da se objavijo povsod; tudi 
tisti, ki so se odlikovali, omenjeni so v njih. Kremelj je oborožen s 
tridesetimi topovi. Vsi vhodi so zašpaljeni ; podoben je trdnjavi. Se- 
zidale so se v njem pecí za peko in napolnili se magazini. 

Z velikim trudom se je posrečilo iz bólnic in pogorelih hiš rešiti 
vsaj jeden del ruskih bolnikov. Bilo jih je kacih štirtisoč; število ónih 
pak, ki so se ponesrečili je zeló veliko. 

Osem dnij sem nam síje solnce in mnogo gorkeje je, kakor po 
navadi ob tem času v Parížu. Čisto nič ne čutimo, da se na- 
hajamo na severu.« 



26 A. Fékonja: Vila Slovinska 




Tako Napoleon, iz čcgar razglasa ni nikakor čuti, da je bil ta 
čas že popolnoma prepričan o nesreči svoji. Deset dnij zatem cepali 
so mu, umikajočemu se iz Moskve, vojaki od gladú in mraza kar kú- 
poma ob česti. Le malo jih je tako srečnih, ki so mogli svojim ro- 
jakom v Parizu pripovedovati, da je na Ruskem navzlic Napoleono- 
vemu poročilu mrzleje, kakor v Parizu. 

Vila Slovinska. 

Črtice o hrvatskem pesništvu v Dalmaciji XV. — XVIII. veka. 

V tristoleini spomin rojstva Gundulicevega, zajedno v njegove smrti spomin dvestopetdeset- 

letni. (* dné 6. januarja 1588. f dné 8. decembra 1638) 

Spisal A. Fékonja. 

Bih nikda dopárla na vrime Marula 
Latinkám do gärla, glas njih takuula. 
Opet sam padnula, zač jazík slovinskí 
Vas náuk od skula promini u rimski. 
Gj. Barakovič. 

jugoslavjanski literaturi nahajamo neko karakteristično po- 
sebnost, to namreč, da se národná knjiga do najnovejše dobe 
ni ob jedncm in ne povsod jednako razvijala, nego da se je 
pojavljala o raznih časih in na raznih krajih. 

Pravá svetská, ali bolje rečeno, pesniška pisana ali umná knji- 
ževnost (kajti cerkvenih in političnih pisem so Jugoslavjani imeli že 
od vec vekov v velikem številu, v hrvaškem Primorji od XII. stoletja 
sem, in národnih nepobeleženih pesmij gotovo, odkar živí národ) — 
torej pesniška pisana ali umná književnost je začela na slavjanskem 
jugu kliti koncem XV. stoletja, in to najprej v Dalmaciji. Tu je 
namreč od VII. veka počenši živel v večini národ slavjanski, a pleme 
hrvaško, pomešano z národom italijanskim , to posebno v mestih 
Zadru, Spletú, Sibeniku, Trogiru in Dubrovníku, pa na obližnjih otokih. 

Ni dvojbe, da so že tedaj , dalmatinski Slavjani imeli, kakor po- 
vedano, svoje národne pesmi, pripovedke itd. ; toda slavjanskemu življu 
tam ni bilo prvenstva. Kar je bilo kultúre, ta je pribajala tja iz Grške 
in 1 1 ali j e; a jezik pismeni je bil nekaj latinskí, nekaj italijanski, v 
Dalmaciji uprav tako, kakor je to bilo takrat tudi v sosedni Italiji. 
Nego, kakor so Italijani začeli bili že v XIV. in XV. veku otresati so 
latinskega jezika pa povzdigavati národni svoj italijanski : tako so tudi 
dalmatinski Slavjani malo po malo zapuščali i latinščino i italijansčino, 
a so vse bolj in bolj negovali národni svoj govor hrvaški ter ž njim 
šírili med rojaki kulturo vladajočo tedaj po vsi Evropi, rekše grško in 



A. Fékonja: Vila Slovinska. 27 



rimsko; ali pak so po dúhu ónega čaša sestavljali nábožne pesmi, 
legende in morálne spise. 

Jezik, kateri so upotreb Ijavali najstarejši národní pesniki in pi- 
satelji v Dalmaciji, bil je takozvano narečje čakavsko, bas jezik Hr- 
vatov pravih. No že na konci XVI. veka so začeli uvajati v svoje 
umstvene proizvode narečje štokavsko, sicer le nekoliko po slovnici, 
ali blizu da nič po slovarji od ónega se razlikujoče, pa lepše, krep- 
kejše in obširnejše, katero govoré razven mnogih Hrvatov tudi vsi 
Srbi. In tako je potem tekom XVII. stoletja v hrvaški knjigi povse 
nadvladala krásna š t o k a vš č i n a. 

Imenovali pak so národní književnikí v Dalmaciji in na otokih, 
kakor tudi oní v sosedni Bosni jezik svoj zvečine »slovinski«, 1) 
in to od XVI. vse do XIX. stoletja. A zarad tega ima tudi navzočni 
sestavek, govoreči o tamošnjem onodôbnem pesništvu, naslov: »Vila 
Slovinska*. 

In o tej hočemo v naslednjih vrsticah najprej na krátko preiskati, 
kaj je slovinské písatelje bilo napotilo, da so sev 
knjigi popríjeli národnega jezik a. Potem bomo nekaj ome- 
njali o Dobrovniku kot najznamenitejšem mestu staré ju- 
goslavjanske knj iže vnosti. Nadalje se bomo nekoliko seznanilí 
z glavnimi Vile slovinské Ijubitelji in ijubljenci, kakor 
so jogojili ondešnji národní književniki. Nato čemo zaslišati » 
prilično njih o znak o z ozírom na njihova dela pesníška, 
kolikor se namreč káže v njih zunanji, tuji vplív. In napósled še 
bomo naveli nekatere vzroke, za kaj je tam národná knjíga 
v obce oslabela in skoro tudi p r opála pesem slovinská. 

Te, po raznih največ hrvaških spísih, osobito po S. Ljubiča 
»Ogledalu književne poviesti jugoslavjanske« knj. II. str. 349, 357, 
365 nsl. sestavljene črtice pa naj bodo Slovencem, kateri nimajo 
prílike z ovo stvarjo pobliže seznaniti se, vsaj nekoliko v boljše po- . 
znavanje duševnega života bratov Hrvatov, kí uprav sedaj slavno 
slavijo tristo let ničo rojstva naj slávnej šega pesnika slovínskegse, 
IvanaGunduliča. A gotovo se spodobi in dolžnost je, da se te 
sláve ž njimi vred spominjamo tudi mi. Saj: »Nas je négda jedna 
májka draga rodila; s jednim nas je, Bog joj piati! mlékom dójila* ; 
torej: »Kako čemo majki bolje sad zahvaliti.^^ neg' da buďmo jedne 
volje, sví sjedinitíU 



*) t. j. slovenskí — stslov. 'k (é) dijalekt. 



28 A. Fékonja: Vila Slovinska. 



Pôvod národnému pisateljevanju. 

Sreča je bila za'našo jugoslavjansko prosveto, da se je na zvr- 
šetku srednje dobe vsaj Dalmacija nahajala v povse različnem položaji 
od svojih jugoslavjanskih posestrim ter se je tamošnji národ že dosti 
prej nego mnogi národi evropski otresel prírodné surovosti in je za- 
rana stopil v prosvetno kolo, akoprav izprva le korak po korak, 
potom národnega preporoda. In tako je uprav hrvaška Dalmacija 
postala ognjišče naobrazbi južnih Slavjanov. 

Vzroki pa, iz katerih je kultúra najprej v Dalmaciji bila pro- 
cvela, in ž njo tudi národná književnost, glavni so ti-le: Materijalno 
blagostanje, ta najpotrebnejší temelj vsakemu duševnému delovanju; 
nadalje občevanje z inostranim omikanim svetom, zlasti s prosvetljeno 
Italijo, vzorno gojiteljico znanostij in umetnostij ; zatem politična samo- 
stalnost, posebno mesta Dobrovnika, brez katere je itak však povoljni 
razvoj v veljavnih in velikih delih umstvenih zaman; a konečno še 
ugodni položaj slavjanstva, posebej hrvaštva v sosedstvu, osobito zopet 
v Italiji, in od tamkaj dohajajoča mu pomoč duševná in mnogo tudi 
gmotna. 

Gospodska in bogata je bila nekdaj Dalmacija. Zemlja je sicer 
pusta in kamenitá, a položaj nje je takšen, da je moral prebivalce že 
zdavna izvabiti na morje in trgovino. V kratkem času se je trgov- 
stvo dalmatinsko širilo po Jadranskem, Črnem, Grškem in Atlantskem 
*Morji. S tem so odnošaji med Dalmacijo in drugimi deželami bili 
vse to tesnejší in promet s tujim svetom je skoro postal jako živahen, 
Zarad trgovine so bili poimenoma Dobrovčani ustanovili naselbine po 
raznih in oddaljenih mestih, tako v Carjigradu, Drinopolji, Sofiji, 
Novem Pazarji, Silistriji, Belgradu, Smederevu, Sarajevu, Skoplji, Vidinu, 
Bukarešti, Trgovišti, Solunu, Brúsi, Smirni, Aleksandriji, Kairu, Be- 
netkah, Genovi, Florenci, Ankoni, Mesini, Sirakuzi, Palermu in drugod. 
Tudi so v isto zvrho sklepali ugovore posebno z bolgarskimi, bosen- 
. skimi in srbskimi vladarji. — Po trgovini je torej v Dalmacijo dotekala 
gmotna blagovitost. 

Brodaréč po širem morji pa so Dalmatínci bili prišli tako v 
dotiko z raznimi národi, med temi z jako naobraženimi, kar jim je 
bilo na veliko korist tudi v duševnem oziru. Ze -učeni G r k i , kateri 
so po pádu Carjigrada (1. 1453,) bili bežali v zavetje na západ, nav- 
racali so se tudi v dalmatÍDska mesta, n. pr. Jos. Laskaris, Demet. 
Chalkokondylas idr., ter so tu šírili grško znanost z dobrim vspehom 
i za knjigo slavjansko. Posebne znamenitosti za dalmatinske Slavjane 
pa je bilo njih občevanje z Italijo, domovino najnadarjenejših 



A. Fékonja: Vila Slovinska. 29 



možev óne dobe, kateri so še nadalje se naobražavali po vplivu kla- 
sičnih studij. Iz Italije so tedaj Dalmatínci dobivali učitelje, lečnike, 
beležnike itd. ; a nasprotno so tudi oni svoje sinove pošiljali v prek- 
morsko državo, da so na tamošnjih učiliščih Ískali duševne omike in 
si nabirali višjih znanostij. Ti pa so potem, vračajoči se domov, tudi 
med svojimi rojaki razširjali oni isti duh znanja ter tako tudi po svoji 
domovini razplojávali nadaljne náuke. 

No vse to občevanje s tujci dalmatinskim Slavjanom nikakor ni 
bilo na škodo, ne kar se dostaje národnega duhá, ne kar se tiče dr- 
žavne samostalnosti. Kajti Italijani pri tem niso upotrebljavali nasilja 
niti političnih namenov; a tudi Hrvatom inostranska učenost ni rabila 
na zator njih národnosti, temveč le na vse večji prospeh omike Ijudske. 
In takó si je Dalmacija zmerom ohranjala politični svoj obstanek 
in dŕžav no slobôd o. A uprav s tem so si naši Dalmatínci pri- 
dobili, vsaj posredno, vélik vpliv na vse jugoslavjanstvo, kakor je baš 
ta okolnost tudi najbolj delovala na njihov preporod národní. Benečani 
so se sicer ugnezdili v dalmatinskem Primorji; vendar i oni niso povse 
prezirali tamošnje národnosti, nego so vsaj od začetka bolj gledali na 
to, da si zagotovijo prehod svoje trgovine po Jadranskem Morji ter 
so dovoljavali dalmatinskim mestom, tako slavjanskega kakor latinsko- 
italijanskega pokolenja, najširšo domáco avtonomijo. To pravično in 
jako pazno ravnanje beneške vláde je tudi za dalmatinske Slavjane po- 
stalo od rešilne vážnosti, ker je skoro na to provzročilo njihov duševní 
preporod, in to po vsi pokrajini, a posebno v vlasti dobrovniški. 

K vsemu tému pa je dalmatinskim Slavjanom dohajala še vspod- 
buja in pomoč iz inozemstva, národní njih razvoj izravno pospe- 
šujoča. Istá Italija je namreč osnavljala posebne tiskarne za slav- 
janske liturgiške, pa tudi druge svetopisemske in nábožne knjige. 
Takšne slavjanske knjigotiskarne so bile poimenoma v Rímu in v 
Benetkah in še tudi v Ankoni. Dá, negovala je celo Italija jezik 
jugoslavjanski ali takozvani il írski, t. j. zaprav hrvaški, zlasti zopet 
Rím, a posebno še Florenca. V Rímu je pápež Sikst V. po. nago- 
voru odličnih Dobrovčanov L 1589. iz nová pozidal krásni hospital 
ilirski SV. Jerolima; a že njega sprednik pápež Gregor XIII. ustanovil 
je bil ilirski kolegíj v Loretu, kakeršen je bil tudi v Boloniji. V Flo- 
renci pa, kjer so zmerom bivaU mnogi učeni Dobrovčani, ali prija- 
telji uglednih meščanov ali učitelji njihovih otrok — isti dvor knezov 
Medicejev imel je večkrat kakega »Ilira« vzgojevatelja mladim kneže- 
vičem toskanskim — bil je slovinskí jevik že od dávna na glásu ter 
je bila tam utemeljcna celo posebna stolica »je2ika slo vi n skega«. 



30 E. Lah: Ljubljana v Ijudopisneín oziru. 

To SO najpoglavitnejsi činitelji, katerim ima Dalmacija zahvaliti 
svoj duševni in národní preporod. Materijalno blagostanje, občevanje 
s prosvetljenim svetom in politična samostalnost vzbuja v človeku 
ponos, kateri ga šili, da stopi čim trdneje na svoje noge. Tako je 
bilo tudi v Dalmatincih, krepko še tudi od zunaj za to podpiranih. 
Pisatelji, porojeni Slavjani, a služeči se v svojih književnih delih jezikom 
latinskim ali pa italijanskim, začcli so, čim so bili naobraženejsi, tem 
bolj čutiti nepristojnost, da porojen Slavjan piše v jeziku tujem in 
največ tujcem na Ijúbo, a takó zanemarja svoj národ, dá, celo prezira 
rod, s katerim ga veže jedna krv in jeden jezik, isti običaj in istá 
vera. Skratka : naobraženi Ijiidje v Dalmaciji, slovinski Hrvati, začeli 
so se spominjati dolžnosti svoje ter pisati v jeziku národnem za 

národ svoj. ^) (Dalje prihodnjič.) 



Ljubljana v Ijuclopisnem oziru. 

Sestavil Evgen Lah. 

red kratkim je izsla na Dunaji pri Geroldu knjižica pod naslovom: 
»Laibach. StatistischerBerichtiiberdie wichtig- 
stendemographischenVerhaeltnisse.« Verfasst vom 
Stadtmagistrate in Laibach. Ta knjižica je ponatisek poročila, katero je 
pisatelj teh vrstic sestavil po naročilu mestncga magistrata Ijubljan- 
skega za VI. mednarodni kongres za hygijenijo in demografijo na Du- 
naji, Omenjeni kongres je zboroval od 28. septembra do 2. októbra 
1887. ^^t^« Udeležili so se ga učenjaki, strokovnjaki in zastopniki vseh 
omikanih dŕžav in národov, skupaj do 2400. Pečal se je v prvi vrsti 
s splosnimi zdravstvenimi vprašanji ter ukrepal o sredstvih za zbolj- 
.sanje sanitarnih razmer in za odpravo zdravju pogubnih in nevarnih 
nedostatkov. Tekom zadnjih desetih let so hygijeniki zborovali v Bruselji. 
Parizu; Turinu, Genfu in Haagu ; v prihodnje so se namenili zborovati 
v Londonu in volili v ta namen stalni pripravljalni odbor, sestavljen 
iz zastopnikov vseh večjih dŕžav. Na Dunaji sicer ni prišlo do ve 
Ijavnih sklepov, vendar je bilo pa zdravstvenim úradom različnih dŕžav 
podanega obilo poučnega gradiva, ki gotovo tudi za naše avstrijske 
in posebej kranjske razmere na sanitarnem polji ne ostane brcz vpesnih 
posledic. 




') Prim. Javor 1874. 16; Dauica ilirska 146. 18-20; Vieiiac 1874. 12, 13. 



E. Lah • Ljubljaua v Ijudopísnem ozini. 3 1 

Tudi Kranjska in posebej Lj ubíjaná sta bili na kongresu zasto- 
pani. Ljudopisni ali demografski podatki, v tej knjigi označeni, na 
menjeni so v prvi vrsti ožjim, strokovnjaškim krogom, nahaja se pa 
v nji tudi marsikaj obce zanimivega. Zategadelj sem se namenil na tem 
mestu izpregovoriti o njeni vsebini splošno, o nekaterih oddelkih, ki 
utegnejo močneje zanimati, pa podrobno. 

Knjižica govori najpoprej o velikosti mestnega površja, 
za tem o hišah in stanovanjih; o številu prebivalstva, o prebivalstvu po 
spolu, po prisotnosti, po domovinstvu, po veri, omiki, telesnih hibah, 
občevalnem jeziku, poklici, opravilu in pridobninah, starosti, stanu, za- 
konih, porodih, umrljivosti, ter razpravlja posebno zadnje oddelke obsir- 
neje z ozirom na različne posamične okoliščine. 

Ljubljana pokriva 34 knť^ in obsega tedaj dobri tristoti del naže 
kranjske dežele. Od tega površja zavzemajo naj vec, dobro polovico 
ali 18*23 knť^ travniki; dobro četrtino ali 975 knť^ njive, 3 kni^ ne 
produktívna tla (voda, ceste itd.), 0'88 km'^ hiše iit stavbe sploh, 
0*855 kmP' vrtovi, 0*84 hľť^ gozdi in gozdiči, 0'465 knť^ pašniki. Pri- 
nierjajmo te razmere z razmerami pred petdesetimi leti. Površje z 
njivami se je podvojilo na škodo površju s pašniki; travniki so si 
ostali v bistvu jednaki; istotako neproduktívna tla in prostor za 
stavbe. Močno so se povekšali vrtni in gozdni nasadi. (Krakovo in 
Golovec.) 

Ljubljana je imela koncem 1886. leta 1223 hiš, 1880. leta 1173, 
1876. L 1 1 56, 1869. 1. pa 105 1. Zadnja in prvá omenjenih dob sta 
tedaj najmočneje napredovali. Le mala peščica hiš ni obljudena (8 — 21). 

Koncem 1886. 1. je bilo 442 hiš pritličnih, 480 jednonadstropnih, 
240 dvonadstropnih, 37 trinadstropnih, le 4 pa večnadstropne. Raz- 
mere se v tem oziru od zadnjih dob niso izpremenile skoro nič. 

296 hiš ima po jedno samo stanovanje, 158 po dve, 146 po 3, 
122 po 4, 117 po 5, 90 po 6, 69 po 7, 35 po 8, 28 po 9, 19 po 10^ 
14 po II, 9 po 12, II po 13, 15 po 14, 3 po 15, II po 16, 3 po 
17 — 20, 6 po več kakor 20 stanovanj. 

Tri četrtine hiš je tedaj menj kot dvonadstropnih in neprimerno 
nizko je v primeri z drugimi jednako velikimi mesti število več kot tri- 
nadstropnih hiš. Tem večje pa je nasprotno število takozvanih na- 
jemninskih hiš (Zinshauser) s po več kot 15 stanovanj. Največ ve- 
likih hiš gledé nadstropij in stanovanj imata Mestni Trg in Dunajská 
cesta. 

Po domarini se razvrščujejo hiše tako, da znáša pri 167 po 
mcnj kot 10 gld., pri 107 po 10 — 20, pri G'^ po 20 — 30, pri 60 po 



32 E. Lah: Ljubljana v Ijudopisnetn oziru. 

30—40, pri 56 po 40 — 50, pri 39 po 50—60, pri S6 po 60 — 80, pri 
65 po 80—100, pri 130 po 100—150, pri 81 po 150 — 200, pri 96 po 
200 — 300, pri 39 po 300 — 400, pri 40 po 400 — 500 in pri 45 po 
vec kot 500 gld. — Vec kot polovica hiš plačuje tedaj po menj kot 
100 gld. dávka, petina po 100 — 200, petina po vec kot 200. 

Stanovanj je imela Ljubljana koncern 1886. leta nad 5500. 
Dobre tri petine stanovanj je malih, ki imajo po menj kot 100 gol- 
dinarjev letne najemščine; petina je srednjih s 100 — 200 goldinarji 
456 večjih z 200 — 300 gld., 446 velikih s 300 — 1000 gld.; še vedno 
veliko, 39, je število naj večjih stanovanj z vec kakor 1000 gld. letne 
najemščine. 

Veliká večina Ijubljanskih hiš je krita z opeko, peščica s plošči- 
cami, nekatere tu pa tam s slamo. 

Ljubljana je štela brez priračunjene vojaščine stalne vojske 1857. 
leta 20.747 prebivalcev, 1869. 1. 22.593, 1880. 1. 24.618; sedaj 
jih utegne šteti 26.000. Prebivalstvo se je tedaj pomnožilo v teku 
23 let za 3.871 Ijudij ali za 187 o/q. 

Po spolu se Ijubljansko prebivalstvo deli zelo nejednako, ako 
pomislimo, da je Ljubljana štela koncem 1880. 1. 11. 185 moških in 
13.433 ženskih prebivalcev, tako da je prišlo na vsacih 1000 moških 
ravno 1200 žensk. Veliko vplivajo na to število mnogobrojne de- 
lavke v továrni za tobak, od katerih jih dosti stalno prebiva v Ljub- 
Ijani. Zaradi primerjave bodi tu povedano, da pride v Dolitaviji sploh 
na 1000 moških le 1079 žensk, v Zalitaviji pa še menj, in da ima 
Erdeljska in nekatere vshodno-ogrske pokrajine več žensk kakor moških. 
Število moških rase od zahoda proti vshodu. 

Le 790 (517 m. + 273 ž.) ni imelo 1. 1880. v Ljubljant svojega 
stalnega bivališča. Zanimiva je razdelitev po domovinstvu. Le 8.301. 
prebivalec iz 1880. 1. (3715 m. + 4.586 ž.) je bil Ijubljanski domačin, 
tedaj še ne práv tretjina splošnega prebivalstva ; 13.290 ali polovica 
(6.278 m. 4- 7.012 ž.) je bilo Kranjcev sicer; 3.233 ali slabá osmina 
(1.687 ^- + 1546 ž.) Dolitavcev sicer, največ Stajercev, Primorcev, 
Cehov in Korošcev: i.i 68 (1004 m. + 164 ž.) Zalitavcev (večinoma 
vojaki 26. pešpolka) ; 5 Bošnjakov, 287 (162 + 125) inozemcev, veči- 
noma Nemcev in Italijanov. 

Veliká večina Ijubljanskega prebivalstva, vendar še ne razmerno 
s kranjskim prebivalstvom sploh, namreč 25.767 Ijudij ali 98 % je 
rimsko-katoliška. Od druzih veroizpovedeb pride v poštev le še 
protestantovska (354), židovská (74) in grška (50). 



E. Lah: Ljubljana v ijudopísnem ozíru. 



3r 



Gledé omike smo še vedno na slabem. Le 16.995 Ijudij ali še 
ne práv dve tretjini, je znalo 1880. L brati in pisati, 2.237 ^li dva- 
najsti del le brati, 7052 ali skoro četrtina, niti brati niti pisati. Velik 
je v tem oziru razloček med moštvom in ženstvom. Moških je znalo 
brati in pisati 70 ^/'q, žensk le 58*9 0/^; samo brati moških le 4*8 ^/q, 
žensk pa 12 o/q; niti brati niti pisati moških 25 o/^, žensk pa 
29 'lo- 

Ljubljana ima 29 slepcev, 24 gluhonemcev, 56 norcev in 21 
bebcev. 

Znana stvar je že, da je vpisalo 18.845 ^^^ dobre tri četrtine 
Ijudij občevalni jezik slovenskí, 5.658 ali dobre dve devetini 
nemški, 172 italijanski, le 136 češki (češko-moravsko-šlesko domovin- 
stvo jih ima 789), 7 poljski, le 5 srbo-hrvaški, i rumunski. 

Zelo raznovrstna, toda splošno menj zanimiva je razdelitev 
po poklici in opravil u. Ljubljana združuje v svoji sredi vse po- 
klice od višjih dostojanstvenikov do delomrznih postopačev. Mimo 
raznovrstne duhovščine imamo v Ljubljani zelo različne in mnogo- 
brojne úrade in učilnice, zdravniške závode, časopistvo, dve gledališči 
(provizórni), závode za javno varnost, dobrodelne in humanitárne závode, 
denarne, trgovinske, obrtniške , transportné závode, posestva, obilo 
kmetij; dalje veliko slug in dninarjev. Konečno naj bodo omenjeni 
še mnogobrojni, nepotrební postopači. Največ je pa vendar obrt- 
nikov, trgovcev, delavcev, úradníkov in posestnikov. Zelo malo ima 
Ljubljana zasebnikov, zelo veliko penzijonistov iz raznih stanov. 

Močneje utegne zanimati razdelitev po starosti: a) splošna; 
(i) med moštvom in ženstvom: 



Stevilo 



abso- 
lútno 



rela- 
tívne 



Stavilo 

abso- rela- 
lutno : tivno 



Število 





abso- j rela- 


lutno j tivno 


Q 


1^57 


6-3 


nad 90 
let 


694 


2Ó4 


skupaj 


122 


0465 





Število 

abso- I rela- 
lutno I tivuo 



I — 10 

I let 

'10 — 20 

let 

!20 — 30 

i let 



4076 15-5 

4637 17-05 
5768* 21 92 



30—40 

let 



40—50 
let 



50—60 
let 



3855 
303í> 
2432 



*) zaradi aktivne vojaščine. 



147 
"•55 
9-25 



óo — 70 

let 

70—80 
let 

80- 90 

let 



7 

26284 



0025 



1 00.00 



34 



E. Lah : Ljutljana v Ijudopisnem ozíru. 



Ako tudi looo .vojakov odštejemo, vendar je tretja starostna 
doba še najmočnejša, za njo prideta druga in prvá, potem pa zapo- 
redoma višje in sicer s precej jednakim padanjem. Razmerno mocne 
so tri najvišje dobe ; najstarejši Ljubljančan je imel 94 let. 

Precej drugačna postane razmera, ako jemljemo v poštev raz- 
delitev med moštvom in ženstvom. 



Število 



absolútno 



relativno 



moštvo ženstvo ' most vo ženstvo 



Število 



absolútno 



relativno 



moštvo ženstvo ' moštvo ' ženstvo 



1 — 10 

let 

ío — 20 

let 

20—30 

let 

30—40 
let 

40—50 

let 



2036 
2629 

3404 
1682 
1219 



2040 


49-95°/o 


2008 


56770 


2364 


59-o7o 


2173 


43-6«/o 


I8I7 


4o-i5Vo 



SO'057o 

43-37o 

4i-o°/o 

56-47o 

5985V0 



50 — 60 
let 

60—70 
let 

70—80 
let 

80—90 
let 

nad 90 
let 



964 


1468 


39-67o 


6o-47o 


624 


1033 


37-67o 


62-4% 


241 


453 


3477o 


65-37o 


48 


74 


39-37o 


6o77o 


4 


3 


57-i47o 


42-867o 



Le v drugi in tretji dobi prevladuje tedaj moštvo, in sicer: v 
drugi zaradi dijakov srednješolcev, v tretji pa zaradi aktivnih vojakov. 
V prvi dobi sta si števili skoro do cela jednaki; večje je tudi število 
najvišje dobe, ki pa zaradi neznatnosti sploh ne hodi v poštev. Povsod 
drugod prevladuje ženstvo nad moštvom in sicer tako, da menjuje 
ženstvo med ^/^ in ay^^ moštvo pa med 2/^. in 1/3. Prvo, drugo, peto, 
sedmo, n. — 26. (to pa iz že povedanih vzrokov), 83., 84., 93. in 
94. leto imajo po vec moških, kakor žensk; 10. in 91. jednako, vsa 
druga pa po več žensk, kakor moških. 

Dve tretjini Ijubljanskega prebivalstva, 17.678 Ijudij (9.068 m. 

-f 8.610 ž.) sta samskega stanu; 6849 ali dobra četrtina (3440 m. + 

'3409 ž.) zakonskega; 1720 (324 m. + 1396 ž.) vdovskega. 37 (19 m. 

+ 18 ž.) prebivalcev živi ločenih. Število samcev prevladuje nad šte- 

vilom samic zaradi aktivne, le začasno tu bivajoče, práv za práv tuje 



E. Lah. : Ljubljana v Ijudopisnem oziru. 



35 



vojaščine, ki se večinoma še ne sme ženiti. Števili zakonskih in 
ločenih sta si, kakor naravno, gledé spolov zelo jednaki. Sele pri 
vdovskem stanu se pokaže ves razloček, razloček ki je vsakako po- 
menljiv. Stevilo umrlih zakonskih moških je vec kakor štirikrat večje 
od števila umrlih zakonskih žensk. 

Zanimivo je, kako se dele različni stanovi po dobah in spolih. 
O tem nas poučita naslednji tabeli, ki govorita a) o številu sploh, 
p) o razdelitvi po spolu : 



Dobs 



Stevilo po stantj. 



absolútno 



konski 



vdovskí ločeni 



relativno 



samski 



za- 
konski 



vdovskí I ločeni 



I — lo let 
I0-20 let 
20 — 30 let 
30 — 40 let 
40 — 50 let 
50—60 let 
60 — 70 let 
70—80 let 
80—90 let 
nad 90 let 
Sploh 



4076 



4628 


9 


4897 


843 


I66I 


2049 


989 


i75í> 


709 


1299 


471 


686 


214 


186 


31 


21 


2 


— 


17678 


6849 



27 
136 
282 
410 

499 

292 

69 

5 
1720 



37 



ioo-oo7o 

9981% 



0-190/0 



84-9o7o| i4-6i7o 

43-o97o I 53-i57o 

1 

23'357o ' 67-067, 



29-i57o 



53-4i7o 



28-427o| 41-5 i7o 

30-8370 I 26-8í7o 

25 -4 1 0/0' I7-227o 

28-5i7o 



67-260/, 



26-OÓ70 



1 
o-477o \ 


3-537o 


9-297o ^ 


i6-867o 


30oi7o 


42-o77o 


s6-55°/o 


7i-49°/o 


6-547o 



0-O27o 

o-237o 
o-3o7o 
o-587o 
0.067, 

o-297o 
o-827o 

o-i47o 



Tej tabeli tedaj povzamemo, da prevladuje samski stan izključ- 
Ijivo ali pa vsaj práv močno v dobi od r — 30 let, zakonski precej 
v dobi od 30 — 70 let, vdovski precej v dobi od 70 — 80 let, močno 
pa v dobi vec kot 80 let; ločeni niso nikjer v pomenljivem številu 
zastopani. 



Sedaj Fe nekoliko v relatívni razdelitvi stanov po spolu: 



^6 



E. Lah: Ljubljana v Ijudopisnem ozíru. 



Doba 




Stan ( 


izražen. v °/o) 






samski 


zakonski 


vdovskí 


ločeni 


moški 


ženské 


moški 


ženské 


moški 


ženské 


moški 


ženské 


I — lo let 


49-95 


50-05 


— 


— 


— 




— 




I o— 20 let 


56-82 


43-18 


— 


100-00 


— 




— 


— 


20—30 let 


627Ó 


37-24 


38-56 


61-44 


18 52 


81-48 


loo-oo 


■■ 


30—40 let 


40-10 


59-90 


47-89 


52-11 


22'8o 


77-20 


44-45 


55-55 1 


40 — 50 let 


2942 


70-58 


49-78 


50-22 


17-02 


82-98 


6667 


3333 


50—60 let 


28.00 


72-00 


52-67 


47-33 


1830 


81-70 


5000 


5000 


óo— 70 let 


24-00 


76-00 


62-40 


37-60 


16-63 


^3-37 


— 


loo-oo 


70—80 let 


23-37 


76-63 


71-50 1 28-50 


i9-5» 


80.49 


5000 


5000 


80—90 let 


35-48 


64-52 


1 
71-43 28-57 


31-89 


68-11 


— 


100.00 


nad 90 let 


50-00 


50-00 


- i — 


6000 


4000 


— 


— 


Sploh 


51-29 


48-71 


50.23 


49-77 


1884 


81-16 


51-35 


48-65 





















Numerično razmerje med obema spoloma je tedaj, kakor iz po- 
vedanega razvidno, pri samskem, zakonskem in ločenem stanu splošno 
precej jednako, pri vdovskem močno različno. Posebej pa velja o 
samskem stanu to-le: Le v prvi in v najvišji dobi sta si oba spola 
gledé števila precej jednaka, v drugi in tretji prevladujejo precej moški, 
povsod drugod pa, tu pa tam celo močno, ženské. Gledé zakonskega 
stanu pri prvih dveh dobah sploh ni govoriti; v naslednjih štirih 
dobah sta si številki precej jednaki, v najvišjih prevladujejo močno 
moški. Pri vdovskem stanu prevladujejo skoz in skoz práv močno 
vdove nad vdovci. Najvišja doba, kjer je le slučajno nasprotna raz- 
mera, zaradi pičlega števila ne hodi v poštev, iz jednakega vzroka 
ne oddelek ločenega stanu. Ljubljana ima tedaj malo starih samcev 
in obilo starih samic; precej starih mož in malo starih žena; malo 
vdovcev in veliko vdov. 

(Dalje prihodnjič.) 



^Mr"^' 




A. Planinec: Na počituicah. 37 



Na počitnicah. 

Spisal A. Planinec. 

ilo je proti koncu meseca julija in pripekala je huda vročina,- 
ki se je v tesnih mestnih zidovih čutila še mnogo huje. Želel 
sem se na kmete in tudi zdravnik moj mi je svetoval, naj se 
odtrgam za nekaj tednov svojim poslom ter se sploh kje v zdravem 
vzduhu odpočijem od telesnega dela in duševnega napóra. 

Mlad odvetnik sem bil in vedno me je še káj zadržavalo. Mislil 
sem si, ako sam ne preučim vsake pravde in pravdice in je ne pre- 
delam po dvakrát in trikrát, izgubil bodem že dobro svoje imé. Ven- 
dar sem napósled sklenil, da odidem kam na kmete, samo vedel še 
nisem, za kateri kraj bi se odločil. V kako letovišče, kamor si hodijo 
navadno mestni Ijudje iskat mirú in dobrega vzduha, nisem nikakor 
hotel iti. Tu bi videl zopet le tiste puste obraze, kakor v mestu, in 
človek je prisiljen na kmetih, čeprav tega ali ónega komaj pozná od 
prej, pridružiti se jim, drugače ga imenujejo čudáka in samotarja. Hotel 
sem iti kam v kako samotno pogorsko vas, kjer ne bi našel znanih 
Ijudij, a tudi ne pogrešal vsaj nekaj navajene ugodnosti. 

Sedel sem po vročem in soparnem dnevi sam na znanem mest- 
nem gostilniškem vrtu za mizo pred kupico piva. Zapálil sem si smodko 
in gledaje za izgubljajočim se dimom, premišljeval sem, kako se pač 
razmotajo stvarí v Bolgariji in kako pač se zvršé volitve v češki de- 
žélni zbor. Predelal sem v dúhu že skoro vso politiko in že so se mi 
zopet silile v glavo pravde, ker sem nekaj miz od sebe videl svojega 
koncipijenta drugu svojemu razlagati menda kako zanimivo pravniško 
vprašanje. 

»C6p!« tleskne me zdaj nekdo z mehko roko po rami in mi za- 
kliče s prijaznim veselim glasom: 

»Na zdravje, doktori — Ej, Mirko Robin, kako se ti že káj 
godí.^ Bog védi, koliko čaša te že nisem videl !« 

Ozrem se in vidim pred sábo skrbno obrit, širok obraz. 

»Glej ga, zdaj me pa še ne poznáš več! Matevž Kotar sem, 
tvoj . . . .« reče. 

» Matevž .^« sežem mu v besedo. »Za vraga, da bi te rcs skoro 
ne bil spoznal. Saj si se pa tudi izpremenil, odkar si župnik. No, in 
minilo je menda tudi že pet let, kar se nisva videla. « 

Sédeva za mizo. 



38 A. Planinec: Na počitnicah. 



Z Matevžem sva bila od mladih nog najboljša prijatelja in tudi 
pozneje se nisva odtujila. Ko sem bil še dijak na Dunaji, obiskal sem 
ga gotovo, če sem prišel skozi Ljubljano, in pozneje me je tudi on 
večkrat posétil v Ljubljani. A zadnja leta, odkar je Matevž postal 
župnik nekje ob hrvaško-kranjski meji, nisem ga pac že dolgo videl, 
ker ni premnogokrat prihajal v Ljubljano, kamor mu je bilo predaleč. 

Povedala sva si kmalu to in ono, kar sva doživela v teh petih 
letih. Napósled se je zasukala govorica tudi na to, da bi šel rad kam 
na počitnice. 

»Nikamor drugam ne pôjdeš, ampak k méni prideš. K méni na 
Tolsti Vrh ne zájde nikdar noben turist, kajti dolenjske železnice nam 
nečejo narediti in pes hoditi se ti turisti kmalu naveličajo. Lep in pri- 
jazen kraj je pri méni. Če se ti bode poljubilo iti kam v druščino, 
té tudi ni treba tako daleč iskati. V Metliko ali Crnomelj imaš z 
dobrim konjem debelo uro in z mojo kobilico se popeljeva zdaj k tému, 
zdaj k ónemu mojih tovarišev. Kuharica moja bode pa skrbela za 
tvoje telo, in da se ti ne bode godilo slabo, evo ti mene U sklene 
smeje se. 

Vesel sem vsprejel to ponudbo. Obljubil sem mu, da v jednem 
tednu gotovo prídem .... 

Po ne bas prijetni dolgi vožnji sem dospel res nekega večera na 
Tolsti Vrh. Solnce je že zašlo inj'^ko se je voz ustavil pred župnikovim 
dvorom, bila je že téma, da nisem videl nič, kakšen je kraj. 

Veselja prijatelja svojega vam ne morem opisati. Kakor v tri- 
umfu me je peljal v hišo, skrbel, da sem hitro dobil svojo prtljago v 
sobo ter se lehko preoblekel in otresel cestni prah dolge poti, in ko 
sem zopet prišel k njemu, čakala naju je že večerja. — 

Izvrstno sem spal prvo noč. Zjutraj na vse zgodaj so me prebudili 
cerkveni zvonovi in zvončki govedi, ki je odhajala na pašo. Vstal sem 
in se počasi oblekel. Pogledal sem skozi okno in krasen je bil ta kos 
sveta, oddaljen od mestnega hrupa in prahu. Zupnikov dom in župná 
cerkev sta stala na nevisokem holmu, ob vznožji in v dolini je bila 
vas in daleč na okoli po nizkih zelenih gričih sem videl bele hišice. 
V klanci sem ugledal tudi dvoje večjih poslopij. Obe sta bili zidani 
v dve nadstropji in kakor mi je povedal Matevž, bilo je jedno vaška 
šola, drugo od prvega kakih dvesto korakov oddaljeno, ob véliki 
česti, katera je držala čez klanec, ležeče pa največja in najboljša gostilna 
daleč na okoli. Reklo se je tam »na Klanci « ali pa tudi >pri Vrabci«. 

Na Tolsti Vrh sem prišel v ponedeljek zvečer. Dvakrát sva se 
peljala z Matevžem obiskat druga dva župnika, ostala dva dni pa sem 



A. Planínec: Na počitnícali, 39 



sam hodil okoli ali si vzel kako knjigo, ali kakšen časopis in šel v 
hladno senco na župnikov sadni vrt. 

Na Klanci nisem še bil, niti »pri Vrabci«, niti v soli, dasiravno 
sem takoj prvi dan sklenil iti obiskat rektorja tolstovrške akademije. 

V soboto pri kosilu sem vprašal župnika, kdo je učitelj na Tol- 
stem Vrhu. 

»Učitelja in učiteljico imamo. Jutri po maši se bodeš lehko se- 
znanil ž njima. — Ob devetih je vélika maša, katero bom slúžil jaz, 
ob sedmih pa je tiha, katero daruje upokojení župnik Janez, ki se z 
Volej ega Potoka pripelje vsako nedeljo na Tolsti Vrh. Ti boš ob 
sedmih še goto vo spal.« 

Razumel sem ga in mu takoj obljubil, da bom na však način 
pri véliki maši in pridigi. 

Po kosilu je šel prijatelj Matevž v svojo sobo, pripravljat se za 
juteršnji govor v cerkvi, in pozneje, rekel je, ima izpoved. Bil sem na- 
vezan za danes popóludne sam na sebe in ko se mi je ležanje in či- 
tanje v sencina vrtu že zdelo predolgočasno, sklenil sem iti na Klanec 
»k Vrabcu.« 

Gospodar na Klanci mora biti bogat, mislil sem si, ko sem se 
bližal gostilni, ker ne le hiša je bila lepo zidana, tudi vsa gospodarska 
poslopja so bila veliká in prostorna in sadni vrt za hišo je bil še večji 
od župnikovega. 

»Dober večer, gospod doktor Robin!« oglasi se mi zdaj znan 
glas s hišnega praga. 

Pogledam možá, ki me pozdravlja, in spoznám v njem svojega 
klijenta, gospoda Luka Petrovca. 

»Ali ste Vi tukaj posestnik, gospod Petrovec.^« vprašam ga. 

»Jaz, gospod doktor, in jako me veselí, da ste me prišli danes 
počastit. Ze ves teden vem, da ste župnikov gost in željno sem pri- 
čakoval, da bi Vas kje srečal, gospod doktor !« 

» Dávno bi bil že prišel sam k Vam, gospod Petrovec, a ni v 
sanjah bi si ne bil domišljeval, da nájdem tu na Klanci Vas po- 
sestnika. « 

Zdaj je prišla tudi gospodinja in stopili smo v hišo. Gospodar 
in gospodinja sta bila sama prijaznost, in ko sem rekel, da pijem pivo 
rajši zunaj, pelje me gospod Petrovec na vrt v lôpo. 

Lôpa je bila vsa v zelenji skrita in ko vstopiva, sedí s knjigo 
v roki za mizo mlado gosposki oblečeno deklé. 

»To je starejšega moj ega brata hči, moja netjakinja Milka, uči- 
telj ica tu v vasi.« 



40 A. Plauinec: Na počitnicah. 



Poklonim se gospodični in se opravičujem, da jo motim tu v 
njeni samoti. 

Gospodična Milka mi zagotavlja, da je le čitala in da je nikakor 
ne motim ter me je napósled práv prisrčno pozdravila. 

Sedli smo vsi trije za mizo in vnel se je kmalu práv živahen 
pogovor. Cez nekoliko čaša naju pustí gospod Petrovec samá in go- 
spodična mi je povedala, da je bila prej pri sorodnikih v Ljubljani, 
ker sta ji roditelja pomrla že dávno; da je že drugo leto tukaj uči- 
teljica, odkar je prišla iz učiteljskega izobraževališča, in da je práv 
srečna tukaj pri svojem strijci, kateri ji je pravi oče. 

Ko sem se okrepčal s pivom, sprehajala sva se po vrtu in zdajci 
naju zaloti noč. Poslovil sem se od prijaznega gospodarja in njegove 
gospodinje in pri slovesi prosil gospodično Milko, če smem priti še 
kdáj k nji v vas in se ž njo tako prijetno zabavati, kakor sem se danes. 

>Prav veselilo me bode, gospod doktor, kadar nas obiščete,« 
rekla mi je in mi podala lépo belo rokó. 

Milka je bila res lepó deklé. Nje prijazno smehljajoči obraz mi 
je bil vedno pred očmí, ko sem se vracal proti župnikovemu domu. 
Pri večerji sem hvalil gospodu Matevžu Milko in tudi on je bil poln 
hvale o nji. 

Prihodnji dan v nedeljo sem bil skoro ves dan z gospodično 
Milko skupaj. Seznanil sem se tudi z učiteljem in gospod Matevž je 
povabil gospoda Petrovca, njegovo netjakinjo gospodično Milko in go- 
spoda učitelja na obed. 

Po obedu je imel gospod Matevž opravilo v cerkvi in jaz sem 
šel z gospodično Milko proti Klancu. Sedla sva zopet v vrt in govo- 
rila in se zabávala, da sam nisem vedel, kako mi je minil čas. Proti 
večeru je prišel prijatelj moj gospod župnik tudi »k Vrabcu*. 

»Poglej, saj sem vedel, kje naj ga iščem. Čakajte, čakajte, gospo- 
dična, Vi mi hočete prijatelja mojega sama zase U pretíl nama je 
šaljivo župnik. 

Pogledal sem jo pri teh besedah župnikovih, tudi ona me je gle- 
dala, povesila oči in se zardela. Ko je pristopil še gospod Petrovec, 
pobegnila je, a mi smo sédli in zinili marsikatero pametno o politiki, 
letošnji létini in kupčiji. 

Reči pa móram, da sem bil jaz le nepazen poslušalec pri tem 
resnem zborovanji. Pušil sem svojo smodko in mislil, zakaj li se je 
zardela Milka in pobegnila. 

Kmalu, ko se je zmračilo, šla sva z župnikom domov in četudi 
sem práv še tako pazno gledal po vrtu in hiši, nikjer nisem mogel 



A. Planinec; Na počitnicah. 41 



zapaziti Milke, da bi se poslovil od nje. Ne vem, zakaj mi je bilo 
zaradi tega tako tesnó okoli srca. 

>No, Mirko, ti si tako zamišljen, kaj ti pa je? Pa ne, da bi se 
zaljubil v Petrovčevo Milko, v učiteljico ?« 

»Jaz, zaljubil?* vprašal sem presenéčen. »Jaz sem že prestar za 
Ijubezen, * 

»No, no, prestar I Sestintrideset let imaš, kajti nekaj let si mlajši 
od mene. To še ni taká starost.« 

»Ne vem, navajen sem že tako samskega življenja, da se mi kar 
čudno zdi, če mislim na ženitev. Sklenil sem že tudi dávno, da osta- 
nem tako, kakor sem,« odgovarjal sem župniku. 

»Navadil se boš tudi še žene in prvi korak si že storil, kajti tega 
ne moreš tajiti, da ti Milka jako ugaja.« 

»Ugaja mi, gotovo, saj je lepó in pametno deklé. Pa do danes 
še nisem bil zaljubljen in tudi ne vem, ali se sploh kdáj zaljubim.« 

»Vsak človek je jedenkrát zaljubljen,* reče mi župnik prepričevalno. 

Beseda dá besedo in razpravljala sva práv akademiško poglavje 
o Ijubezni, dokler nama ne zastane beseda. 

Jaz sem mislil na Milko in da sem mlajši, šel bi k nji pod 
okno in ji povedal, da jo Ijubim. 

Ljubil sem jo, čutil sem zdaj, kaj se pravi Ijubezen, dasiravno 
do denašnjega dné še nisem véroval, da je sploh Ijubezen, in mislil, 
da je to le izmišljetína pesnikov in novelistov. 

Drugo jutro sva se peljala z župnikom v jedno uro oddaljeno 
vas in pot naju je vodila cez Klanec. Milka je ravno stopila iz hiše, 
ko sva se peljala mimo. 

»Pojdite z nama, gospodična Milka !« rečem ji, pozdravivši jo. 

»Prav rada, a jaz móram v šolo«, odgovorí mi ona. 

Župnik je ustavil voz in rekel, da mora nekaj govoriti z gospodom 
Petrovcem. Tudi jaz sem skočil z voza in Milki v pozdrav podal rokó. 

» Zakaj ste se pa včeraj skrili, da se ni posloviti nisem mogel 
od Vas?« vprašam jo. 

»Jaz sem bila na vrtu in dobro sem Vas videla, ko ste odhajali 
in zdelo se mi je tudi, da me iščete, a nalašč nisem prišla «, rekla mi 
je smeje se. 

»Tako, tako, nagajali ste mi tedaj le,« rečem j i s prstom preteč. 

»No, pa saj niste hudí náme zaradi tega, gospod doktor ?« reče 
mi in mi zvedavo pogleda v oči. 

»Ali Vam je kaj na tem ležeče, če sem hud na Vas?« 
vprašam j o. 



42 A, Planínec: Na počitnícah. 



»Gotovo, gospod doktor, ali ste mi res zamerili zaradí tega?« 
izprašuje me skoro skrbno. 

»Zakaj, gospodična Milka ? Šalil sem se in še hud ne morem 
biti na Vas. — Danes po soli pa smem zopet priti k Vam, káj ne?« 
vprašam j o še, ko stopi župnik z gospodarjem cez prag. 

Pokimala mi je le, podala mi roko, rekla, da se mora za šolo 
pripraviti in odšla v hišo. Poslóvila sva se z župnikom od gospoda 
Petrovca in zopet sedla na voz ter dalje drdrala po česti. 

Večer za večerom sem bil zdaj pri Petrovčevih na Klanci. Spre- 
hajal sem se z Milko po vrtu^ ali pa sva sedela v zeleni lôpi in si 
vedela vedno káj zanimivega pripovedovati. Ljubil sem Milko od dné do 
dné bolj, a zdel sem se nji nasproti kakor mlad, neizkušen fánt. To- 
likokrat sem sklenil. da ji povem, kaj čutim v srci zánjo, a kadar 
sem bil pri nji, molčal sem o notranjih svojih čustvih in nisem ji mogel 
govoriti o Ijubezni. 

Mešec avgust se je bližal svojemu koncu in dasiravno sem prej 
hotel v jednem meseci biti zopet domá, vendar sem zdaj odlašal svoj 
odhod na negotov čas. Glavni vzrok je bil, ker sem gospodični Milki 
obljubil, da bodem še navzočen pri šolski veselici o sklepu šolskega leta. 

In konec šolskega leta je prišell 

Najprej smo bili vsi pri véliki maši, po maši smo šli v šolo, da 
so se tam pridnim in ubogim šolarčkom razdelila rázna darila, in na 
to smo šli k Petrovcu, kjer je dobil však otrok nekaj krepčila. Opó- 
ludne pak smo imeli velik obed na Petrovčevem vrtu, h kateremu so 
bili povabljeni vsi vaški veljaki. Da so tam napijali in to osobito 
učitelju in učiteljici in župniku, ni mi treba praviti. Tudi mene sta 
počastila župnik in učitelj z napitnicama in se mi zahvalila za pri- 
spevek, katerega sem daroval v namen te slávnosti, da se je sploh 
le tako omogočila vsa slavnost, in zahvalila sta se mi za pogoščevanje, 
ker jaz sem jih namreč povabil vse denašnji dan k Petrovcu v gostí. 
Mislil sem že, da je konec napitnic, kar poprime še jedenkrát gospod 
župnik besedo in napije méni in gospodični Milki. Govoril je v pri- 
meri in sklenil napitnico, dasiravno bodo mladina in roditelji Milko kot 
učiteljico in prijateljico vseh jako pogrešali, vendar on nama želí sreče 
v skupnem srečnem življenji. Splošno navdušenje se je oglasilo za 
temi besedami. Vsi so nama napijali, kakor bi bila ženin in nevesta. 
Jezen sem bil skoro, hud na svojega prijatelja, župnika Matcvža, oso- 
bito ko sem videl, kako je s tem govorom v zadrego spravil Milko, 
ki je sedela poleg mene. Oprostila se je, da gre in šla je s Petrov- 



A. Planinec: Na počitnicah. 43 



čevo gospodinjo v hišo. Kmalu na to je bilo tudi obeda konec. Po- 
slovili smo se in komaj sem čakal, da sem zadnjemu stisnil roko. 

Župnik Matevž je šel z drugimi gospodarji, ki so ga spremili 
domov, jaz pa sem šel cez Klanec v bližnji gozdič. 

Ležal sem nekaj čaša v trávi in premišljeval svoje življenje. 
Čutil sem se samega in zapuščenega, spomnil se Milke in kako bi 
lehko srečen bil ž njo. Vleklo me je k nji. Vstal sem in šel na 
vrt, gotovo se nadeje, da j o nájdem v lôpi. 

Nisem se varal. Slonela je za mizo in zrla pred sé. Vstrašila 
se me je in se zardela, ko sem tiho prišel po mehki trávi. 

»Ali se me bojite, gospodična ?« 

»Ne, ali prikázali ste se tako nenadoma pred máno, da sem 
mislila, da vidim Vašo podobo le v živih sanjah.« 

»Ali kdáj sanjate o méni?« 

»Res, gospod doktor, ravno danes po nôči se mi je sanjalo o Vas«, 
in začela se je práv srečna smijati. 

»Kaj pa se Vam je sanjalo«? 

»Tega ne povem nikdar!« 

»Nikdar?« vprašam jo. In če Vas práv lepó prosim?« 

»Tudi ne, ne morem«, smijala se mi je. 

» Gospodična Milka, veste, da bi Vam jaz rad nekaj povedal.?* 

Vprašujoče je obrnila váme oko. 

» Milka, ali me morete Ijubiti.?^ Jaz Vas Ijubim od vsega svojega 
srca. — Govôri, Milka, ali me ljubiš.?« in primem jo za róko. 

Ni se genila in tudi roké ni mi odtegnila; zdajci ji vidim solze 
na licih, objamem jo ter pritisnem na prsi. 

»Zakaj imaš solze v očeh, draga moja Milka .í^« 

»To so solze sreče, Mirko 1« reče mi in se mi sramežljivo na- 
smehne. 

Poljubím j i solze z očij, poljubim j o na rdeče ustnice in čutil 
sem se srečnega, da nikdar prej tako. 

Povedal sem ji, da jo Ijubim od prvega dné, ko sem jo videl, in 
tudi ona me je zagotavljala, da je takoj prvi dan nekaj posebnega 
čutila záme, česar prej ni še poznala. 

»In zdaj mi li hočeš povedati, kaj se ti je danes sanjalo o méni?« 

»Rada, dragi Mirko! Zdelo se mi je, da sem ležala v postelji 
in ti si k méni stopil in me poljubil, jaz pa sem se oklenila tebe ter 
te pritisnila na svoje prsi, kakor te zdaj-le.« 

Smijala sva se in poljubovala. Zdaj zaslišiva bližajoče se korake, 
hitro jo še poljubim in Milka je odhitela, pustivši mene samega. 



44 A. Planinec: Na počítnícah. 



»Kam pa tečeš, Milka ?« kliče ji Petrovčevka, katera je prišla 
proti lôpi z gospodarjem Petrovcem. 

Milka pa ni hotela ničesa slišati. 

Povedal sem jima jaz, kaj se je zgodilo med náma in da mi 
nista odrekla Milkine roke, veste lehko, ker mati Petrovčevka mi je 
rekla, da je ona to že dávno prej vedela in vedno pričakovala. 

Zvečer je prišel še župnik Matevž in tudi on je bil vesel sreče 
moje. Šel sem iskat Milke in našel jo v njeni sobi. 

>Kolikokrat sem mislila tu na tebe, če sem bila sáma«, rekla mi 
je. A že naju je klicala Petrovčevka, naj prideva doli, da naju hoče 
videti gospod župnik. 

Jokal se je skoro od veselja prijatelj Matevž in prosil me je, 
naj se oženim tu na Tolstem Vrhu, da naju poročí on. 

Rad sem mu izpolnil to željo. Rekel sem, da grem za kratek 
čas v Ljubljano, da tam uredim vse in se potem povrnem na Tolsti 
Vrh, kjer me poročí on z mojo nevesto, s predrago mojo Milko. 



Konec je moje povesti. 

Zdaj skoro vsako leto prihajam na Tolsti Vrh s svojo ženo 
Milko. Na Klanci je pripravljeno vedno za naju stanovanje. Tudi 
župnik Matevž, stari moj prijatelj, obišče naju vsakokrat, kadar pride 
v Ljubljano, in se vedno hvali: 

»Ko bi mene ne bilo in bi te jaz ne bil pregovoril, da pridi na 
počitnice k méni na Tolsti Vrh^ vidva bi se ne bila nikdar našla in nikdar 
ne bila srečna.« 

»In ko bi Tolstega Vrhá ne bilo, ne bilo bi tudi ne tolstovrškega 
župnika in učiteljice Milke na Tolstem Vrhu in potem tudi mene ne*, 
sklépal sem jaz logiko župnikovo in objel svojo ženico. 

Leto dnij potem pa smo imeli zopet veliko slavnost na Klanci. 
Milka moja me je obdarovala s prvorojencem Milčkom, sinkom mojim, 
in krstil ga je najboljši moj prijatelj, župnik Matevž. 

Kaj imenujemo bolezen urna? 

Spisal dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteniški. 

a živali, družno živeče, umoré bôlne in slabotne tovariše, ki 
se v bóji za obstanek ne morejo več boriti, to je občeznano. 
In še dandanes nahajamo divja Ijudstva, ki jednako ravnajo 




s trpečimi Ijudmi v svojih občinah. Omikani Evropljani se ternu čudimo 
ter mislimo, da nadkriljujemo také divjakel Pa li v resnici.^ Nedávno 



Dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteuiški : Kaj imenujemo bolezen urna? 45 



se je zgodilo na Francoskem, da ubeží na umu bolan človek iz za- 
voda Clermontskega. Kmetovalci, ki ga ugledajo na polji, začnó ga 
dražiti in ko ga dohité, pobijejo ga s kolí. V neceni drugem mestu — 
bilo je nekaj let poprej — ubeží umobolni strežajem, spleza na streho 
ter od tod na množico, ki ga zija, meče kamenje. Zatorej gosposka 
ukáže strélcem, naj ga ustrelé. In nikjer ni bilo čuti, da bi bila go- 
sposka ali da bi bili oni kmetje pozvani na odgovor zavoljo tacega 
ravnanja. 

Ceravno v lepi naši Kranjski ni tako hudó, vendar — le priznajmo, 
da se tudi pri nas proti ubozim umobolnim Ijudem mnogo, mnogo 
grešéva. Umobolni človek ima za nezvedenca nekaj skrivnostno-nena- 
vadnega, tujega, groznega, kar ga razločuje od vseh druzih bolnikov, 
četudi razum priznáva, da je i pohabljeni um le telesná bolezen, 
kakor kaka druga. 

Morda se ta žalostná izjema pri umobolnih Ijudeh utemeljuje s 
tem, ker imajo prikazi na teh bolnikih za nezvedence nekaj neum- 
Ijivega, skrivnostnemu bitju jednakega, česar ni môči razumeti. Cesar pa 
ne umemo, kar je ugankam podobno, vzbuja nam neko skrivnostno 
grozo. 

Če se mi posreči, velik del príkazov, ki jih nahajamo pri umo- 
bolnih Ijudeh, razjasniti in približati razumu, morem gojiti tudi nado, 
da se zmanjša óni predsodek, ki je ubogemu umobolnemu človeku na 
svetu povsod na poti ter mu provzročuje táko težko trpljenje. 

Kaj pa je bolezen uma ? 

Kdo ni imel v življenji že ure ali dneva, ko se mu nobena stvar ne 
posreči, ko ga vsaka reč razsrdi, vsaka muha ujezí, da napósled obupa 
nad svetom in nad samim seboj ? Ce narastó iz tacih dnij tedni in 
meseci, če postane človeku duša tako potrta, da se odteza občevanju 
z druzimi Ijudmi, če dospé obupnost tako daleč, da se ima sam za 
nepotrebne stvar na svetu in če mu také tožne misii celo kratijo 
spanje, imamo že pred seboj podobo tožnega melanholika. 

Toliko moremo iz príkazov, nam samim znanih, umeti dusno stanje 
tožnega, ki se pa prilično še nahajajo na fizijološkem stališči. Moment 
pa, ki je nam zdravim srečnikom prihranjen, je ta, da z nesrečnikom ne 
moremo imeti jednakih čustev. To je dušna bolest, silná bridkost srca, 
ki se ne dá niti izraziti, niti popisati. To je najstrašnejší občutek. 
Bolniki, ko ozdravijo, spominjajo se ga tudi le z grozo, a nimajo 
izrazov, da bi óno dusno stanje mogli popisati. Taká srčna bridkost 
šili melanholika do samomora, ona ga zapelje, da konca življenje svojih 
Ijubljencev, ker jih hoče obvarovati grozne svoje usode. 



40 Dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteniški : Kaj imenujemo bolezen uma? 

Ako taká tóga traja dlje in ako ni vedno jednako huda, temveč 
časih nekoliko odjenja, jame nesrečnik tožiti samega sebe. Bolnik 
se obdolžuje sam zlobnosti, brezvernosti, nenravnosti. Tožbe se mno- 
gokrat nakopičijo v stalne domišljije in zmote ter imajo vedno isti 
značaj, da pretí bolniku kaka nesreča, katera ga zadene v kazen za- 
radi njegove zlobnosti. To gorjé, misii bolnik, more priti neposredno od 
Boga, od usode, pa je tudi lehko odločeno s pomočjo človeške pra- 
vičnosti, v kazen za rázna hudodelstva, katerih se bolnik obdolžuje. 
Bolnik si domišljuje, da ga preganja sodíšče. Vendar pa to niso tako- 
zvane domišljije preganjanja ali zatiranja, za kakeršne jih mnogi zma- 
trajo; te značijo blaznost in imajo vedno značaj krivice, péčat neza- 
konitega preganjanja, v tem ko melanholik pričakuje kazen kot pra- 
vično pokoro za dozdevno krivdo. 

Také tožbe melanholika morajo se umeti kot poskusi, s katerimi 
si moremo razlágati neobsežno bridkost, pa ne kot posledek premiš- 
Ijene preudarjenosti, ampak kot posledek neke notranje sile, kateri 
se mora umekniti zavednost. Tudi za te vrste bolezni imamo zdravi 
Ijudje analogon, ki nam pomaga razumeti bolnika. Komu se še ni 
prlpetilo v spanji, kakor bi mu ležale skale na srci? Iz čustev telesne 
bojazni, katere provzročuje slabá prebava ali nerodna léža v postelji, 
nastajajo fantastične sanje, ki nam to bojazen logično razlagajo, pa 
naša zavest ali naš preudarek nima pri tem ničesar opraviti. 

Taká melanholija se le polagoma presuče v zdravje in hvala 
Bogú, da se navadno izide srečno; v redkejših slučajih more pa tudi 
ostati stalna in trpinčiti nesrečnika do konca življenja. 

Največkrat vendar bolezen ne dospé do popisanih hudih príkazov, 
ampak že prej se tožnost prevrže ravno v neko nasprotno r azb urj en o 
veselo s t. Kakor je takšen prevrat sam po sebi umljiv in znan zve- 
denému zdravniku, tako neumljiv je okolici bolnikovi. Včeraj še tako 
v žalost vtopljen in danes tako radostenl Veselí nas, da se je bo- 
lezen tako srečno obrnila, in majemo z glavo, ko nam svetuje zdravnik, 
naj brž vse pripravimo, da se brez odloga bolnik odpravi v kakov 
závod. A kmalu spoznamo, da je bil svet zdravnikov upravičen. Ve- 
selost se izpremení v razburjenost, bolnik ima opraviti noč in dan, ogo- 
vorom odgovarja srdito, oporekanje ga silno ježí in ako se bolnik ne 
izročí o pravem času sťrokovnjaški oskrbi, ne preostaja nam nič dru- 
zega, nego krotiti bolnika ter s tem iz veselo vznemirjenega napraviti 
Ijutega, besnega. 

Ne morem dosti ponavljati: besni od narave ni hudoben ali ne- 
varen človek, kakor tudi tisti nima tacih svojstev, kogar opijani alkohol. 



Dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteníški : Kaj imenujemo bolezen uma ? 47 



Stavek, s katerim je v mojem času učňa knjiga tretješolce uvajala 
v grščino: »Pijanost, mala blaznost«, ima popolno notranjo vrednost: 
znamenja bolestne psihične razburjenosti nam je najlože opazovati pri 
pijancih po gostilnah. Kakor bolestná razdražljivost možganov, tako 
tudi alkohol razveže jezik: zgovornost, ki dospé do ubežnosti idej, 
izraža se iz začetka v renomiranji, potem se prevrže v pričkanje in 
psovanje; ta razdražljivost pri pijanem ni drugačna, nego pri razbur- 
jenem umobolnem človeku. A pojdimo za upijanjeno družbo iz gostilne 
na ulice; nam li pride na misel, da bi glasno njih petje, s katerim se 
v resnici moti mirni meščan, imeli za hudobnost, ali pa za Ijutost 
čustva, ki ga v resnici na malo prizanesljiv način izražajo nad napisi 
in svetilnicami po ulicah ? 

Ravno tako malo zlobnosti in Ijutosti nahajamo v klasični bes- 
nosti, če nam tudi bolnik s petjem, vpitjem, razbijanjem moti mirne 
nocí ali pa nam s pobijanjem posode in stekla dela škodo. 

Razburjenega bolnika storimo samí besnega, ako ga hočemo s silo 
ukrotiti, in kar sedaj storí v taki umetno napravljeni besnosti, moramo si 
vpisati na svoj račun. Navaden človek, ki je videl bolnika prihajajočega 
v závod in glasno kričečega, okoli sebe grizočega, z zvezanimi rokami 
in nogamina vso moč okoli sujočega, pač ne more umeti te čudovite iz- 
premembe, ko pol ure poznejevidi ležati istega bolnika mirnega v postelji, 
bodisi da je že zaspal, da se opočije od prebitih težav, ali pa da si 
ogleduje s povešenimi očmí rane, ki so mu jih ujédle brezozirne vrvíce 
v kožo. Vsiljuje se nam vprašanje: »0d kod to čudo?« Odgovor je 
legák. Čudo izvira od tod, ker smo ravnali previdno in človeško z 
bolnikom. Odvzeli smo mu vrvíce, skopali ga, preoblekli in déli v po- 
steljo in tu sedaj leží, morda nekaj čaša še osupel, kaj se je ž njim 
godilo. Pozneje bode zopet jel čenčati, peti, morda prilično skoči s 
postelje ter začne plesati po sobi, vendar gre sam zopet nazaj, ali se 
dá tja peljati brez sile. Dalje nam je skrbeti za dobro hrano, za spanje, 
za zdravila in če slučaj ni kompliciran, če je navadna besnost, obrne 
se v največ slučajih kmalu na bolje in napósled se bolniku povrne 
zdravje. 

Prej smo premišljevali prikazni pijanosti, preskočili smo pa 
vrsto bistvenih simptomov, namreč telesne, ki se kmalu opazijo pri 
energičnejšem vplivu alkohola. Najprej se začne ustavljati govor, pijanec 
jeclja posamezne zloge, potem blebetá nerazumno; vrhu tega se mu 
trese roka in kar je pri vsaki večji pijanosti posebno karakteristično, 
hoja mu je ncgotova, in to okornost provzročajo noge, katerih ne 



48 Dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteniški : Kaj ímenujemo bolezen uma? 



more premikati, kakor bi jih rad, pozneje pa pijanec tudi čuti, kakor 
bi se mu vrtelo v glavi. 

Če se vplivu alkoholovega strupa kmalu ne storí konec, vzvisa 
se taká omótica do nezavednosti in napósled do nezavesti. Popolnoma 
pijan človek se ne zaveda ničesar vec, konečno nezaveden brez pomoci 
obleží, povse pohabljen, ne redko mehanično z zobmí .^kripaje zijá 
topo pred sé. 

Če nahajamo pri besniku poleg psihičnih začetnih simptomov 
pijanosti, tudi znamenja telesne slabosti, če jezik na láhko zastaja, če 
se začenjajo tresti tudi roke, kar se najjasneje izraža v izpremenjeni 
pisavi, tedaj so to usodepolna znamenja. Ce bi pri tem rasel se sa- 
močut do neizmernega, če se bolnik čuti srečnega brez konca in kraja 
in če to bolniku rodí domišljije vzvišenosti, n. pr., da si bolnik do- 
misljuje biti knez, kralj, cesar in napósled Bog, da, celo nadbog, in 
si pri vsem tem še domislja, da ima sto tisoč, ali cele milijone ali 
milijarde imenja, tedaj imaino podobo óne groziie bolezni, ki za- 
znamenuje denašnji čas sopara in elektrike z neugasnim svojim hle- 
penjem po sreči in zlatu : napredujočo hromóto blaznikovo, ali kakor jo 
zove Ijudstvo: omehčavanje možganov. 

Po telesnem ali duševnem prenaporu provzročena, zadene ta bo- 
lezen kakor strela z jasnega pohlepnega lovca, ki loví srečo, in trešči 
njega ob tla ter uniči neredko tudi zaradi vzvišenih domišljij in ko- 
losalnih spekulacij, svoje in tuje imetje. Nade, da bi se ozdravila ta 
bolezen, nikakor ni, četudi se časih zdĺ, da se je ustavila, vendarle je 
to le navidezno; večicrat se povrne v podobi mrtvouda ter uniči in 
razdré duh in telo, povse podobno prej omenjeni sliki hude pijanosti, 
dokler ji napósled prej ali slej v teku petih let smrt ne naredí konca. 
V tolažbo pa pustí bolniku čustvo sreče, s katerim sc je bolezen 
pričela, do konca, .še v smrtnem bóji nas blaznik zagotavlja, kako se 
dobro počuti, in poslednje jecljane besede so mu izraz nepopisne za- 
dovoljnosti. 

Čisto popolná besnost se pa redkokrat konca s smrtjo ; le v ónih 
slučajih popolná besnost traja do smrti, kadar je notranji nemir tako 
silen, da bolniku na noben način, tudi le za kratek čas ne dá pokoja, 
ker mu divji nagon vednega gibanja celo za uživanje jedí in pijače ne 
pustí minuté čaša ter se v pravem pomenu besede bolnik upéha do 
smrti. To so slučaji, ki se pri taki močni vznemirjenosti odlikujejo s 
tem, da je zavest popolnoma preminila. Pri teh bolnikih pa besnost 
hipoma vzbruhne in kmalu dospe do popisanega vrhunca. 



Književna poročila. 49 



Ako navadna besnost ne preide v zdravje, zapušča duševno slabost 
s splošno zmedenostjo, ki polagoma konca z duševno smrtjo, tako- 
zvano terminalno topostjo. 

Pa tudi ozdraveli ni vedno gotov, da bi se mu bolezen v krajšem 
ali daljšem času ne ponovila, četudi óno med svetom mnogo razširjeno 
mnenje ni povse upravičeno, da je tisti, ki je bil duševno bolan, a 
ozdravel, vedno v nevarnosti, da prej ali slej zopet ne obolí. Najne- 
varnejši v tem oziru so oni, ki so po rojstvu obteženi in v kojih dru- 
žinah so se že prej nahajali slučaji pohabljenega urna ali bolnih živcev. 

Táko ponavljanje se pa ne sme zamenjavati s perijodično pohab- 
Ijenostjo uma, ko se po določenih odnehljajih bolezen zopet znova 
povrača. Največ napoveduje nápad besnosti neka tožnost, redkeje 
kombinacija resne melanholije in besnosti, najredkeje osamljeni napadi 
melanholije. 

Da se utrdi nedvojbena dijagnoza, mora se opazovati vec posa 
meznih nápadov, vendar se značaj perijodične besnosti ne razločuje 
bistveno od prosto-tipične pohabljenosti uma. V obeh slučajih je raz- 
položenje bolnikovo povišano, vendar si prostá psihična razburjenost 
išče dúška s petjem, plesanjem. skakanjem, z vednim gibanjem, zmeraj pa 
na bolj neškodljiv način; perijodično razburjeni bolnik pa povišano svojo 
razpoloženost in dozdevno duševno prednost dá čutiti okolici, renomira 
s svojo močjo, s stanom, z znanostmi, draži sobolnike, hujska jih zoper 
strežaje, sumniči jih ter ima v svojem bitji vedno na videz káj zlob- 
nega. V nasprotji drugim razburjencem, ki le zato, ker jih to veselí, 
pobijajo stekla pri óknih, ima za však napačen čin po tisoč vzrokov, 
da se opraviči. Pravi namreč, da razbija okna zato, da spušča zrak noter, 
trga posteljno perilo, ker nima žepnega robca in čc juho vrze za stre- 
žajem, zgodí se le zato, ker mu ni bila dosti slaná. 

• (Kouec priliodnjič.) 



Književna poročila. 

L 

V. Brandl a) Život Pavla Jos. Šafárika. V Brne i88y, 8^, i^i, 

b) Život Karia Jaromira Erbe^ia. V Bj-m i88y^ 8'\ p/. 

Ko je izdal pred štirimi leti g. Brandl veren životoi)is Dobrovskega, 

smeli smo pričakovati, da pride za njim v kratkem tudi životopis vélikega 

ceškega slavista Šafárika v jedni celoti, kajti podal ga je bil že 1. 1881. 

4 



^ó Književna poroČila, 



češkim čitateljem v ,;> Svétozoru ^^ Nekoliko predelan dospel je nam letos v 
lični zunanji obliki v roke, 

G. Brandl ni v tej knjigi samo veriio in lepo naslikal učenjaka Šafá- 
rika in ocenil njegovih res ogromnih zaslug za slovanské starine in za sla- 
vistiko sploh, nego načrtal je nam tudi Šafárika človeka in podal pravi 
životopis — in bas to je zasluga pisateljeva, dasi je drugi del knjige, kateri 
je odmenjen opisu in oceni literarnega in znanstvenega delovanja tega 
češkega učenjaka, obširnejši od prvega, kjer se pripoveduje precéj podrobno 
njegovo življenje. Vidi se knjigi, da je pisatelj ni pisal samo z veseljem in 
navdušenostjo, in kdo bi tega ne, nego da je vestno porabil vse pristopne 
podatke, posebno pa obširno korespondenco Šafárikovo s pesnikom KoUár- 
jem, Pogodinom in Maciejewskim, v kateri je našel mnogo gradiva nakopi- 
čenega, kajti Šafárik je posebno v prvih letih svojega bivanja v Novem 
Sadu pridno dopisoval s Kollárjem in mu razodeval svoje misii, namere in 
nade. Tako pozvedamo iz jednega pisraa do Kollárja Šafárikovo mnenje o 
književnem jeziku za Cehe in Slovake. 

Šele zdaj do dobra razvidamo, v kako neugodnih razmerah je živel 
pisatelj j,Slovanskili starožitnostij ^^ mnogo let, kako rad bi bil zapustil Novi 
Sad in se preselil med svoje rojake, če bi le bil mogel dobiti v Pragi kako 
ponižno mestece z malo plačo. In ko je prišel v Prago, moral je spr^a 
živeti ob podporí svojih prijateljev in nekaterih patrijotičnih čeških velikašev. 
V takih razmerah, borec se skoraj neprestano z neprijetnostmi vsakdanjega 
življenja, podal nam je vendar še tako izvrstne in globoko v razvoj slavi- 
stike zasekajoče spise. Dasi njegove razmere niso bile najugodnejše, ni se 
hotel udati vabilu ruské vláde in prevzeti profesúre za slavistiko v Moskvi, 
kakor je tudi odbil jednako ponudbo pruské vláde. 

Na str. 9. čitamo, da je Kôppen prigovarjal ruski vladi poklicati Ša- 
fárika in Hanko na Rusko ter ja imenovati za akademika in njima izročiti 
spisovanje vseslovanskega slovnika. V istem času, ko ga je vabila ruská 
vláda na moskovsko stolico, ni bilo za njega, kakor to dobro omenja Brandl, 
mesta v Avstriji na kaki gimnaziji, da, celo poHcija je hotela pozvedeti, o 
čem živi! Bil je pri nji očrnjen kot panslavist; pa jedino to bi že bilo za- 
dostovalo, da so ga zmatrali za sumnjivega, ker je bil iskren prijatelj Pa- 
lackemu. 

Večkrat se omenja v korespondenci Dobrovský ; mladi Šafárik o njem 
ne govori ravno spoštljivo, toda priznati moramo, da je bil slávni patrijarh 
slavistike v zadnjih letih svojega življenja res precéj diktatoričen in občut- 
Ijiv. Če tedaj ne prizanasa Dobrovskemu, ne smemo se čuditi, da še 
ostreje govori o Kopitarji, o tem >>Mephistophelu*, kakor ga nekaterí na- 
sprotniki radi imenujejo. Dasi je res, da je bil Kopitar v zadnjih letih 



Književna poročila. 5 í 



svoje starosti premalo objektiven, dá, celo nekolikokrat nepravičen, vendar je 
sodba Šafárikova, kakor danes vemo, V marsičem prestroga (prim. str. 25, 
26, 40, 43—45)- 

Gospod pisatelj omenja tudi nekolikrat vprašanje o >,;>Libušnem soudu*^'^, 
gledé katerega se Safaŕík ni strinjal z Dobrovskim in Kopitarjem in katero 
je bilo tudi prvi pôvod razdraženpsti med njimi — toda govori o tem po- 
polnoma mirno in trezno. 

Menj ugaja drugi del knjige (67 — 141), t. j. popis pisateljskega delo- 
vanja Safaríkovega in ocena njegovih zaslug za slavistike. Res pozvedamo 
tukaj, kako se je moral Safaŕík v Novem Sadu -^^boriti* za potrebne 
knjige, kako je zánje pisaril prijateljem svojim na Ceško in Rusko, beremo 
tudi, da je njegov ruski prijatelj Pogodin mnogo k tému pripomogel, da 
so se ^> Starožitnosti^"^ izdale že leta 1837. — poslal mu je v to zvrho 500 
rubljev — toda važnost njegovih .^^ Starožitnostij ^'^ za ves poznejši razvitek 
slovanské etnograťije, zgodovine etc. se veliko premalo naglaša. S tem, da 
nam pisatelj pripoveduje našlo v posameznih poglavij in ob kratkem tudi 
njih vsebino, nismo zadovoljni Kako epohalno je bilo to delo, vidi se 
najbolje iz tega, da se v teku pol stoletja, kajti toliko je že preteklo od 
izdaje ^^^Starožitnostij^^S ni našel nobeden učenjak, kateri bi bil to delo mogel 
nadaljevati in končati v zmislu Safaŕíkovem ali vsaj predelati nekoliko prvo 
izdavo. Res je sicer, da se je marsikatera hipoteza Šafárikova morala za- 
pustiti — toda to je usoda vsake hipoteze in sploh znanosti, katera vedno 
napreduje — vendar je še dandanes njegova knjiga podlaga vsakega raz- 
iskovanja starejše slovanské zgodovine. In kakšno bi bilo šele delo, ko bi 
je bil Šafárik dovŕšil ! Ko bi ne imeli nobenega drugega dela od njega, tedaj 
bi jedino to zadostovalo, da ga stavimo med prvake slovanské znanosti, in 
če je pri kakem drugem vprašanji zabredel na krivo pot, tedaj to iz hva- 
ležnosti in pijetete do tega velikanskega dela radi pozabljamo spominjaje se 
njegovih velikih zaslug. 

Kar je gospod pisatelj na str. 11 o. o starih Slovanih povedal in ne- 
koliko tudi o zvrhi ^^Starožitnostij^S je precej román tično, pa malo verjetno. 
Stari Slovani pac niso bili nič boljši od drugih svojih sosedov n. pr. Ger- 
mánov ter so Ijubili mir takrat, kadar so ga ravno Ijubiti morali, inače pa 
niso bili ravno par excellence mirnoljuben národ, vsaj bizantinski pisatelji o 
tem ne vedó ničesa povedati, pac pa pripovedujejo o njih roparskih napadih. 

Tudi o vážnosti Šafárikove razprave: ^^Úber den Ursprung und die 
Heimath des Glagolitismus '^'^ bil bi lahko pisatelj malo več povedal, kakor 
čitamo na str. 123. Posebno se pa pogreša ocena njegove za isti čas res 
izvrstne razprave: >,j Rozkvet slovanské literatúry v Bulharsku *^'^, v kateri 
je opisal najstarejšo starobolgarsko književnost točno in kritično. 

4* 



^2 Književna porofíla. 



Če pisatelj pravi na konci prvega dela: ^^Takovým mučedlníkom vedy 
byl také Šafárik; telo jeho padlo v obét védé, ale duch jeho žíti bude 
nesmrtelné ve vede slovanské, kterou na vysoký stupeň dokonalosti povznesl/'^ 
tedaj se v tem strinja ž njim vsakdo, kdor le količkaj pozná zasluge Šafári- 
kove in njegove spise, a njegov životopis iz spretnega peresa Brandlovega, 
bode bral tudi on z zanimanjem, kateri pozná podrobneje delavnost največjega 
češkega slavista, ker je v njem mnogo novega in ob jednem zanesljivega. 

V drugi knjigi je opisal g. Brandl práv zanimivo in podrobno živ- 
Ijenje nam iz ilirske dobe znanega češkega pesnika, zgodovinarja in etno- 
lóga Erbe n a. Ťukaj se nam pripoveduje, kako je Erben nabiral svoje ná- 
rodne pesmi (Písné národní v Čechách), kako je prepisaval neumorno v 
raznih arhivih čeških staré listine Češke, latinské in nemške, vážne za češko 
zgodovino ter je ])ri takih poslih bil Palackemu izvrsten sotrudnik, kateremu 
je n. pr. izpisal iz Pertzovih ^^Monumenta Germaniae *^'^ vse stvarí, ki so vážne 
za češko zgodovino. 

RazHkuje se pa ta životopis od prvega po tem, da nam pisatelj ne 
ocenjuje delavnosti Erbenove in njegovih jako mnogovrstnih spisov, nego 
da se je omejil na sam životopis; zato je pa ta tem obširnejši in vestnejši, 
ker se opira po večem na Erbenovo korespondenco. Kakor vemo, dopisaval 
je Erben pridno z našim Vrazom in g. Brandl je objavil tukaj marsikaj za- 
nimivega iz teh pisem. Vendar bi bil gospod pisatelj morda dobro storil, 
ko bi nam bil povedal krátko nekaj o zaslugah Erbenovih v književnosti in 
slovanski znanosti in krátko ocenil njegove spise, kajti spisi, v katerih to 
nahajamo (Lavrovskij, Očerk žizni i déjatelnosti Erbena v Žur. Min. Nar. 
Pros. 187 1, in nekrológ v XIV. knjigi Rada) niso vsakemu pristopni. Vse- 
kako pa moramo biti hvaležni g. Brandlu za ta lepi životopis nam simpa- 
tičnega češkega pesnika in učenjaka. V. Oblak. 

Cakavski drobec z 1. 1554. 

V videmski (Udine) semeniški knjižnici je zasledil g. D. Trinko jeden 
list obsezajoč rokopis, pisan s práv slabo latinico. ObHka in velikost lista 
je navadna 40 (20*5 cm vis. in 15-5 cm šir.); popisani sta obe straní, toda 
zadnja ne popolnoma. List je pisan s črnilom, katero je že precéj obledelo, 
a tako nerazločno in slabo, da je res práv težko čitati. V jezikovnem 
oziru naš drobec nima nobene vážnosti, v njem ne bereš nobene posebne 
oblike, nobenega arhajizma, jedino to prednost ima, da je datiran, kajti na 
konci rokopisa stoji: T>pifano na i^S4- mifica jtigna na 28.9. Datiran ih 
rokopis ov v čakavskem narečji — da je tudi naš Hst v tem narečji pisan, 

to káže nam že oblika Ča^ kattro je gostokrat najti v njem, to nam káže 



Književna poročila. 53 



refleks stsl. ii, ki je i in glasovna skupina ^č^ za katero ima štokavščina i/, 
za to govorí tudi j m. štokavskega dj etc. — je práv pičlo številce, no, 
radi tega pa vendar še ni naš fragment bogve kake vážnosti in vrednosti, 
ker ne smemo pozabiti, da imamo od konca XV, stôl. do sredine XVI. stoL 
že precéj tiskanih knjig, nekatere so celo dovolj obširne, o čemer se lehko 
prepričamo iz Kukuljeviceve Bibliograíije hrvaške (posebno na str, i — 7). 
Kakor znano, ponáša se srbohrvaška književnost že z obširnimi pesniškimi 
umotvori iz te dobe, semkaj spadajo v prvi vrsti dela čakavskega pesnika 
Maruliča. 

Da káže pravopis našega fragmenta nekoliko italijanski in ne madjarski 
vpliv, ternu se ne bodemo čudili pri čakavskem rokopisu, kakor tudi ne, da 
je v zaznamenovanje glasov č, č, š in šc nedostaten in nedosleden. Najpoprej 
pa hočem omeniti, da se piše po italijanskem načinu^/2 za nj\ ofquergnegna, 
zlamegnuje, jugna; za Ij se piše gť. zemgli, umiglenftua; za / stoji g: 
giftinu, gimil, gimamo, priftogi etc. To pravopisno posebnost nahajamo tudi 
v najstarejši hrvaški knjigi tiskani z gotskimi črkami, v Lekcionariji Ber- 
nardina Splječanina iz 1, 1495, kjer čitamo n. pr. gospodgni, stuoritegl, po- 
glih, in še v drugih starih tiskih n. pr. v Budiničevi knjigi Jzpravnik za jerei 
(1582). Za soglasnik č se piše c in ch n. pr. ca, ucinite, ucinih, uiche, za 
naš s stoji f: giftinu, grifi, fobom, bifmo etc, za glas s se piše J, fh in 
ch : nafi, uf lifhati, pouichj ; za š se rabi z in f: ziuitj, tufbu, f lufbu. Za 
hrv, .soglasnik č se piše ch : odpufchujuchi, dariuajuchi ; za šd pa stoji fch : 
odpufcha, odpufchujuchi, pofuetilifchu, prafchujmo. 

Najvažnejše glasoslovne posebnosti sem že omenil; stsl. 'k odgovarja 
tedaj i: grih, gimil, di (== de), mifica; refleks stsl, a je pravilno tí in tudi 
stsl. .A odgovarja c. Tudi mif/ca ni pravá izjema, nego i m, e stoji radi 
analogije. Štokavskega št, kakor omenjeno, ni najti, nego vedno Šc: pra- 
fchujmo, odpufchujuchi etc. in tudi štokavskemu dj odgovarja j n. pr. meu 
(= meju), kateri predlog v isti obliki nahajamo že v starih spomenikih 
(Miklos. Monumenta serb. spect. histor. Serb. 1 7 6). Pri zlamegnuje (= zna- 
menjuje) spominjamo se takoj na znani prehod I y n w nekaterih skupinah 
n. pr. mlogo. Ta prehod nahajamo bas pri istem deblu že v prvi polovici 
XV. stôl., čitamo namreč v listíni z 1. 1434. (Miklos. Monum. serb. str. 378) 
zlamenitimb pečatomi, in v listíni z 1. 1498, (br. CDLXIV) zlameniem našimi,. 
Krajni trdi / (stsl. lí.) je še ostal neizpremenjen : gimil, kar nahajamo n. pr. 
tudi v skoraj istodobnih spisih čakavsKega pesnika Maruliča ; 1 = h, se je 
ohranil v čakavščini še dandanes. V štokavskem narečji se je pa v tem času 
že bil vokaliziral \'h. Če ne nahajamo nobenega primera, da bi se krajni vi 
nadomestil z n, tako se tému ne smemo čuditi, ker je to posebnost primor- 
^kih narečij. 



54 Književua poročila. 



Iz oblikoslovja mi je omeniti le malo, v prvi vrsti acc. pi. 'b-dekl. : 
grif i. Acc. pi. na i nahajamo v srbohrv. že v XIV. stôl, posebno pa v XV. 
in XVI. stôl., toda také oblike s prehodom predstoječega guturala v palatale 
nastopajo koncem XV. stôl., osobito se pa pojavljajo v XVI. stôl. (Daničic, 
Istorija oblika io6, 107.) Te oblike smemo prištevati posebnostim čakav- 
skega narečja, v katerem je acc. pi. te deklinacije še dandanes na i (cf. 
Archiv V, 185, Strohal, Oseb. današ. riečkoga nar. 21 — 24 in Nemanič, Ča- 
kavisch-Kroat. Studien I, 2 8), toda brez izpremembe predstoječih guturalov ; 
zdaj se tedaj v tem narečji govorí grehi (Mikuličič, Národne pripovietke) 5 1 , 
oblaki 128, vuki 18, traki 36 etc. Acc. pi. a-dekl. je v našem fragmentu 
na e\ noge, zdaj je pa tudi v tej deklinaciji končnica i in mi čitamo v 
Mikuličicu nogi, ruki, divojki, suzi etc. — Instrum. sgl. oseb. zaimka je fobom, 
pričakovali bi morda fobum, fobun, toda v Lekcion. Bern. Splječ. se nahaja 
tudi mnom, tobom, sobom. To obliko si imamo na isti način tolmačiti iz 
soboja kakor ženom, rukom : o glasoslovnem prehodu v v m se ne dá tukaj 
govoriti. V acc. pi. nahajamo že nafi, kar se tudi zdaj govorí, izjednačeno 
z nomin. sklanjo. Tudi nom. pi., ki káže nekoliko na západ. — V sestavljeni 
deklinaciji je končnica gen. in dat. sgl. oga^ omu (drugoga, drugomu), dan- 
danes je pa v tem narečji navadno ega, emu^ kar nahajamo že v XVI. stôl. 
Dostavljam še to, da naš fragment rabi tudi aor. dah, uHnih, bifmo. 

O leksikalnih posebnostih našega lista tudi skoraj ne more biti govora. 
Omenim samo dve, tri stvari. V tretji vrsti čitamo ueche (veče), kar na- 
hajamo že v starejših srbohrv. listinah, in sicer v pomenu plus, magis pa 
tudi iam (Daničic, Rječnik iz književnih starina srp. I, 112). Predlog, kateri 
slove v našem fragmentu fuprotiua, nahaja se v isti obliki nekolikokrat že 
v starih srbohrv. spomenikih, toda ima tudi drugo lice in slove suprotivb, 
suprotévb, suprotivu, suprotévo; vse te ražne oblike nahajamo že v starejši 
dobi (Daničic, Rječnik III, 206). Besede umiljenstvo ne nahajam v Daničičevem 
slovarji, pač pa tej podobno in sorodno besedo umiljenije animi commotio, 
katero navaja Daničic (III, 367) že iz starejše dobe. Tako tudi v Daničiči 
ni nobenega primera za samostalnik oskvernjenje, nahajamo pa v njem samo 
glagol oskvérbniti, tega pa že v starejših spomenikih (Daničic II, 234). Glagol 
prostiti v pomenu condonare, ignoscere, je nam že tudi dobro znan iz drugih 
srbohrv. virov (Daničic II, 463). 

Kateri vrsti cerkvenih spisov pripadá naš fragment, ne dá se določiti, 
ker je prekratek in vrhu tega še v sredini pokvarjen tako, da v sredini še 
ugeniti ne moremo pravega zmisla. Najbrž je pisec pri prepisu prezri jedno 
vrsto in tako je nastala omenjena nejasnost v zmislu. Prof. Jagič sodi, da 
je naš list morda epilóg kake pridige, toda káj gotovega, kakor sem rekel, 
se ne dá povedati pri tako malem odlomku. 



Lístek. 55 

V naslednjem podajem fragment v izvirnem pravopisu, izpremenil nisem nič. 

Acho ugiílinu on chi niedá grih nima / nie gimil niche gimiti moli za 
gri / f i naf i : cholicho ueche mi meufobom / za grif i naf i moliti gimamo : 
jacho / od pufcha nä on chomii nimamo / cabifmo od puftili : cholicho ueche 
/ gimamo pfliti i) jedá drugomu me / unamj chi pref gricha oude ziuitj / ne- 
moremo : ca ugiflinu uidife / uouuom pofuetiHfchu gofpodinomu ^) / daf i zla- 
megnuje chada di prili / chu: ugiflinu dah uä^) dachacho / ju ucinih na tacho 
da ini ucini / te: nego ca odtuoreno di upufl.l*)/od pufchujuchi meufobô 
jedan dru / gomu : acho fuprotiua chomu ;' gima chu tuf bu : chacho i gofpo- 
din pfli ^) nä tako i mj meu / fobom grif i prafchujmo : i fanaf i grif i / meu- 
namj molimo itacho pouichj / put jedan drugoga noge nafe / umijemo : näfe 
priftogi dariua / juchi gofpodin ouu flufbu f kibu / uj iumigléflua ifpuniti a 
gnemu / fe priftogi uflifhati inaf od fua choga ofquergnegna gricha / oci- 
íliti po ifucherftu i u ifucherftu / ica ginim jofche proflimo na zem / gli 
pflife iná ina nebi. 

pifano na 1554 mifica jugna na. 28. V. Oblak. 



L I S T E K. 

Biblijografíja slovenská. Pod tem naslovom hočemo odslej naznaiijati vse nove 
knjige slovenské, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o 
priliki obširneje poročali: 

— Gluhomutec in uja obrazov a n je, z návodom, kakó gluhoneme otroke 
domá izrejati in v domáci soli poučevati. Spisal Janez KoprivJiik, c. kr. vadnični 
učitelj v Mariboru. Ponatisek iz »Popotnika«. Tisek tiskarne sv. Cirila v Mariboru 
1888, 8, 55 str. Cena 35 kr. po posti 5 kŕ. vec. 

— Didaktofon. C. kr. izklj. privileg. glasbeni inštrument. Sestavil Alojzij 
Luznik, učitelj v Skrbini (pošta Komen na Primorskem). Samozaložba. Tiskala Katoliška 
Tiskarna v Ljubljani 1 887, 8, 8. Knjižica se pošilja vsakemu grátis in franco, kdor se 
oglasi zánjo pri g. izdavatelji. 

— P r i p o v e d k a o vetru. Češka národná pravljica. Spisala Eliška Krásno- 
horská, z dovoljenjem pisateljičíuira posloveuil H. P o d k r a j š e k. S sedmimi po- 
dobami. Založila »Narodua Šola«, natisnila Klein m Kováč v Ljubljani 1887, 8, 6b str. 
Cena 50 kr. 

— Šo 1 s k e d r o b t i n i c e. V petindvajsetletnispomin A. M. Slomšeka učiteljem, 
odgojiteljem in prijateljem šole spisal F r. S. J a m š e k , nadučitelj in bivši c. kr. nad- 
ziratelj v Reichenburgu. Natisnil in založil J. R. Milic v Ljubljani 1887, 8, 215 str. Cena 
brošuranemu iztisku po I gld., vezanemu v plátno po i gld. 20 kr., s pošto po I o kr. vec. 

— P e d a g o g i š k i 1 e t u i k , obsezajoč »Občno vzgojeslovje«, katero je po dr. 
Jos. Michu poslovenil F V. Gabršek, dalje »Pouk o črtežih« s podobami, katerega je 

1) V rokopisu iraa sicer ta beseda kratico, toda ne nad črko />, nego pri tej črki 
je okrogli rep mnogo podaljšan. — '') Morda gofpodinomu'. — ") Morda na. — *) Pred / 
je majhna luknjica tako, da se ne dá razločiti, katera črka je tam stala. — *) O tej kralici 
velja isto, kar je že bilo poprej povedano. 



56 Listek. 

spisal Jos. Bezlaj in ražne pedagogičiio-didaktlčne spise. Knjigo je izdalo Pedagogično 
društvo na Krškem, natisnil jo je J. R. Milic v Ljubljani 1887. Cena knjigi je I gld. 
20 kr. 

— Zgodovina dežélne civilne bólnice v Ljubljani. Po na- 
ročilu dežélnega odbora kraujskega sestavil P. pi. R a d i c s. Založil dežélni odbor 
kranjski, tisek J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani 1887, 8, 81 str. Istá knjiga je 
prišla tudi v nemškem jeziku na svetlo. 

— Mabel Vaughan. Roman. V angleškem spisala M a r i j a S. Cummins. 
Poslovenil J. Jesenko. Založil pisatelj. Národná Tis1:arna v Ljubljani 1887, 16, I. del 
434 str., n. del 410 str. Cena i gld. 

— »Popotnikov« koledar za slovenské učitelje s popolnim 
šematizmom etc. II. leto. Sestavil in založil M. J. N e r a t. Tisek tiskarne sv. Cirila v 
Mariboru 1888, 8. XVII.. X i6l. str. Cena i gld 20 kr. 

,, Slovan" piše v svoji 24. št. 1. 1. takó : Denašnja številka je Zadnja številka 
„Slovanova". Želela sva ohraniti Slovencem prvi redno ilustrovani list, a ni nama bilo mogoče. 
Prvá tri leta delovala sva oba marljivo pri listu, morebiti celo na škodo stanovskim 
svojim dolžnostim. Delovala sva rada, ker sva se trudila za idejo, katera nama je bila 
in nama ostane vse življenje zvezda-vodnica. Poleg tega truda pa sva imela tudi de- 
namih žrtev, kajti slike so stále ogromnega denarja. Dasi se ,, Slovana" nikdar ni tiskalo 
izpod 900 izvodov, vendar niso zadoščevali dohodki, da bi se bili pokrivali troški in do 
danes, ko prenehava izdajati list, naraslo nama je izgube 1952 goldinarjev. Večjih žrtev 
se od naju, katerima Rojenice niso sipaJe zlata v zibel, ne more zahtevati. 

Jedno zavest pa imava : ,, Slovan" ni izhajal zastonj. Seme, katero je vsejal, kalilo 
bode in rodilo stoter sad. Tudi stalna vrednost je gotova štirim letnikom ,,Slovanovim", 
katerim po obliki in vsebini ni jednakih v književnosti slovenskí. Na to sva ponosna 
midva, ponosna pa moreta biti tudi oba gospoda urednika — prejšnji in sedanji — ker 
sta se z nama vred vestno trudila za list. 

Sotrudnikom ,,Slovanovim", ki so brezplačno ali za neznatno nagrado pisali za 
list, izrekava najiskrenejšo zahvalo. Leposlovne sotrudnike prosiva, naj ne odložé peresa, 
temveč, ako še niso, stopijo v kolo sotrudnikov ,,Ljubljanskega Zvona" in tako dalje 
pomagajo bogatiti našo književnost s proizvodi svojega duhá ; ostali sotrudniki pa naj se 
blagovolé zbrati okoli novega lista ,, Slovanskí Svet". 

Vsem, ki so spoznali, kako važen je Slovencem ilustrovan list in so naju'podpirali 
z naročevanjem in s širjenjem ,, Slovana" v krogu znancev svojih, bodi isto tako izrečena 
iskrená zahvala. 

Naročniki, ki so plačali naročnino za naprej, dobivali bodo zánjo, dokler bode 
zadoščala, „Slovanskí Svet". Ivan Hribar, dr. Ivan Tavčar. 

»Slovanski svet«. Z novim letom začne izhajati v »Narodni Tiskarni* v Ljubljani 
nov list z naslovom »Slovanski Svet.« Namen mu bode poučevati slovenskí národ o 
vsem, kar se imenitnejšega vr.M po širnem slovanstvu v prosvetnem in političnem ozint. 
Izhajal bode 10. in 25. dné vsacega meseca na šestnajstih stranéh vélike četvorke in veljal 
bode za zunanje naročnike za vse leto 3 gld., za pol leta i gld. 50 kr. in za četrt leta 
75 kr. Za Ijubljanske naročnike in dijake veljal bode vseletno 2 gld. 80 kr., poluletno 
I gld. 40 kr. in četrtletno 70 kr. Oni naročniki, ki plačajo naročnino takoj za vse leto, 
prejmó, ako položé še 5 kr. za poštnino, jedno ónih slik Ljubljane, katero je izdalo 
letos upravništvo »Slovanovo«. Naročnina pošiljaj se upravništvu, pisma pa uredništvu 
v Ljubljani. Natančnejša naznanila izidejo kesneje po slovenskih listih. — 

Lastništvo in iiredništvo »Slov. Sveta* , 



Listek. 517 

Dvanajst večerov. Pogovori doktorja Juiiija z mladim prijateljem. Izdal in 
založil dr. Anton Mahnič^ profesor bogoslovja. Tiskala Hilarijanska tis'cariia v Gorici. 
1887, 8° VI + í 94 str. Cena 70 kr. — Pisatelj nam je podal tu zbirko knji- 
ževnih razprav, katere je bil pod zgoraj na vedením naslovom priobčil poprej v 
»Slovenci«. Tedaj so se spisi sami zaradi efemérne svoje oblike odteg ováli pravi kritiki; 
polemiki pak so dajali povoda dovolj, in če nas ne vára spomin, bilo je také tudi čitati. 
Danes stojimo pred knjigo, katera bódi po volji pisateljevi nekov temeljni kameň ali po- 
četek »slovstveno-kritične bibliotéke — resnici v obrambo«, Lepa namera, in že zarad 
tega vredna, da si jo ogledamo natančneje. Le škoda, da nosi knjiga v sebi še vedno isto 
polemično seme, katero je v gori omenjeni prvi obliki rodilo práv takšen sad. Zato in 
ker se pisatelj peča tudi z našim listom in nekaterimi stalnimi njegovimi sotrudniki — 
zato nam je sila težko biti obširnim; kajti lehko bi zabredli v nasprotni greb, v ne- 
plodno protipolemiko — ali pa bi se nam očitalo, da govorimo preveč in propria 
causa ali pro domo Torej le krátko in stvamo ! 

Ni še dolgo, odkar se je zlasti med mladim narastajem katoliškega duho- 
venstva tako nekako »od zgoraj* jelo posebno priporočatl modroslovje. Ne samo ozir 
na to, da se je zadnja desetletja notorično zanemarjala ta stroka po vseh srednjih in po 
drugih višjih strokovnih učiliščih, kamor prištevamo takisto štiri teologične tečaje, ampak 
tudi čut, da se le premnogokrat v duhovenskem stanu opazuje nekako O/cko obzorje 
nasproti drugim posvetnim isto tako akademično izobraženim stanovom, katerim pa 
vedná dotika s širšim svetom in — le odkrito recimo! — tudi hujši boj za obstanek 
razširja vid, vplivala sta, da se je jelo »vedi vseh ved« posvétati večje število izobra- 
ženih mož duhovskega stanú, nego je bilo to še pred malo leti obično, Posledki se 
kažejo tudi že v slovstvu našem, in jedna teh je knjižica, o kateri govorimo. Kot zna- 
menje višjega, temeljitejšega izobraženja jo gorko pozdravljamo. Obžalovati pa je, da se 
knjiga v krogih, v kateiih se je bode največ izvédlo, ne bo tako umelá »cum grano 
salis«, kakor bi bilo v interesu umetnosti sploh želeti. Zakaj? boste vprašali. I zato, 
ker se navadni čitatelj — tisti, ki se ni bavil niti z estetiko, niti z modroslovjem, ne bo 
brigal za to, da bi kritično čital v tej knjigi učeno razpravo o tem, kaj je lepo in pravo, 
ni o »različni euoti«, ni o »enotni različnosti«, kajtí njemu je vse iedno, je li pisatelj 
jedenkrát »empiričen realist« [in to je(!)] ali pak nekoliko stranij pozneje pridiguje 
»asketično mrtvičenje« (in to stori on) — ampak naši Ijudje se bodo od teh abstraktnih 
premišljevanj obracali, ali bolje, prečítavší jih, bodo počivali pri ónih konkretnih slučajih, 
katére navaja pisatelj tako pogosto, da je videti, kakor bi bil sam čutil potrebo, dati 
si mnogokrat nekoliko dúška. Tu ga pa, žál, zapušča vsa — filozofija ! 

V nas Slovencih je — tako smemo danes reči, že navada pri širših ocenah naših 
poetov ali pisateljev sezati v katero si bodi modroslovno sistemo, in s krepko pestjó 
potegniti na dan nekoliko fráz o realizmu in idealizmu, o svetožalji in o nírvani 
kakor čevljarsko kopito in po njem urezati si debel skorenj ter istega vleči ubogemu 
pesniku na noge. Da se le kakšen palec prileže, pa je dobro, in če ubozega Pegazo- 
vega jahaiía deset kurjih očeš bolí in muči (pardon — pa saj poetje vendar-le navadno 
hodijo peí) — vse to nič ne dé — kopito je pravo ! To smo že mnogokrat do/.iveli, 
in sedaj zopet A to samo ob sebi ne — škodí. Pravá, pristna individuvalnost zóri 
navzlic vsakemu kopitír, in hvala Bogií, da hlozof koracá vedno za poetom. V tej knjigi 
pa ne hodi le modroslovec za njim, pridružil se mu je — čudno, pa naravno in pri nas 
Slovencih od prvega sém tudi navadno — asketični teológ, in ta je zdajci potisnil 
wpdroslovca v strán — kakor smo že gori omenili, in sedaj teológ ni več izbirčen v 



5? Lístek. 

pomočkih, s katerimi pobija kužnega poeta. In to — škodi! Koga hočemo imenovati 
v dokaz? Preširna, Jenka, Levstika, Stritarja — in koliko drugih ! 

V dokazilo, kako tudi g. doktor Mahnič uporablja priliko za svoje namene, na- 
vajamo samo naslednje vrstice. 

Na str. 150. i. d. piše: 

Junij: Devištvo je bilo vedno in posebno čislano pri vseh národih. 

Mirko: Ne pri »Zvonovcih« ; vboge *stare device* ! 

Junij: Poslušaj dalje: Človeštvo je deviški stan vedno šmátralo za nekaj juna- 
škega ter obdajalo ga z nebeško glorijo. Drugim pa, ki se čuté poklicane v plojenje, se 
je dovolilo to, kakor sem že rekel, le s tem pogojem, da se javno družijo v zákon in 
da zunaj tega nemajo staviti plodivnega čina, zatorej pa tudi ne spolovno Ijubiti se, ker 
ta Ijubezen ni iiič drugega kakor naravno pripravljavna onému činu. Ljubezen ta j« 
dovoljena kot pricetna in uvodna tudi onim, ki resno mislijo v kratkevi skleniti zakonsko 
zvezo. Prostim pa in ki ne mislijo resno in kmalu v zákon stopiti, je prepovedana, za- 
torej pregrešna, ker ne slúži svrhi, v katero je človeku vrojena, in tako nasprotuje na- 
ra vnemu redu. A posebno pogubna je taká ljubezen nezreli mladini; ako se začne za 
njo vnemati, jame mladenču polniti domišljijo z nečistimi podobami, otrovi mu nepokvar- 
jene živce, izsreblje živeljni sok. Zatorej pa mora však praví odgojitelj pred vsem zapom- 
niti si prevažno svárilo : ne dajaj mladini v roke zaljubljenih pesnikov, ni veče nevar 
nosti za mlado srce ! 

Mirko-. Toda drugače razume to reč Stritar i glejte, kako piše: »»Ne bati se 
mladeniči! Pridigoval vam ne bodem; v kako razmero vam je stopiti s tem svetovnim 
čutom, učili vas bodo vaši roditelji, izpovedniki, verski učitelji, njih poslušajte ! Moj svet 
je ta: Ako že Ijubite, Ijubite na skrívnem, na dnu srca, tam naj gori večná lučica, katero 
ste prižgali svojemu angelu, svojemu ideálu, skrivna ljubezen, najboljša ljubezen! Kaj 
treba vedeti svetu, kdo je vaša boginja, kake »laske« ima, oči in ústa ! Kako vas »peče 

bolečina«, kako zdihujete po noci in po dnevi Ako torej Ijubiš, mladenič, 

Ijubi zase ; ne izpostavljaj svojih sladkih ali bridkih čutov v posmeh tujim Ijudem, ki imajo 
však svoje potrebe in opravke «« 

lako poduhije Stritaľ mladinol< 

Tako namreí piše in navaja dr. Mahnič. 

Reči moramo, da nam je prebravšim te vrste nekoliko gorko bilo v rokah, 
kajti stvar je tako — zasuknena, kakor tista znana trditev, da sv. Pismo učí čmo na 
belem, -^da ni Bogan.. G. dr. Mahnič je namreč »pozabil« povedati, kje in v kaki zvezi 
piše to Stritar. V »Zvonu« leta 1876. v štev. 5. in 6., kjer po zasluženji biča óno 
zoperno in nezrelo »petošolsko« ljubezen, ki se skoro izključno javlja v neumnih bom- 
bastičnih ali pa sentimentalnih verzih, ki dohajajo tako pogosto iz mladeniških krogov na 
uredniško mizo. 

Le čujte, kako piše Stritar dalje : 

»Sme se peti tudi ljubezen, ako je postená, globoko čutena ; ako izvira iz krep- 
kega moškega srca; zlasti, ako je ljubezen, tako rekoč podoba, simbol druzega čuta, ka- 
teremu je težko najti irae, podoba temnega svetozorja — svetobolja. Ali Bog uas varuj 
tiste biede, mlečnozobe, petošolske Ijubezni! Težko je govoriti o tej nezdravi prikazni, 
da bi človeku ne ušla kaka morebiti preostra beseda ; mislim, da umejo moji bralci, kaj 
menim, da tudi njim vže preseda to nezrelo, osladno pesmi^enje. . . .« 

Tako Stritar! Ali dr. Mahnič je s pravim »filozofičnim« mirom odkrhnil od nje- 
govega znamenitega spisa samo prvi kos ter káže tistega prestrašenim čitateljem: »Evo 
vam Stritarja — strupenega!* — Jeden bi rekel: tako ravnanje dr. Mahniča je — per- 



Listek. 59 

fidno, drugi: to je — farizejsko; mi pa, ki smo v uaših političnih bojih in literarnih kri- 
tikah že navajeni takih najnovejše-slovenskili zvijač in potvár, ne rečemo ničesar; zgodovina 
slovenskga leposlovja, žál, je polna takih neveselih prikazníj in tudi ta Mahničev »coup 
ďétat« gotovo ni zadnji. 

Po drugih sličnih vzgledih v knjigi nečemo sezati, saj je tega dovolj. Tudi o tem se 
ne bomo pričkali, ali res Hegljev idejalizem in Schopenhauerjev panteizem (sic !) toli vplival 
na naše mlade pisatelje — omenjamo naj le, da se nam v zadovoljstvo naše vidi, da 
vláda v vsem modernem leposlovji in tudi v našem nekov ki-epak realističen veter, ki pa 
nosi, in to gotovo v nas Slovencih — s seboj še vedno lehko - sanjavo meglo zdravega 
idejalizma. Stališče pa, katerega si želi dr. Mahnič v svetovnem leposlovji, še nikdar ni 
bilo odločevalno in nikdar ne bode, kajti vélika republika duhov, ki se klanja v svojih 
delih zákonom lepega in pravega, ne vprašuje po nikaki modroslovski dogmi, in danes morda 
bolj kakor kdaj prej veljajo ob umetniku besede velikána Goetheja, ki jih polaga na 
skalo priklenenemu Prometeju na jezik, namenjene silnému Ženu: 
»Hier sitz' ich, forme Menschen 
Nach meinem Bilde, 
Ein Geschlecht, das mir gleich sei 
Zu leiden, zu weinen, 
Zu geniessen und zu freuen sich 
Und dein nicht zu achten, 
Wie ich!« 
In pa ta nesrečna Ijubezenl Gori smo je omenjali le, ker je prišla sama ob sebi v óní 
napačni, ponarejeni in Stritarju podtikani citát. Ťukaj se je hočemo dotekniti tudi le z 
jedno besedo. Kdor pozná razvitek našega leposlovja, ta vé, da sta bila že od nekdaj, ali 
recimo od Preširnovih časov sem, do denašnjega dné strogi naši duhovščini »zaljubljena 
pesem, zaljubljen roman« najhujši zločin, »Kamen okoli vrattí in na dno morja ž njim'!« 
tako so kričali tudi za Preširnom, za Levstikom, za Jurčičem, za Stritarjem. Tako sodi 
tudi dr. Mahnič. Ako spiseš povest, novelo, román ter govoriš ali slikaš poboj, tatvino, 
laž, nejevero, izdajstvo, sleparstvo, igro, pijančevanje in zapravljivost — vse, vse smeš ! 
Odpusté ti tudi, ako opišeš plenitev in umor. Ako pa izpregovoriš dve besedi o kakem 
nežnem lici, o belih lakteh, o kodrastih lascih, o gorkem poljubu — anathema sis ! — 
In ako zapoješ : »polno nédrije, vitka rast«, tedaj se ti odpira že dno žehtečega pekla. In pri 
tem je vse jedno, ako popolno ustrežeš leposlovnim zahtevam, ako primerno ali pa še 
preveč skrbiš, da se »dobro poplača in hudo kaznujec, in da odnese čitatelj s seboj 
»čut zadovoljstva« — vse jedno — ti pohujšuješ mladino, ti potujčuješ književnost našo . . . 
Toda stojmo ! Potujčevalec književnosti naše! Tu stojimo pred besedo, v kateri se sreču- 
jeta dr. Mahnič in Stritar, Prvi trdi, da je po nemškem vplivu (Kant in Hegel) naša 
književnost potujčeua, in med vrstami ni drugega remedija brati, nego — kristijansko- 
katoliško stališče. Stritar pa pravi: bratoljubje, humanitas — pravo kristijansko stališče. 
To je slovansko ! Tu bi mi le rekli, da ni jedno nl drugo ni slovansko, namreč nobeno 
ne stoji na slovanski individuvalnosti, ampak mi mislimo, da je treba pri nas odločno 
kreniti, ako hočemo imeti pravo národno slovstvo, na pot ruskih in francoskih pisateljev. 
O tem pa o drugi priliki kkj več, če tudi ta trditev morda ne bo vsakemu ugajala. 

V oceni nekaterih pesmij, katere navaja v podporo svojih estetičnih načel, je dr. 
Mahnič jako srečen, kakor se tudi razprava sama tam, kjer se suče okrog sivarij in ne 
okrog oseb, tam, kjer govorí o poetih kot poetih, sme clijalektično izvrstno in jako pa- 
metno imenovati. Škoda, da gospod doktor ne more ali neče (pri njegovi izobrazbi 
moramo zadnje misliti) ločiti poeta od človeka. Kdo se sicer briga za to, kaj je počel 



6o Listek. 

Goethe v privatuem življenji in Ijubovanji ; kdo se briga za »zasebnega íilistra* Schillerja ; 
kdo očitá kdaj Shakespeareju znano pravljico, da je bil zarad tatviae zaprt; kdo Edgar 
Poeju, ko bere njegove srce pretresujoče povesti, da se je pisatelj sam razdejal in uničil 
v samem žganji ; kdo misii na to, ko prebira ognjevite, z Ijubeznijo in z jedino spolovno 
Ijubeznijo napojene poezije Petrarkove, da je bil pesnik katoliški duhoven ? A pri nas je 
drugače ! Dr. Mahnič (in ne le on) Preširna ne more videti ali si misliti drugače, nego 
»pregrešni Ijubezni vdanega, strastnega, do smrti strastnega, v Ijubezni in vinu razdjav- 
šega se, — obupanega« — torej : »mladina, čitaj, Ijubi, pij, obupaj ! » — To je pa vendar 
predebelo, da ne rečemo najmenj : nedostojno ! A kaj hočemo ? G. dr. Mahnič je že 
veliko pisal o Preširnu v latinskem in slovenskem jeziku in Preširnova popolná mora- 
lična propast mu je že manija. Nikdar ne more zapisati pesnikovega imena, da bi mu 
ne dodal nekoliko ostudnih pridevkov. 

Práv odveč je tudi na str. 143., 144.. premljevano in ponavljano vprašanje : Zakaj so 
»naši mladi leposlovci in pisatelji zapustili Stritarja in njegov dunajski »Zvon« ter obrnivši 
mu hrbet ustanovili brez njega novi »Ljubljanski Zvon* ? Zgodovina tega ustanovljenja in 
vzroki, zakaj je Stritar opustil dunajski »Zvon« — vse to je dobro znano, zatorej moramo 
misliti, da tudi gospod dr. Junij vé o tej stvári; njegovo nekoliko po lisičje zastavljeno 
vprašanje nam je pa deti na rováš istega .svojstva, kateremu smo zgoraj pripisovali po- 
kvarjeni citát iz Stritarja. Gospod dr. Junij povsod káže, da mu je dobro znana vsaka vrsta v 
Stritarjevem »Zvouu«. Ali moremo tedaj misliti, da bi ne bil bral, kar je Stritar pisal v 
V. tečaji na 384. stráni svojega lista > »Jaz menim* — ■ píše g. Stritar — »torej tako : Eno 
leto naj izhaja še »Zvon«, v tem času pa naj moji rojaki resno premišljujejo in prevdar- 
jajo, kako je ustanoviti nov list, in o konci prihodnjega leta naj bode vse gotovo ! Jaz menim, 
da pravo mesto, kjer naj bi izhajal novi list, je vendar le Ljubljana — sposobnih mož je 
tam dovolj in vsega, česar je treba. In ko bodemo pisali — 188 1. pozdravimo z veseljem 
in navdušenjem lepi novi leposlovni list slovenski, pravi »naše gore liste, rekoč: »Le 
roi est mort, vive le roi«, ali pa kakó drugače.*: — To je menda dovolj jasno. In kdo 
more trditi, da so »naši mladi leposlovci in pisatelji* zapustili Stritarja? Ravno tisti pi- 
satelji, ki so kumovali novému listu, bili so do zadnjega vstrajni sotruJniki Stritarjemu 
»Zvonu«. A nekateri imenitni Slo/enci so čudni možje — večui laudatores temporis 
acti! Ko je Stritar izdaval svoj list, vzdihovali so po pokojnem Janežičevem »Glasniku«, 
zdaj ko izhaja »Ljubljanski Zvon«, toži se jim po »Kresu« in dunajskem »Zvonu«. Toda 
vse te tožbe se nam zdé farizejske, kajti izhajajo od Ijudij, katerim niti na »Glasniku«, 
niti na »Zvouu«, niti na »Kresu« niti na »Ljubljanskem Zvonu« ni bilo nikdar ničesar 
ležeČe, kateri nikoli niso podpirali nobenega teh listov ! 

Ako je knjigi namen biti temelj »slovstveno kritični biblioteki«, potem prosimo, 
naj v naslednjih zvezkih sv. Avguštin ne vláda samo v teoriji, nego tudi »in praxi«, iu 
ne samo »in dubiis« ali »necessariis«, nego »in omuibus«. Táko početje bo bolje ugajalo 
vsem, koristilo pa največ hvalevrednemu podjetju samému. 

Omeniti nam je še, da je pisava prijetua, zlog jedniat. Kar se tiče besednega vspo- 
reda in tudi nekaterih slovniških oblik, bilo bi treba tu in tam popravila. Splošna oblika 
— dijalog po klasičnem vzoru — ni práv srečna, ker pisatelj ravna ž ujo preokoruo, tako 
da časih kar nekako — najivuo zazveni na uho. B. 

Hrvaška književnost se v drugi polovici ravno minulega leta ni tako obnesla, 
kakor v prvi. Vzrok tému so takozvana dnevna literatúra in književna društva, ki do 
dobrega poberó vse hrvaške pisatelje. V samem Zagrebu izhaja pat velikih dnevnikov, 
trije hrvaški in dva nemška, a sotrudniki vseh, tudi nemških, so samí Hrvatje, in med 
njimi práv odlični književniki. Zatorej je čudno, da sploh še prihaja na svetlo kaka 



Listek. 6 1 

knjíga, ki ne spadá med perijodične publikacije. Navzlic ternu se je v drugi polovici 
miuulega leta na beletrističnem polji pokazal nov, samostalen pisatelj, od katerega si 
smcmo mnogo obetati. To je gospod Stjepan pi. Miletic\ mlad, priden, darovit in na 
vse straiii neodvisen mož, ki misii življenje svoje posvetiti lepi knjigi in umetnosti, zlasti 
dramatični. Došlej je anonimno pisal kritike o zagrebških gledaliških predstavah, in 
dasi še jako mlad, pokazal je dosti uma in ukusa. Zadnji čas pa je stopil pred svet s 
tremi deli. Prvo je -^Diogenes^í, veliká zgodovinska gluma v šestih podobah, katero je 
spisal po znanem Šenovem románu istega imena. Strokovnjaci sodijo, da bi se to delo 
z malimi izpremembami dalo práv dobro spraviti na oder. Drugo njegovo delo so t> Diletanti h,, 
búrka v jednem dejanji, katero so igrali v zagrebškem gledališči z dobrim vspehom. 
Pisatelj v tej burki graja diletantizem, in ne sodi povse krivo; ali pri vsakem národu, 
zlasti pri malem, pride čas, v katerem je diletantizem koristen in celo potreben, da 
ugladí pot resnemu delovanju . Národni razvoj slovenski nam je za to najboljši dokaz. 
Tretja njegova knjižica ima naslov T>h raznih novina, odabrani sastavci o kazalištu, 
umjetnosti in književnosti«, ki nam pričajo, s čim se je mladi pisatelj došlej največ pečal. 
Upamo, da bomo v prihodnje večkrat imeli prilike poročati o gospodu Miletiči. Želimo 
mu mnogo sreče. — Za mladim začetnikom omeniti nam je starega, zaslužnega pisatelja, 
bosenskega frančiškana Grgá Martica, ki si je nekdaj v »Osvetnicih« pridobil mnogo 
pesniške sláve, zdaj pa je v Sarajevu začel izdavati skupna itPjesnička djelaic, katerih bo 
dvajset zvezkov po 5 — O tiskovnih pol. Cena vsakemu zvezku je 30 kŕ. Priporočamo naj- 
topleje tudi Slovencem to delo. — Neimenovan pisatelj je pohrvatil Kremplerjevo pripovedko 
TtMaca i njezina maj'kaií, neutrudljivi gospod Ivan Sirola pa je preložil Molierjevo 
komedijo » Umišlfeni bolestnik<í . Zadnja je tiskana v Seuji, a prodaje se po 30 kr. 
— Učiteljsko društvo »pedagogičko-književni zbor* v Zagrebu je izdalo dve novi knjigi; 
prvá je itEmil ili o uzgojun., katero je po Rousseauu pohrvatil že omenjeni Sirola, druga 
pa je TtSielo za zábavu i poukuv. od Janka Tomiča. Naj kdo sodi o »Emilu«, kakor 
lioče, dobrega zrnja našel bo dovolj v njem; hrvaška književnost pa se je ž njim obo- 
gatila za imenitno knjigo iz svetské literatúre. »Sielo« je namenjeno nežni mladín i, 
kateri gospod Tomič v mičnih pogovorih pripoveduje povesti in črtice iz zgodovine in 
zemljepisa ter iz drugih virov. Isti mladini podaje gospod Ljud. Tomšic zabavnega in 
poučnega berila v III. zvezku svojega %Djetinjega vrtica^, ki se prodaje po 40 kŕ. 
Učiteljica Marija Jambrišakova je spisala II. del itZnamenitih žen*., r katerem ženskí 
mladini postavlja na vzgled štiriintrideset slavnih žen grških, rimskih in slovanskíh. »Hrvaška 
Matica* je to delce nagradila iz Draškoviceve základe. — Za hrvaško zgodovino zanimivih 
črtic podajata nam dve knjižici, namreč -^Gospa od Škrpjela< od prof. Vulovica v Kotoru, 
in ftCaisko-ttirski nanijestnici u Bosni<Ĺ (14Ó3 — 1878) od oč. Antona Kneževiča. — Naj 
omenimo še gospodarski spis f^Trsni ušenacn., v katerem župnik Ivan Jagič víndgradnikom 
pripoveduje vse, kar zvedení strokovnjakí vedó o tej žalostní príkazní, kí nam hoče po- 
končatí vse vindgrade. — Od i>KoledarjevK. so vsi starí tudi za leto 1888. zopet prišli 
na svetlo. Gospod Gjuro Dezelic sam je uredel tri, od katerih ima največjo knjíževno 
vrednost itDragolJubK^ ki je letos dožível svoj XXV. tečaj, a stojí po i gld. 20 kŕ. 
Druga dva: -^Hruatski uredovnik^í (XIII. tečaj i gld, 40 kr.), in itHrvatski ročiUnikv. 
(III tečaj — 50 kr.), namenjena sta za vsakdanjo porabo odvetnikom, úradníkom in 
drugim službením osebam. Njim podoben je •^Zvonimirn., kí ima tudi dovolj zabavnega 
in poučnega berila. Drugih koledarjev, ki so bolj za dotične domače potrebe po raznih 
manjših mestih prišli na svetlo, tu ne bomo navajali. — Tudi časopisi bodo v novem 
letu vsi izhajali, kakor došlej. Pridružil se jim je le )»velik« zabavno-poučni list s po- 
dobami ^Dom i sviťtv., ki izhaja dné I. in 15. vsacega meseca. Izdaja in ureja ga akade- 



62 Listek. 

mična knjigarna L. Hartmanna (Kugli i Deutsch v Zagrebu,) a kot prvi sotniduik pod- 
pisan je hrvaški pisatelj Nikola Kokotovic. Založniki muogo obetajo in prvi list je res 
lep ter ima jako raznovrstno in zanimivo vsebino. Práv veselilo nas bo, če se list vzdrži; 
ali žalostne dosedanje izkušnje so nas učile, da veliki listí s podobami pri nas ne morejo 
dolgo živeti. Bodimo iskreni, premalo nas je: Veliko domoljubje bi še zmoglo materi- 
jalne žrtve, ali odkod vzeti toliko duševnega kapitála, da bi po vec beletrističnih listov 
mogli napolniti z dobrimi izvirnimi sestavki! Bog daj, da bi se motili! ^Dom i svieU 
stoji za vse leto po 6 gld., pa ga tudi Slovencem priporočamo. — T>DruUvo sv. Jero- 
nima*. šteje letos 7400 údov, katere je obdarovalo s četverimi knjižicami. Prvá je 
TtDanicai., koledar z lepimi podobami ter raznovrstnim zabavnim in poučnim berilom. 
Nobena knjiga hrvaška ni tako razširjena, kakor ^Danican., kajti tiská se v 27.000 istiskih, 
kí se \si razprodajo. Ostale knjige so itSvilogoJstvo za pukv. od Mažuranica, -^Zivinski 
liečnik'í od Jagiča in drugi snopič i>Hrvatske poviestiv. od prof. Klaiča. Kar smo rekli 
o prvem snopiči te hrvaške zgodovine, to tu ponavljamo z dodatkom, da gospod profesor 
v drugem snopiči še mnogo zanimiveje pripoveduje. — V 85. knjigi -DRadat, glasila 
jugoslovenske akademije, priobčil je Adolf Veber filosofiški članek t>0 istiniK, profesor 
Valjavec nadaljevanje »<? porabi rieči ,črez' u novoslovenUini<i. , prof. Nodilo peti del stu- 
dije *(? religiji Srba i Hrvata^, dr. Maixner pa ttpregled švih radnja u programÍ7na 
hrvatskih gimnazija i realaka od g, iSii'j — 1886.M. 

Matica Hrvaška v Zagrebu je dné II. decembra 1887. imela prvikrat v svoji 
hiši letni svoj občni zbor. Predsednik presvetli gospod Ivan Kukuljevic Sakcinski je ta 
imenitni dogodek posebno poudarjal v svojera govoru, in rekel, da bode »Matica« v 
svojem domu z vsemi močmi podpirala tolikanj potrebno združevanje književnikov, kolikor 
ji to dovoljujejo njena pravila. Potem se je med drugim zahvalil vladi za novčno podporo, 
ki jo je zopet naklonila »Matici«, a spomnil se je tudi rajncega Gvida pi. Klobučariča, 
ki je »Matici» zapustil 3000 gld. Iz obširnega poročila tajnika in blagajuika gospoda 
Ivana Kostrenčiča podajemo tu le najimenítnejše stávke. Od »Matičnega« doma dozidani 
sta dve tretjini za 50.595 gld., torej práv za toliko, kolikor je občni zbor dovolil 
po proračunu. Ker je zagrebško mestno starejšinstvo prostor darovalo, nosi hiša že 
zdaj 500 goldinarjev vec, nego je istá glavnica obrestno naložená prej nosila, a 
vredna je danes med brati najmenj 60.000 gld. Za notranjo uravnavo »Matičinega 
stana« darovali so zagrebške banke, hranilnice in umrvši rodoljub dr, vitez Mašek skupaj 
700 gld. Za lanjsko leto je dala »Matica« údom svojim po sedem knjig, o katerih je 
»Zvon« že v 8. št. 1. 1. poročal. Razven teh knjig izdala je Matica tudi še 4. zvezek 
grških in latinskih klasikov ter hrvaško-slovenski slovarček. Za to leto je namenila údom 
svojim vsakemu po osem knjig! i. Nadaljevanje sto kukcih*i. od dr, Kišpatica, 2. -hPoviest 
rimskih careva*. od prof. Manojlovica, 3. ^Crtice iz hrvatske knjiievnosti< od prof. Broza, 
nadaljevanje, 4. itŽivotopis glasbenika Vatroslava Lisinskogav- od Kuliača, 5. Zvezek 
■tSenoinih pripoviestin , 6. jedno izvirno pripovedko, 7. in 8. dva vzorná prevoda iz tujih 
literatúr. Za poslednje tri stávke čuva » Matica* lepih rokopisov in sicer po jedno iz- 
virno pripovedko od Jos Evg. Tomiča in Šandora Gjalskega, črtice iz karlovškega živ- 
Ijenja od našega rojaka Trstenjaka, prevod »Goetheove liigenije* od Vladislava Vežiča, 
in Harambašičev prevod malo-ruskih »pjesničkih pripoviesti« od Tarasa Ševčenka. Kako 
»Matica« nabira národno blágo in koliko ima že nabranih národnih pesmij, o tem je 
»Zvon« tudi že lani obširno poročal. »Matica« je v ta namen pozvala v Zagreb na svoj 
dom zopet dva mohamedovska trubadúra, a v kratkem pričakuje tudi katoliškega pevca 
iz Bosne. Za urednika klasične bibliotéke je imenovala »Matica« rojaka našega prof. dr. 
Avg. Musica, ki je izvrstuo preložil in za tisek priredil Herodota. Razven prevodov 



Listek. 63 

>»Matica« izda v tej zbirki tudi književno zgodovino grško in latinsko, mitologijo, starine in 
kar bi sicer bilo potrebno. V ta namen je ^Matica* od vláde dobila posebuo denarno 
podporo. Tiidi »knjižnici za hrvatske trgovce* je vláda obljubila pomoci, a »Matica« bo 
vsako leto po jedno ali dve knjigi te zbirke dajala na svetlo. Delo je že razdeljeno 
med ražne pisatelje, ki so zvedeni v teh strokah. Povejmo še to, da ražni pisatelji pišejo 
za »Matico« knjige o astronomiji iu fizikalnih prikaznih, nadaljevanje občne zgodovine, opis 
hrvaške zemlje, opis vsega sveta s podobami, črtice iz minulosti drugih Slovanov iu druzega 
vec. Tudi misii »Matica« izdati antologijo novejšega pesništva in nekatere starejše in 
novejše pesnike v sijajni zunanji obliki. Povoljno kakor literarno, je tudi gospodarsko 
poročilo »Matičino« za minulo leto. Údov šteje »Matica Hrvatska* 6.507, a od 46.000 
tiskanih knjig jih je na pródajo pri raznih knjigarjih samo še kakih 600, vse ostalo se je 
razprodalo ! Rednega dohodka je imela » Matica* 24.814 gld. , a izrednega 3.000 gld. Za 
knjige je potrosila 19.791 gld., a v glavnico je uložila 7.550 gld. S hišo svojo in z 
ustanovami za nagrade pisateljem ima zdaj vsega imeenja 102.986 gld. V zadnjih 
desetih letih, odkar prerojeno »Matico« vodi novi odbor z neutrudljivim blagajnikom in 
tajnikom gospodom Ivanom Kostrenčičem, pomnožilo se je »Matičino« imetje za vec nego 
70.000 gld. Knjig je v teh desetih letih »Matica« izdala osemdeset v 350.000 iztiskih za 
170.000 gld. Da je občni zbor to poročilo z nepopisnim navdušenjem odobril, ne 
trebamo posebej poudarjati ; sklenil pa je, da je na pomlad »Matičin dom« dozidati, 
če bodo razmere ugodne. Bog daj srečo! 

„Triglav". Slovenské pesni. Za samospev s spremljanjem klavirja. Uredil Ajit. 
Foerster. II. zvezek. V Pragi, záložník Fr. Urbanek. Veliká 8". Cena I gld. 20 kr. (Pri 
skladatelji 80 kr. ; po posti 5 kr. vec.) — Gledé obsega, oblike in namena te zbirke 
velja tudi o tem nadaljevalnem zvezku ,,Triglava", kar je poročal ,,Ljubljanski Zvon" 
našim čitateljem že o I. zvezku ,,Triglava". Vsebina II. zvezku pa je: 13. ,,Zagorska". 
14. ,,Nekaj novega". 15. „Slovo". 16. ,,V planinsko vas". 17. ,,Vojaška". 18. ,,Tolažba". 
19. ,,Zvonikarjeva" (besede in nápev zložil BI. Potočnik). 20. ,,Svarjenje". 21. ,,Vse 
mine". 22. ,,Veselja dom" (besede in nápev zložil A. M. Slomšek). 23. ,,Dolenjska" 
(besede iíi nápev zložil BI. Potočnik). 24. ,,Pri luni" (besede in nápev zložil Miroslav 
Vilhar), — Tudi v tem zvezku prevladuje národná pesem. Gospod skladatelj se je držal 
strogo národnih nápevov, a obliko dal jim je tako Ijubko in umetalno, da bodo ugajale 
te naše pesmi tudi najstrožjemu kritiku. V zadregi smo, katere bi imenovali najlepše, a 
preverjeni smo, da nájde vsakdo izmed njih takih, katere je že od nekdaj rad popeval. 
Res veliko národnega blaga je v ,,Triglavu" nabranega. Práv živo priporočamo zbirko 
našemu muzikálnemu občinstvu in želimo, kar smo do sedaj pogrešali, da se národná 
pesem ne udomači le v zasebnih krogih, temveč tudi pri koncertih, besedah in drugih 
javnih produkcijah naših slovenskih pevk in pevcev. A. K. 

Učenke v petib delih sveta. — Pod tem zaglavjem sta izšla dosedaj v založ- 
ništvu Giontinijevem i. iu 2. zvezek tega dela, katero je spisala fraucoski pisateljica 
Eliza Beľthet, in katero je na slovenskí jezik prevel Anton Sušnik. Prví zvezek s slikano 
podobo na prví strání, obseza dve miční povedkí: ,,Darinka, mala Črnogorka" in „Dafna, 
mala Grkinja" ; drugi zvezek pa: ,,Lori, mala Zamorka", in ,,Síta, mala Hindostauka" ; tretjí 
in četrti zvezek, ki pa stoprav izideta meseca februvaríja ali marcija 1. 1888., obsezala 
bodeta: ,,Izanami, mala Japonka", ,,Inana, mala Mehikanka", in ,,Ema, deklíca z hava- 
jíških otokov". — Francoska akademija znanosti je odlikovala te spise, kateri so osobito 
namenjeni ženskí šolskí mladiui ter opisujejo in rišejo zanímljívim načiuom kulturno sta- 
lišče iu položaj ženské in ujene odgojevalne razmere pri raznih uárodih — z nagrado 
,,Monthyon" v znesku 10.000 frankov. Tu bodi omenjeno, da je slávni pisatelj barón 



64: Listek. 

Monthyon (1733— 1810), državni svetovalec in kancelár grofije Artoaške, založil mnogo 
ustanov. Francoska akademija ima dve ustanoví od njega po 10 000 frankov, kóji pode- 
Ijuje za najboljše spise nravuo-poučne. Monthyon, preselivši se na Angleško, razdelil je 
ondi tri milijone frankov za človekoljubne namene. Spisi Elize Berthetove so prevedeni 
došlej samo v češčino (od smihovskega učitelja g. Adolfa Potňčeka), in okrajni šolski 
svet praški je odobril to knjígo za šolske knjižnice. ,,Slov. Národ" je pisal pred tremi 
leti: „Zeló bi mu bili hvaležni, ako bi se kdó lotil tega dela ter nam prevél v sloven- 
ščino za žensko mládež te spi??e.-' Evo jih, sezite pónje. Dávno že nismo dobili v roke 
za naše deklice takó mikavnega spisa, kakor je v jako lični opravi (tisek Kleinmayrjev in 
Bambergov) in razumljivem jeziku to delo, zaradi tega je roditeljem in šolskim knjižnicam, 
ki hoté učenke svoje obveseliti, priporočamo z najboljšo vestjo — kajti prelagátelj po- 
ši !ja te spise med svet brez vsega hrupa in kiika. — k. 

Drobtinice. XXI. Letnik. Vredil dr. Frauc Lampe. Izdala Katoliška družba za 
Kranjsko. V Ljubljani, 1887. Tiskala »Katoliška tiskama*. 295 str. 8°. Na čelu slika 
svetega očeta Leona XIII. 

Katoliška družba za Kranjsko je izdajala do predlani »Glase«, drobné knjižice 
versko-poučue vsebine. Nanizalo se je XX zvezkov Namesto zl. letnika »Glasov« pa 
je izšel XXI. letnik »Diobtinic« po osemnajstletnem premolku. Urednik dr. Fr. Lampe 
posvečuje jih »Nj. svetosti Leonu XIII , zlatomašniku, Ijubljenemu očetu národov.*: Živo- 
topis njegov je spisal A. Kalan. Spredaj in zadaj ga spremljata slávnostní pesmi Ivana 
Kreka. Iz druzega predalca se usipa »Govorniško blagó« in med njim tri iz nemškega 
preložené cerkveue propovedi Slomšekove ter štirje nagovori rajnega knezoškofa A. M. 
Slomšeka, katere je imel 1. 1862. v mariborski čitalnici Slomšekov spomin se ž njimi 
pač ni poveličal. Citajočim to žalostno ostalino pokojnega slovstvenega velikána zdelo se 
nam je, da nam je zašel v roke kakov kozmopolitiški pastirski list naših novejših )»slo- 
venskih« škofov. — Tretji razdelek »Ogledala bogoljubnega in spodbudnega življenja 
ali životopisi* sta vi nam pred oči Italíjana sv. Alfonza Ligvorijaua; njegov životopis je 
oskrbel Slovencefti iz )»SloVana« znani prevajalec »Sazavskih letopisov* Ivan Mnller. 
Potem je popisano življenje zaslužnega Nemea Adolfa Kolpinga. Kakšen domač slovenskí 
,,bogoljubnik" in ,,spodbudnik" ni naše! mesta v životopisnem ,,ogledalu". — Zadnji 
oddelek ,,Berilo podučno in zabavno" namenjen je leposlovju. Najbolj nam ugajajo 
,,Psalmi". Že 1. 1872. podal je g. Ivan Vesel v Trstenjakovi „Zori", izvrsten metriški 
prevod 22., 102., 121., 130., 136 in 93. psalma. V ,,Drobtinicah" iznenaja nas z no- 
vimi divuimi proi/.vodi te vrste. 

,.Nas zatreti vsi hoté, 
Naših znamenj ni in ni proroka ; 

Božji šotor je požgan ; 
Kdo pové, kdaj bode konec joka? 

Bog, doklej naj psuje vrag.? 
Tvoje Ti ime preklinja v zlobi ? 

Kaj ustavljaš še roko ? 
Dvigni jo, sovražnike vgonobi!" (Ps. 73.). 

Mogočno se glasé ti stihi; velečastneje ti poljejo v duši nego sam svetopisemski 
izvirnik. Razven citovanega 73. preložil je g. Vesel še 95., 45., 20., %t^. in 21. psalm. — 

Pomen nekdanjih ,,Drobtinic" v našem slovstvu je velikansk. Oné so uglajale pot 
naši ,,družbi sv. Mohorja". Obema je jednak namen : podajati slovenskému Ijudstvu tečue 
dušne hrane. Družba tiská knjige v 35.020 izvodih. V koliko izvodih pa morejo iziti „Drob- 
tinice" ? Slovencem je käj malo mari literarnega gospodarstva ! — n. 

„Ljubljanski Zvon" 

Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih ter stoji 

vse leto 4 gld. 60 kr. , pol leta 2 gld. 30., četrt leta i gld. 15 kr. 

Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. 

Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. 

Lastniki in založniki: Fr. Levec i. dr. — Izdajatelj in odgovomi urednik: Fr. Levec. 
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajskí cesli, 15. 



Tiská »Narodna Tiskarua* v Ljubljani. 




Štev. 2. 



Leposlover\ in znanstveri lisť 



V Ljubljani i. februvarja 1888. 



Leto VIII. 



Xz nočné temôte poraja se dan 
In zora osvitlja prostrano raván. 

Osvitlja sneženih Karpatov vrhé, 
Osvitlja razsežno moravsko poljé. 

Ob ôknn nitranski škof Vihing sloní 
In tilioma v sehi takó govorí : 

^Prekrásna ta zemlja je, večni Gospocl, 
A mnogo krasnej.ši nje vérni je rod ! 

V pritlíkavih kočah oskrômno živéč, 
Pred Tábo se klanja, vdan Te čestéč. 

Cestéč Te, a — v gólku slovenskem 

samo. 
To v dušo me pece, to v srce hudó ! 

Res pravo, a napačno záuas le pot, 
Pokazal je Ijudstvu ta grški Metod. 

Odslej pa tako jih ne bo vec nčil, 
In Nemca Slovenec bo nemški slávil ! 

Saj Vihing živí še, veleva nam Rim, 
Umolkne Metod naj, slovenščina ž njim !« 

Sovraštvo mu v srci vskipí in zavist 
In séde za mizo, nápise mi list: 

»Naš oče presveti, vest žalostno čuj, 
Svoj Ijud pomiluj in Metoda kaznuj ! 



Vihing. 



Besedo je Ivanu papežu dal, 

Da mašo v latinskem jezikii ])o bral. 

A dane besede mu malo je mar, 
Slovenskí vrší nekrvaví še dar. 

Slovenskí mašuje, slovenskí učí, 
,Filioque' izpušča in Ijudstvo gubí. 

Zatorej, naš oče, vest žalostno čuj. 
Svoj Ijud pomiluj in Metoda kaznuj !« 

Ko pápež je Štefan bral pismo le-tc), 
Iskrilo od jeze se mu je okó. 

Poslance je svoje do sebe pozval 

Ter v širno Moravo jih h kralju poslal: 

»Mogočni kralj Svetopolk, pazno mi glej, 
Da tega Metod ne vrši več odslej !« 

Na Velegrad pelje kralj Svetopolk slé 
In v cerkvi tam rakev jim t^mno odpré: 

»Prepôzno !« — Tu glejte, v naročji mirú 
Dobrotnik slovenskega spavá rodií. 

Bog spasil ga je, da za to, kar učil, 

Ne bo se mu božji námestník grozil ! 

* * * 
Pepel je že Vihing, umolknil Metod, 
Izginil s sveta, žal, ni Vihingov rod*! 



Klevet pa njegovih ne čuje nikdó, 
Ne čuje jih národ, ne čuje nebo ! 



Zoríslav. 



n^ 



Vanda. 

Povest. 
Spísal Josip Staré. 

11. 




akrat je v Ljubljani že vec let živel poijski izgnanec Tadija 
Sieminski. Nastanil se je bil v hiši ob »Zvezdi«, da mu je 
bilo krajší čas, in da ni imel daleč ni na sprehod, ni v ka- 
zinsko kavarno, kamor je však dan po večkrat zahajal, da je čital no- 
vine ali pa se menil s tujimi vojaškimi částniki. Posebnega ni bilo ni- 
česar na njem; z domácimi Ijudmí ni imel znanja, celo ogibal se jih 
je, le s pokojnim Glovackim sta si bila dobra prijatelja. Sploh se je 
malokdo zmenil zánj. Tem bolj so se Ijudje zanimali za njegovo ženo, 
ki je bila kakih dvajset let mlajša od njega. Bila je, kakor je trdila 
Ijubljanska gospôda, pravá »grška lepota«, srednje vitke postave, ble- 
dega, ozkega lica, ravnega nosa in gostih temnih las, ki jih je zadaj 
imela po grški v debel vozel zvezane. Crne njene oči so se bliskale, 
da nisi mogel zreti v nje, in vendar so znalé človeka tako čudno milo 
pogledati, da se najrajši ne bi več odvrnil od njih. Kakor ona sama, 
tako je tudi njeno ime Smaragda v naših krajih bilo neobično. 
Ljudje so marsikaj govorili, pravega pa nihče ni povedal. Le to je 
bilo res, da se je porodila v Carigradu, da je bila grške vere in da 
je njen stari oče bil grški škof, ki je pozneje živel pregnanec v Gradci. 
To ni bilo neverjetno, kajti vsako leto o velikonočnem času je k Sie 
minskim prišel grški duhovnik z dolgo sivo brado in potem so vsi 
skupaj za nekoliko dnij izginili iz Ljubljane. Dobili so namreč dovo- 
Ijenje, da so hodili v Trst opravljat velikonočno pobožnost. Več o 
tej skrivnostni gospôdi nihče ni mogel uganiti. Rajnki Glovacki je že 
vedel; kdo so bili, ali stari poštenjak je znal molčati, pa niti žení svoji 
ni razodel niti najmanjše stvarce ne. Pa kaj bi pravil, saj navadni 
ljudje niso razumevali, kaj je politična pregreha. 

Se menj, nego mož njen, zahajala je Smaragda med Ijudi, in več- 
krat se po cele tedne ni ganila z doma. Najrajši je bivala v sobi svoji, 



Josip Starfe: Vanda. 67 

ki je bila opravljena, kakor ni bila bržkone nobena druga v Ljubljani. 
V jedneín kótu je bil vedno odprt klavir, obrnen proti sredi sobe; v 
drugem kótu je povprek stala s pisano tursko tkanino preoblečená 
zofa, pred njo nizka turška mizica, pa druga zofa brez naslonila, da 
si z vsake straní mogel sesti nánjo. Mehki naslanjači in mali 
okrogli stoicki so bili razpostavljeni po vsi sobi, a pred njimi si videl 
na ličnih mizicah raznovrstnega drobiža, malih spominov iz daljnih kra- 
jev in srečnih ur. Bilo je stvarij, ki so te silile na smeh in zopet dru- 
gih, ki so bile veliké umetnijske vrednosti, in pa takšnih, ki so človeka 
zanimale zgolj po tuji obliki svoji. Mizice so bile vse pogrnene z 
umetno vezanimi prti, a po zofah in naslanjačih so ležale mehke svil- 
nate blazine. Tu pa tam so v pletenih koških bili celi skupki vedno 
zelenih rastlin, od katerih so nekatere daleč od sebe molele široká pe- 
resa svoja, a med njimi je na posebnem stojalu bila za tanko verižico 
priklenena papiga, ki je takoj zakrožila naučeni svoj »dober dan«, brž 
ko je kdo stopil na vráta. Po stenah so visele slike in sličice, a vmes 
še kaka druga vredna stvar. Težka svilnata zagrinjala zadrževala so 
presvetle solnčne žarke, da je v sobi bilo po dnevi prijetno mračno, 
med tem ko je zvečer s srede stropa viseča ampola čarobno razpro- 
stirala rožasto-rudečo svetlobo. 

Tu je bivala Smaragda po cele dneve. Navadno je na sebi imela 
modri grški jopič z zlatim robom in širokimi rokavi, da so se videle 
bele njene lakti. Malo je posedela v naslanjači ter čitala iz kake lepe 
knjige, malo je gledala cez okno ter zrla v tuji svet; časih je tudr 
zasmodila cigareto ter budna sanjala, kdo vé, o čem. Najmilejša za- 
báva pa ji je bil klavir. Ni ga bilo v Ljubljani umetnika, ki bi bil 
znal tako spretno premikati prste svoje po koščenih tipkah, kakor 
lepa Smaragda; pa je vender nihče ni mogel pregovoriti, da bi kdaj 
igrala v drugi hiši ali celo v javnem koncertu. Predno je sedla h kla- 
virju, zaprla je vselej okna, potem pa* se je z umom in srcem zami- 
slila v umetnost svojo, in večkrat ni odjenjala, dokler je ni kdo drugi 
premotil. Igrala je od klasikov najrajši poljskega umetnika Chopinskega 
ali Chopina, kajti rekla je, da bi bila presrečna, ko bi le jednega skla- 
datelja do dobrcga umelá, nikar več njih. In dobro je sodila. Zato pa 
je poslušalca takoj začarala, kakor hitro je začela prebirati po jasno 
donečem glasovirji. Za gospodinjstvo malé svoje domácnosti se Sma 
ragda práv nič ni brigala, ampak vso to skrb prepustila je materi 
svoji, ki je stalno bivala pri nji, odkar ji je mož umri. 

Bilo je tisto nedeljo popoludne, ko je doktor Maček pri Glovac- 
kovih bil na obedu. Smaragda je bila sama doma in zopet je vsa za- 

5* 



68 Josip Staré: Vanda. 



mišljena prebirala po klavirji. Kar zakroži papiga svoj »dober dan«. 
V sobo stopi Vanda in takoj na vratih se oglasi: 

»Bog te sprimi, Smaragda I « 

»0, Vanda! zdravá mi bila!« odvrne ji umetnica, poskoči od kla- 
virja in veselo smehljaje stisne tovarišici obe roki. Na to upré črne 
svoje oči v njene, goreče jo poljubi, in zopet zré v njo, kakor da bi 
ji hotela pogledati na dno duše. Drzé jo še zmeraj za obe roki jo 
naposled sočutno vpraša: 
W »Duša moja! Kaj ti je?« 

»Meni?« šili se Vanda in jo debelo pogleda, »res ne vem, kaj 
da misliš s tem vprašanjem?« 

» Vanda !« zavrne ji Smaragda z raztegnenim glasom, »tega jaz 
nisem zaslužila.« 

»Jaz te ne umejem«, reče Vanda plašno, a videlo se j i je, kako 
je v zadregi. 

»0, dobro me umeješ, kakor jaz tebe umejem,« odgovorí ji pri- 
jateljica malo razžaljena, ali takoj se zopet Ijubko nasmehlja, izpustí 
njene roki in pravi: 

»Daj, odlóži pa šedi k meni, da se zopet práv od srca kaj po- 
meniva.« 

Vanda si sname klobúk, odloží plašček in ko je sedla na 
zofo, slekla si je počasi tudi rokavice ter jih položila prédse na turško 
raizico. Smaragda je sedia poleg nje na zofo in igráje se z dragocenim 
mahaljcem povzame prvá besedo: 

»Kaj pa mama, ali je zdravá ?« 

Namesto odgovora jame Vanda ihteti, vzame robec iz žepa ter 
si briše solzne oči. 

»Za Boga milega, kaj se je zggdilo ?<í vpraša Smaragda vsa pre- 
strašená. 

»0 draga moja! Ti ne ves, kako sem nesrečna I« začne Vanda 
najprej jecljaje, potem pa mirno tožiti, »zopet sem hudo razjezila 
dobro mater svojo, ki jo tolikanj Ijubim, in vendar ne morem drugače 
ravnati. Saj sem ti že pravila, kako ji je tisti plitki Maček k srcu 
prirasel Čisto zaslepel jo je in jaz bi imela biti žrtva te njene krat- 
kovidnosti. To je grozno. Danes je bil pri nas na obedu, a bolj ko 
se mi je dobrikal, bolj sem ga odbíjala. Ne moreš si misliti, koliko 
sva obe trpeli; mati zastran mene, jaz zavolj njega. Le on se je 
dobro počutil, kajti nečimerni gizdalin si celo upornost mojo razlaga 
sebi v korist. A po obtdur On je zadovoljcn odšel, mati sc je srdita 



Josip Star&: Vanda. 69 



zaprla v svojo sobo, jaz pa sem pribežala k tebi, da ti potožim te- 
žave srca svojega.* 

Roke križefn drzé je Vanda žalostno pobesila oči ter se globoko 
zamislila. 

»Nikar se ne trápi !« tolaži jo Smaragda, »kdo bi si to stvar toli- 
kanj k srcu gnal. Saj mama še ni rekla zadnje besede, a naposled 
boš vendar ie ti odločila. Mogoče je tudi, da mama še sama sprevidi, 
da ta človek ni za te in da sploh ni to, kar ona misii, da je.« 

»Mogoče«, odvrne Vanda in migne z rámami, ali jaz teg^ie 
verjamem. « ^^ 

»Zakaj ne?« 

»Zato ker poznám mater svojo. « 

»E, kaj to; mati je le mati, in če na svetu koga Ijubi, Ijubi 
dete svoje. « 

»0 Ijubi me, Ijubi; ali me ne umeje. To je moje največje trp- 
Ijenje, da mati moja, ki bi mi vendar imela biti najbliža, da ona nima 
práv nič razuma za moje názore, za moje idejale! Malo poznám 
moških, in tudi premlada sem, da bi mogla práv soditi, toda prepri- 
čana sem, da za človeka, kakeršen je doktor Maček, ne bom nikdar 
imela druzega čutja, nego zaničevanje. Rajši se takoj zaprem v samo- 
stan, nego da bi kdaj s takim môžem stopila pred oltár. « 

Smaragdi se zadovoljno zasvetijo oči, bistro pogleda deklico 
kraj sebe in j i dela šrce. 

» Vanda, zdaj si mi všeč ! Tako govori junakinja, a ta ogenj le 
še bolj povzdiguje lepoto mladega tvojega obrázka. « 

» Smaragda, nikar me ne draži!« 

»Kaj bi te dražila, « zavrne ji Smaragda in se Ijubko nasmehlja 
»le potrpí, prišel bo sokol, ki bo vreden sokolice svoje, a tedaj bova 
drugače govorili.« 

»Naj le pride, ali plemenit mora biti, kakor je bil rajnki oče 
moj. Toda v Ljubljani ga ni več takšnega moža! Vse se mi nekako 
zdi, kakor da slovenskí národ ni še »zrel«. Moj oče s svojimi nazori 
se je najmenj za petdeset let prezgodaj naselil med Slovenci. Saj je 
to naposled sam sprevidel, pa je skúšal v otroke presaditi ideje svoje 
ter jih tako o.hraniti za boljšo prihodnost. Ali niti to mu ni bilo 
sojeno. Jedini Kazimír ga je nekoliko umel, pa tudi on je umri v 
prvem cvetu mladega življenja svojega.« 

»A tí,« zavrača jo Smaragda, « ali ti mar nisí pravá podoba 
svojega očeta.í^ Ne morem si míslíti deteta, ki bi bilo po vsem svojem 
bitji bolj podobno roditelju svojemu, kakor si ti.« 



7o Josip Staré: Vanda. 



tE, kaj jaz! Jaz sem ženská, ki je odvisna od toliko in toliko 
slučajev; in ko bi tudi imela največjo samostalnost, v takšnih stvareh 
odločujejo vendar le moški.« 

»V tem se jako motiš. Le kdor površno sodi v razvoji človeštva, 
bo ti pritrdil; kdor je pa bolj natanko prebiral zgodovino národov, 
bode ti znal povedati kolikokrat so ravno žene rešile usodo Ijudstva 
svojega. Kakor je žena potrebná v domačem rodbinskem življenji, tako 
je imenitna v razvoji vsega národa, ki ni druzega, nego veliká rodbina. 
Saj ves kako zopern in jednostransk je star samec; in práv tako bi 
bilo z národom, ki bi se ponášal z vrlimi zavednimi možmi, a ne bi 
imel rodoljubnih žen. Razloček je le ta, da v javnem življenji delo- 
vanje moža bolj vidimo, nego óno žene.« 

»To je vse res, ali jaz si le ne morem misliti, kako bi v seda- 
njih žalostnih razmerah Slovenka mogla biti žena po tem vzoru. Saj 
vidim, kaka strašná duševná suša je okoli mene, a drugod tudi ne bo 
mnogo bolje. Žena more najprej imeti podporo v moži, če tega ni 
potem ona ničesar ne more.« 

»Tudi to je res; ali kjer ni dobrih žen, ni dobrih mož. Žena 
mora moža vzpodbujati, ona ga mora utrjevati v" njegovih idejalih ; a 
mati mora vsa plemenita čustva zasajati v nežná srca svojih otrok. 
Vidiš Vanda, to je polje prihodnjega delovanja tvojega.« 

»Mojega?« vpraša Vanda z zategnenim glasom in se bridko 
nasmeje. 

»Prav tvojega,« poudarja Smaragda. Prišel bo nov čas, in treba 
bo novih Ijudíj, kakeršni se morajo še le odgajati.« 

»Draga moja! Mene tedaj nebo vec. Huda usoda nas preganja, 
kakor da je uklet naš rod. Moj oče je bežal pred njo daleč, daleč na 
zemljo Slovensko, ali nesreči svoji ni ušel. Kar je začel, vse mu je 
izpodletelo. Niti v zákonu ni našel tiste sreče, po kateri je tolikanj 
hrepenelo Ijubezni polno srce njegovo. Umri je brez nade, da bi kdaj 
od njegovih otrok kdo mogel biti srečnejši od njega. Vse mi káže, 
da bom morala preživeti tudi zadnjega brata svojega in da mi je usoda 
le za to dala večje telesne moci, da bom do zadnje kaplje izpraznila 
kupo trpljenja našega.« 

» Vanda, Vanda! Kakšna si mi danes ! Deklica v najlepšem cvetu, 
ki bi morala biti polna sladkih nad, pa tako obupaval Vanda, tebi 
treba leka in sicer brez odloga. Če ni drugače, pojdi za kak čas iz 
Ljubljane, med druge Ijudi, da se malo zmotiš in razveseliš.« 

V tem so se začuli na stopnicah moški koraki in živahen po- 
govor. Zvonček na hodniku zazvončka, in Sieminski odpré vráta ter 



Josip Star&: Vanda. 71 



veli nekomu, da naj vstopi. M lad častnik v beli suknji se pokaže na 
pragu in se globoko nakloní. Sieminski vstopi za njim, pozdraví gospo 
in tovaríšíco njeno ter jí seznani z novim svojim príjateljem rekoč: 

»Gospod nadporočník Bronislav Borovskí, naš rojak; — moja 
soproga; gospodična Vanda Glovackova.* 

Borovskí poljubí gospé roko in reče spodobno nekoliko uljudnih 
besed. Ko je sedel v naslanjač, kí mu ga je ponudil Sieminski, obrne 
se k Vandi in j o vpraša : 

»Dovolite, gospodična, odkod lepo Vaše poljsko ime, ali ste Vi 
tudi Poljakínja?« 

Vandi je bilo čudno pri srcí. Poleg nje je sedel mož, kí se je 
po zunanjih svojih lastnostíh ujemal z vzorom domišljíje njene. Na 
krepkem rnožkem tem telesi je stala lepa glava, kakeršno poljski 
umetnikí radi slíkajo izvoljenim junákom svojim. V podolgastem obrazu 
je bilo dvoje rjavih očíj, ki so ob jednem pričale o blagem srci in 
plemeníti duší. Pod črnimí lasmí je bilo ravno čelo. Príjeten je bil 
njegov glas, prijetno je bilo gosposko njegovo kretanje, a kadar je 
ponosno povzdignil glavo, videl si le vojščaka junáka. Vanda je v 
prví hip bila nekoliko v zadregi ; čutíla je, kako jo prehaja rudečica, 
ali hitro se ohrabri in praví : 

»Moj oče je pač bil Poljak, jaz pa sem Slovenka; toda ko bi 
po mojíh žílah ne tekla poljska kri, ne vem, kakšen bi bil slovenskí 
ponos moj.« 

Borovskí jo bistro pogleda, uganil je, da to ni navadna deklica, 
in jel se je čim dalje bolj zanimati za njo. Odvrne jí torej : 

^Oprostite, gospodična, Vaš odgovor mi ni povse jaseň .^« 

»Gospod nadporočník. Vi menda še niste dolgo v Ljubljani.?« 

»Prišel sem prošlí teden s polkom svojim ; prej me še níkdar 
ni bilo tu.« 

»Ce boste delj čaša tu, jasno Vam bo marsikaj, na kar zdaj 
niti ne mislíte ne.« 

»Verjamem; ali skazali bi mi veliko čast, gospodična, če bi me 
hoteli pripravíti ter mi že danes nekoliko razložiti tukajšnje razmere.« 

Smaragda se nasmehlja in mu seže v besedo: 

»Gospod nadporočník. Vi bi želeli pogovor napeljatí na stvar, 
katero sva z gospodično ravnokar obširno obravnavali.« 

»Prijatelj !« oglasi se Sieminski, »to so ti staré tožbe in staré 
nadloge, ki jih le predobro poznamo iz domovine svoje Poljske. Le 



72 Josip Staré: Vanda. 



pomisli, kakšno preteklost smo imeli mi, a kakšno so mogli imeti 
Slovenci, katerih zgodovina skoraj niti ne omenja; zdaj pa sklepaj iz 
naše sedanosti na njihovo, in gotovo pogodiš pravo. Prej bi utegnil 
predobro soditi nego preslabo.« 

Tako so se dalje menili o národnih razmerah poljskih in slo- 
venskih, primerjaje jedne z drugimi. Smaragda je poudarjala lepo Slo- 
vensko petje, kako da je melodično in kako človeka spominja, da ni 
vec daleč od laške meje. Govorili so na to o umetnosti sploh, o njenem 
pomenu za kultúrni razvoj vsacega národa in kako da umetnost í*o- 
Ijake povzdiguje v žalostnem sedanjem stanji njihovem. Menili so se, 
koliko poljskih umetnikov mora na tujem iskati zavetja in kako je 
slávni Chopinski celo imenu svojemu dal francosko obliko Chopin. 
Pri tem imeni se je Smaragda tako razvnela, da je kar sama govorila. 
Vsi so zvesto poslušali, a ko je bila pri kraji, prosi jo Borovskí, da 
bi jim na klavirji zaigrala kakšno Chopinovo skladbo. Hitro se oglasi 
tudi Vanda in se pridruží nadporočnikovi prošnji. 

Smaragda sede k klavirju in jame prebirati po koščenih tipkah. 
Takoj prvi udarci so Ti pričali, da imaš pred seboj redko umetnico. 
Človek ni vedel ali bi se bolj čudil njeni izurjenosti, ali njenemu raz- 
umevanju divne »nokturne«, ki je poslušalca tako očarala, da mu je 
srce kar utripalo od nekega nadzemeljskega blaženstva. Zdaj se ti je 
zdelo, da čuješ sladko šepetanje Ijubezni, zdaj so ti krepki glasovi 
oznanjali neko razburjenost in strast, ki se je kmalu zopet polegla, 
in tanki glasovi spominjali so te krásne deve, ki nedolžna piete vence 
in prepeva mlado srečo svojo. Nihče se ni gánil, nihče ni zinil be- 
sedice, ali vsakemu si mogel videti, kako mu čarobna glasba potresa 
dušo. Smaragdino bledo lice je kar gorelo od umetniškega navdušenja, 
a črne njene oči so se žarile, kakor da bi metale iskre. Tudi Vandi 
je igranje globoko sezalo v srce. Zdaj pa zdaj zabliskale so se j i oči, 
in vselej so se ujele z Borovskim, ki je neprenehoma strmel v njo 
kakor da bi ga bila uklela kaka tajná moč. Še jedenkrát je v dolgih 
oktavah bilo čuti, kakor da skušen mož opeva bedo Ijudsko, a na 
to je umetnica čem dalje bolj počasi pregibala okretne prste svoje, 
dokler ni klavir do dobrega umolknil. 

Borovskí bi se bil gospé rad zahvalil ter izrazil začudenje svoje 
zaradi dovršenega njenega igranja, ali bil je tako zmeden, da na prvi 
mah ni mogel najti pravé besede. Cutil je nekaj v svojem srci, kar 
si ni vedel tolmačiti; le to je vedel, da bi ta trenutek utegnil biti 
usodepoln za vse njegovo življenje. Se bolj razburjena je bila Vanda, 
ki ni vedela kam bi gledala, da ji ne bi kdo na obrazu videl dušev- 



Josip Staré : Vaúda. 73 



nega njenega nemira. Zamislil pa se je bil tudi Síemínski ; ženino igranje 
obudilo mu je starih spominov, o katerih je že samo njegovo bivanje 
v Ljubljani pričalo, da niso bili vsi veseli. V tem stopi v sobo strežaj 
in postavi na mizo dva ročasta svečnika ter prižge tudi rudečo ampoio, 
potem zagrne zagrinjala in zopet odide. Pomudil se je bil ravno to- 
liko, da so gospoda zbrali svoje misii ter mogli zopet začeti kak po- 
menek. Ko bi med njimi bil miren človek, mogel bi opaziti čudno 
spremembo, ki jo je napravila Chopinova » nokturna «. Pogovori niso 
vec gladko tekli, však čas se je kgmu beseda zateknila ali pa je go- 
voril tako, da je zatajil pravé misii svoje. In vendar nihče ni mislil 
na odhod. Vanda se je počutila neznano prijetno, zlasti po nemilem 
dogodku o poludne; najljubše ji je bilo, če je kdo govoril, ona pa 
sladké sanje sanjala v čarobnem svitu rudečkaste ampole. 

Že se je storila trda noč, ko se je Vanda spomnila, da bi že 
zdavnaj morala biti doma. Hitro vstane in se» pripravlja na odhod. 
Smaragda pokliče hišno, da bi jo spremila, ali tu jame Borovskí na 
vso moč ugovarjati, da je to njegova stvar, razven ko bi gospodična 
sama bila zoper to. Kdo bi bil raj ši sam z Borovskim, nego Vanda ! 
Le prehitro je vse to prišlo. Pa če bi bila tudi imela še kak pomislek, 
društveni zakoni so j i veleli, da mora sprejeti uljudno ponudbo ter se 
za njo kar najlepše zahvaliti. 

Akoprem bi ji sicer ne bilo Ijubo, da bi jo Ijudje zvečer na 
ulicah videli samo s tujim častnikom, danes ni imela čaša misliti na 
takšne obzire ; preveč jo je prevzelo, kar se je v nji godilo od Cho- 
pinove » nokturne «. Pogovor med potjo jima ni gladko tekel. Borovski 
ji je zastavljal pretrgana vprašanja, na katera mu je Vanda še krajši 
odgovore dajala. Bilo je temno in če nisi človeka srečal práv pod 
katero izmed redko nameščenih svetilnic, nisi ga mogel spoznati. Pa saj 
po tistih ulicah že ni bilo Ijudij. Pred pivarno »pri belem konjiči« po- 
slavljala sta se nedeljska prijatelja, ali v skromnem zadovoljstvu jima 
za ves svet ni bilo mar. Ko sta pa Vanda in Borovski zavila okoli 
ogla proti frančiškanskemu mostu, zadela sta pod mestno svetilnico 
na starikasto žensko, ki je na glavi imela preprosto belo pečo, v 
roki pa držala s čisto ruto ovite molitvene bukve. Debelo ja je po- 
gledala, na to obstala in se za njima obrnila ter sama s seboj za- 
mrmrala nekoliko besed, ki jih nihče ne bi mogel razumeti. Prišedši 
pred hišo se je Vanda na pragu práv Ijubeznjivo poslovila od Bo- 
rovskega in mu pozabljivši podala roko, katero je on hitro poijubil. 
Ko se je v temi naglo obrnil, stopil je nehoté na nogo gospodu, ki 
je príšel od svetega Jakoba sem. 



74 Josip Staré: Vanda. 



»Pardon[« prosí Boiovski odpuščanja, tuji gospod pa se hudobno 
nasmeje ter dodá nekoliko uljudnih besed, po katerih je Vanda v veži 
spoznala glas doktorja Mačka. 

III. 

Vanda je odslej še bolj pogostoma zahajala k Smaragdi nego 
poprej. Večkrat se je nji sami že nespodobno zdelo, ali vsako pot je 
vedela kak izgovor pred svojo vestjo, pa tudi pred materjo, ki pri 
vsi svoji ostrosti ni bila ne sitna ne natančna. Smaragda pa je kmalu 
uganila pravi vzrok, zlasti ker se je čemdalje tem bolj pogostoma 
pripetilo, da je ravno takrat tudi Borovskí tjá prišel. Ni ju hotela 
motiti, ampak s prvine se je celo pritajila, kakor da ne bi bila ničesar 
zapažila, in večkrat je za kak trenutek stopila v drugo sobo, da sta 
bila sama. Nikdar ji ni prišlo na misel, da morebiti ne ravna práv; 
marveč se je brez v§e skrbi v srci svojem radovala mladi Ijubezni 
ter na tihem opazovala njen razvoj, kakor na vrtu opazujemo razvoj 
nežne cvetke. Tudi so ti »slučajni« sestanki bili prijetna sprememba 
v jednoličnem življenji njenem. 

Sploh se nihče ne bi bil zmenil, zakaj Glovackova hči však čas 
leta k tisti tuji gospodi, ki ne hodijo ne med Ijudi, ne v cerkev, ko 
je ne bi bil zalezoval zviti doktor Maček, odkar jo je oni večer z 
neznanim častnikom videl na vežnih vratih. Skrbelo ga je, da mu 
ta človek ne bi pokvaril lepih računov; rad bi kaj vec zvedel o 
njem, ali zastonj je bil njegov trud; niti v kazini mu n'so mogli 
povedati, kar je želel, kajti Borovskí ni bil med tistimi, ki so se na- 
stavljali pred kavarno, kadar so se Ijubljanske gospé z nadepolnimi 
hčerami svojimi sprehajale iz Zvezde pod Turn pa zopet nazaj; na 
kazinskih veselicah pa ga celo nisi videl. Zdaj je Maček skúšal do- 
bití veljavnejših dôkazov za svoje slutnje. Ce je le utegnil, hodil je 
ob nenavadnem času nemirno semtertjá ob zadnji vrsti Zvezdinih 
dreves, da so ga tovariši že dražili z lepo Grkinjo, pa poredno do 
dajali, da si tu zastonj trga podplate. Také besede so ga sicer ujezile, 
ali resnice le ni hotel povedati v opravičenje svoje, pa se je práv 
nerodno izgovarjal, da so se mu še bolj smejali. Ne bi maral, ko bi 
bil dosegel svoj namen, ali vse je bilo zastonj. Večkrat je sicer videl 
Vando, ko je šla k Smaragdi, ali to je itak že prej vedel. Časih 
videl je tudi častnika, ali to je bilo vse premalo dôkazov, kajti tudi 
drugi so vedeli, da sta si Borovskí in Sieminski dobra, saj so ja 
skupaj na sprehodu videli in si takoj mislilí, da sta si rojaka in mo 
rebití celo stará znanca, ki sta se po srečnem naključji v Ljubljani 



Josip Staré: Vanda. 75 



zopet našla. Minilo je že nekoliko mesecev. Maček je ugibal to in 
ono, gotovega pa le ničesar ni uganil. 

Bil pa je še nekdo drugi, ki se je tudi zanimal za Vando ter 
se celo s hudobnim jezikom svojim zaletaval v njo. To je bila Do- 
bravčeva Jera, tista, ki jo je ono nedeljo zvečer z Borovskim srečala 
na konci gledaliških ulic. Tudi ona ni mogla ničesar gotovega reči, 
zato si je tem več izmislila, pa je skoraj vsako pot s pomenljivimi 
besedami zbadala Glovackovo kuharieo, če sta na trgu ali v mesnici 
skúp zadeli. »Vaša gospodična si je pa naročila kar vojaško stražo, 
kakor največja cesarska gospodac, tako jo je znala dražiti, ali pa jo 
je vprašala: »No, ali bo kaj kmalu ženitovanje?« — Glovackova Neža 
se je malo zmenila za Jerine besede; dobro jo je poznala, kakor so 
jo poznali vsi mesarji in vse Krakovčanke, kar jih je dopoludne sedelo 
od Sv. Nikolaja do mestne hiše in še dalje doli. Zato je tiho šla 
mimo nje, časih pa ji je krátko zavrnila: »Menda te luna trka«, ali 
pa: »Jera, kaj te zopet jezik srbi?« 

Bil je vroč poletni dan. Solnce se je nekoliko nagnilo, uradniki 
so zapuščali zakajane pisarne, nališpane gospe in gospodične pa so 
gizdavo stopale proti Zvezdi k vojaški glasbi. Tudi doktor Maček se 
je vzdignil, vrgel črez ráme vrhno suknjo ter od Križevnikov smešno 
oblastno stopal črez Novi trg in črez Trančo naravnost k Glavackovi 
gospé. Po sosednih malih štacunah so ga že dobro poznali, kajti 
prihajal je skoraj však dan ob isti uri, in ker takrat že ni bilo več 
kupčije, postajali so gospodarji na pragu in si čez ulice namigavali 
za mladim doktorjem. 

Akoprem je vsakdo vedel, da Maček hodi k Glovackovim zaradi 
hčere, ki je res bila lepa, da jih je v Ljubljani bilo malo takšnih, ob 
jednem pa plemenite krvi in ne brez dote, zdelo se je vendar vsa- 
kemu čudno, zakaj da vselej prihaja, kadar Vande ni doma. Ce se ga 
ona nalašč ogiblje in nikakor ne mara zanj, potem bo ves njegov trud 
itak zastonj. Zatorej ako je količkaj bistroumen, moral bi to takoj 
sprevideti, in če je pošten, moral bi odjenjati. Isti Neži se je to čudno 
zdelo; nikakor ni mogla verjeti^ da bi tak gospod mogel zarad južine 
zahajati v kako hišo, kakor so poredni jeziki rekali; celo neumno pa 
se ji je zdelo, kar so drugi trdili, da bi ponosna njena gospa sama 
bila rada v druščini z mladim doktorjem, kateremu bi bila lahko mati. 

(Dalje prihodnjič). 



76 K. Pirc: Iz Bremna v New- York. 




Iz Bremna v New- York. 

Spisal K. Pirc. 
(Konec.) 

azgled po zátoku je bil krasen in veličasten. Ta množica jam- 
borov in ladij, pisk neštevilnih vélikih in malih parnikov, 
vozečih se semtertjá ! Na obrežji pa krog in krog velikánska 
poslopja, hiša do hiše, in vse to obrobljeno z zelenim vencem vrhov, 
v katerega so vdelane kakor biseri prekrásne vile. Kdo se bode čudil 
prebivalcu amerikánske metropole, ako ima svoj zátok za najlepší na 
svetu 1 

Nekaj čaša potem, ko smo obstali v zátoku, približa se nam 
majhen parnik z amerikansko zastavo ter obstoji na naši stráni. Pri- 
peljal je državne komisarje mestne luke. Stopili so na naš krov, pre- 
pričali se o dobrem zdravstvenem stanji potnikov ter pregledali ladji 
pisma. Našli so vse v redu in nas zapustili. Nas je pa vzel majhen 
transporten parnik na vrv in nas vlekel v pristanišče severo-nemškega 
Lloyda v Hooboken. Hooboken je mesto s štirideset tisoč prebivalci, 
ležeče na zapadni stráni New Yorka, onkraj reke Hudson, ki se izliva 
tu, jedno miljo široká, v New-Yorški zátok. V pristanišče smo do- 
speli kmalu po jedni uri. Kajitni potniki so tu izstopili, potnike iz 
medkrova je pa vlekel omenjeni parnik k »Batteri-ji«, najjužnejšemu 
delu New- Yorka. Tu stoji na obrežji velikému cirkusu podobno po- 
slopje: »Castell garden«. Izseljenci dobivajo tu vse potrebne návode, 
kako je priti najhitreje in najceneje v ône dele veliké dŕžave, katere 
so si izbrali za bodoče svoje domovanje. V to zvrho so navzočni tu 
uradniki tako zvane »United-states-emigration commission.* Tistim, ki 
še nimajo gotovega zmotra ali ki mislijo ostati v New-Yorku, izkušajo 
omenjeni uradniki preskrbeti primernega dela. To je zadnji čas že 
nekamo težko, ker se tako močnó množí število izscljencev. Pa za- 
pustimo jih: velikojihje, ki brez gotovega načrta in zmotra iščejo 
sreče, zeló malo, ki jo resnično tudi najdejo. 

V Hoobokenu, kjer smo izstopili, čakali so prišlece sorodniki 
in znanci. Tudi jaz sem mislil, da se bo godila jednaka z menoj, toda 
Ískal sem zaman svojega sorodnika. Gotovo še ni prejel pisma mo- 
jega, v katerem mu pišem, da prídem z » General Werderjem«. Pov 
praševal sem po angleškem parniku, ki je imel moje pismo na krovu, 
in povedali so mi, da je prišel komaj jedno uro pred nami v zátok. 
Pisma mojega tedaj sorodnik še nima. Pričakuje me s parníkom »Oder«, 



K. Pirc : Iz Bremna v New- York. 77 

ki pa pride šele zvečer, kakor ravno brzojavljajo s svetilnika na Long- 
Islandu. Najbolje bi bilo res, ko bi bil šel takrat v bližnji hotel ter 
počakal parnik »Oder«. Pa kaj, saj imam náčrt novega sveta metro- 
pole in bližnjih mest in pa sorodnikov naslov. Le dalje, to mora za- 
dostovati ! 

Dočakal in dobil sem svojo prtljago, dal jo pregledati carinskim 
komisarjem ter jo izročil po nasvetu prijaznega sopotnika Nemca neki 
transportní družbi, katera ima po vsi državi svoje zastopnike, Kovčeg 
moj je bil tako razmesarjen zaradi dolge poti, da se je komaj še 
držal skupaj ; iz zaprtega bi bil lehko vzel, kar bi hotel. Prišlo je pa 
druzega dné na priložení naslov vse v najlepšem redu. Ob štirih sem 
bil z vsem gotov, zamenjal nemški denár z amerikanskim ter zapustil 
pristanišče. 

Predno pa nadaljujem, móram ob kratkem narisati situvacijo 
New-Yorških mestnih skupin. Mesto New- York pokriva od severa 
proti jugu dvaindvajset kilometrov dolgi in dva do tri kilometre široki 
otok Manhattan. Otok oklepa na západu reka Hudson, na jugu zátok, 
na vzhodu del morja, ki se imenuje East river, na severu Harlem, 
kateri veže Hudson in East river. Onkraj Hudsona sta mesti Hoo- 
boken in Jersey-City. East river loči Long-Island od kontinenta. Na 
zapadnem delu Long-Islanda je mesto Brooklyn, in proti severo vzhodu 
od Brooklyna sta po vrsti mesti Williamsburg in Long-Island- City, 
kamor sem bil namenjen. Mesti New- York in Brooklyn sta, kakor je 
obce znano, zvezani po velikem mostu čez več ko miljo široki East 
river. Most visí na železnih vrvéh, razpetih na dveh med sábo petsto- 
inosemnajst metrov oddaljenih stebrih, ki se vzdigujeta do triinosem- 
deset metrov iz vode. Od površja največje vode do mosta je še skoro 
sedemintrideset metrov, tako da jadrajo lehko največje ladje pod mostom. 
Navedená mesta, katera loči le voda, imajo skupaj do dvainpol mi- 
lijona prebivalcev. Ta mesta in proti jugu Staten-Island, otojc z mestom 
Richmondom, oklepajo New-Yorški zátok. V njem je več manjših 
otokov, med njimi Gvernons-Island in Beedloes-Island. Na zadnjem 
so postavili predlanskim francoskega národa velikansko darilo : bo- 
ginjo svobode. 

Zapustivší pristanišče Lloydovo zapazim, da sem poslal náčrt 
New-Yorške okolice najbrž s svojo prtljago, kajti nisem ga imel pri 
sebi. Bilo je tudi res tako. K sreči mi je bilo vsaj površno znano, 
kje leži Long-Island-City, kajti pr^gledoval sem náčrt večkrat že na 
ladji. Najprej je bilo treba priti iz Hoobokena v New- York. A tu je 
bil Hudson na poti. Mostu niscm videl, na vodi pa toliko semtertjä 



yS K. Pirc: Iz Bremna v New- York. 



prevažajočih parníkov, da sem bil takoj prepričan, da se poslužujejo 
praktični Amerikanci tch, ako hočejo priti suhim potem onkraj vode. 
K ako pa priti na pravi parnik.? Povpraševal sem mimogredoče Ijiidí, 
toda razumeli me niso, akoravno sem govoril nemški, in, kakor sem 
vsaj mislil, práv dobro ponovil angleski. Kúpil sem si namreč že na 
Dunaji knjižico, s pomočjo katere se človek báje priuči v osmih dnéh 
lehko, v štirinajstih pa gotovo angleščini. Svoj čas sem porabil dobro. 
Gotovo bi mi bilo sedaj vroče prihajalo, da se ni zgodilo to že od 
prehude vročine. Razlika med temperaturo na morji in tu je bila pa 
tólika, da sem se je popolnoma zavedal v tem kritičnem položaji, ko 
nisem vedel kam. Včeraj ni bilo prebití brez vrhovne suknje, danes 
je pa že skoraj vse preveč. Bil sem v 3. dan junija na jedeninstiri- 
deseti stopinji severne širine, tedaj približno v isti dalji od ravníka, 
kakor laški Napolj, vrhu tega pa še v pokrajini s popolno kontinen- 
talnim podnebjem. 

Ko začnem ravno resno premišljevati, bi li ne bilo pametno 
poiskati kakega hotela, ugledam ne daleč od sebe znanca sopotnika. 
Prijazno me poučí, naj grem do prihodnje ceste, katera drží do obrežja, 
potem ob obrežji do poslopja, na katerem je napisano: »To New- 
York.« A ko vstopim, pridem na ladjo, katera me popelje v New- 
York. Razložil mi je tudi kako dalje. Najprej móram iti čez New- 
York, pri štiriintridesetih ulicah zaviti čez East river na Long-Island 
in potem po železnici v Long-Island City. Žal, poslušal sem ga pre- 
malo pazno. Zeleznico bi bil moral uporabljati že v New Yorku pred 
stiriintridesetimi ulicami, ne pa še le na Long-Islandu. Naredim po 
nasvetu. Kmniu pridem do zaznamenovanega poslopja ter vstopim. 
Na vzvišenem prostom zapazim gospoda, ki sem ga imel za blagajnika, 
pristopim in poprosím : »Ticket to New- York «. (.Tickeť znači tóliko 
kakor biljet.) Mož nekaj zamrmra in se ne zmeni dalje záme. Mislil 
sem si, najbolje bode, ako položiš denár kar na mizico. Pomolim 
dolár. Pogledal me sicer ni, dolár je pa vendar le vzel ter mi naštel 
obilo drobiža. Ko denár spravim, čakám na ticket, toda ne dobim ga. 
Ponižno opomnim gospoda, da nisem še ničesa prejel. Pokaže mi ne- 
jevoljen na bližnja vráta, tako da sem brzo ubogal. Prišel sem okoli 
vretena v čakalnico, od koder je hitelo ravnokar vse na ladjo. Pri- 
družím se hitečim in komaj sem se zavedel, da sem na krovu, že smo 
zapustili brez vsakega signala pristanišče. Ker se ni zmenil nihče záme, 
bilo mi je takoj jasno, da kontrola po vretenu nadomestuje ticket. 

Ves krov pokriva poslopje. Le na obeh koncih je nekaj praz- 
nega prostora, kjer so stali Ijudje. Poslopje je deljeno od leve proti 



K. Pirc: Iz Bremna v New-Vork. 79 



desni v tri dele. Srednji odprti del je bil napolnjen z vozoví in kónji. 
Móram tedaj v jednega stranskih, ki sta imela napisa »for ladys«i in 
»for gentlemen*. Sel sem v ónega »for gentlemen« (za gospode). Na- 
sproti mi sine duh vsakovrstnega tobaka. Videl sem vec gentlemenov, 
katerim pa ni pristojalo nikakor to ime. MarsikaterL je spušal cez 
svoj časopis, brez kojega ni bil skoro nihče, rjav žarek, lei je bil go- 
tovo v najožji dotiki s tem, kar Ijudje pri nas zaznamenujejo s pre- 
prosto besedo »čik«. Vse to bi mi bilo vcepilo kmalu nekako čudne 
názore o amerikanskih gentlemenih. K sreči vidim gospoda, ki je 
stopil ravnokar iz prostora ónkraj. Kar je dovoljeno njemu, ne more 
biti zabranjeno tebi ; tedaj le na óno strán. Tu so bile gospé in go- 
spodje. Kadil ni nobeden, še menj pa cikal ; nápis »no smoking « (ne 
kadi!) mi je bil precéj umeven. Prvi oddelek je bil preprost, ta pa 
jako eleganten. Uvidel sem, da nápis »for lady s < opozarja le na to, 
kateri prostor je prikladen nežnému spolu, akoravno se mi ni zdela 
nikakor nežná ona dáma na mehkem sedeži, oblečená v barvah, ki 
so me spominjale tako živo na mavrico, in z obrazom, ki je kázal 
nezmotno, da so bili njeni pradedje domá v vroči Afriki. Sedem in 
preštejem iz dolarja vrneni drobiž. Plačal sem za čez miljo dolgo pot 
le jeden cent, to je dvainštiridesetine krajcarja. Navzlic tej nizki ceni 
imajo pa lastníki teh parabrodov, angleških »ferry-bootov«, ogromne 
dobičke. Velikánski kolesi, kateri gonita paróbrod, premerita pot od 
brega do brega morebiti tridesetkrat na dan. Na parobrodu je pro- 
stora za dve tisoči Ijudij in ogromno število voz. Zjutraj in zvečer je 
ves prostor večkrat natlačeno poln. Tacih parobrodov je v tem mo- 
dernem Babiu, ako se ne motim, do dvajset. 

Ko dospem na New-Yorško obrežje, hitim nemudoma dalje. Bal 
sem se, da ne prídem pred nočjo v Long Jsland-Citi. Otok Manhattan 
je že skoro ves pokrit z New-Yorkom. Parceliran je ves, le slabá 
tretjina ni še pozidana. Znano mi je bilo, da je mesto jako pravilno 
zidano. Čudil sem se tedaj, ko sem stopal po ozkih in zavitih ulicah. 
Toda prišel sem v južni, stari del New-Yorka, kojega graditelji so 
stavili hiše še tako, kakor je nanesel ravno svet Njihovi potomci se 
pa že klanjajo premim črtám in pravokotnemu presekavanju. To 
nam kažejo vsa moderna amerikánska mesta. Mesto, ali bolje otok 
Manhattan, delí od zapadá proti vzhodu deset vsporednih cestá, 
»avennue« imenovanih, od katerih so-jedne goto vo po blizu dvajset 
kilometrov dolge. Te ceste séče dvestoinštirideset vsporednih uUc, 
»street« imenovanih, pravokotno. Poslednje se pričenjajo dva do tri 
kilometre nad Batlery-jo, južnim delom NewYorka, ter pri Harlemu 



So K. Pirc : Iz Bremna v New- York. 



nehavajo. Popolnoma dodelanih je sedaj prvih, južnih stoinpetdeset 
ulic; v ostalih načrtanih stojí pa le tu in tam vec ali menj hiš. Ulice, 
v starem mestu imajo svoja imena kakor pri nas, v novem pa od 
juga proti severu arabské številke od prvé do dvestoinštiridesete. Ceste 
se ponašajo z rimskimi številkami od vshoda proti západu. 

Po nasvetu prijaznega sopotnika sem izkušal priti sedaj na 
vshodno obrežje New-Yorka, na East river, in potem do štiriintridesetih 
ulic. Hodil sem kolikor mogoče po dijagonali in prišel tako po dobri 
uri hodá na East river. Moral sem biti že precéj daleč na severu, a 
nisem vedel koliko, kajti iskal sem zaman imena ulic po óglih in 
drugod. V novejši del mesta stopivší zapazim šele na svetilni, stoječi 
na presečišči dveh ulic, nápis 2th street (second street, druge ulice). 
Sel sem do tretjih in četrtih ulic in uvidel da ne pridem tako kmalu 
do štiriintridesetih. Tramvay je bil res skoro v vsakih tretjih ulicah 
in v vsaki česti, ali nisem ga znal porabljati. Tako pridem po prvi 
česti v sedme ulice, ko ugledam na obrežji pristanišče z nápisom »to 
Long'Island-City«. Vstopim brez pomisleka, pomolim denarničarju 
dolár ter dobim za šestindevetdeset centov drobiža. V »ladyroom« do- 
spevši sem premišljal, kako dolgo se bode pac treba voziti za štirí 
cente, ako peljejo že za cent tako daleč. Skrbeti me je začelo, kajti 
v čakalnici je kázala ura že pol sedmih. Parobrod se je odpeljal šele 
cez četrt ure; na tem mestu se odpelje le vsake pol ure. Peljali smo 
se malo od brega, kar jo zdajci zapiha ladja severno po East river-u. 
Vozili smo se deset minút, četrt ure. Kesal sem se že, da sem stopil 
na to ladjo; kar se zavije parnik na desno ter obstane na Long-Is- 
landském obrežji. Ko stopim na suh.o, nisem bil gotov, sem se li 
peljal predaleč ali ne, Blizu pristanišča vidim hišo, podobno železniški 
postaji. Spomnim se železnice, o kateri je govoril sopotnik v Hoo- 
bokenu, ter vstopim. Nisem se motil. Blagajniku, ki je bil ravno pri- 
soten, pomolim peták s pristavkom: »Ticket to Long- Island City*. Dal 
mi ni ničesa, le dopovedoval mi je nekaj po angleški, česar pa nisem 
razumel. Čakal sem še malo čaša, pogledoval me je nekako čudno, 
potem se Je pa obrnil z rámami majaje. Ves večer nisem hotel po- 
nujati svojega petáka; zapustím tedaj kolodvor ter krenem po česti, 
na kateri je bila železná proga tramwaya. — 

Ura je šla že na osmo; kaj početi.í^ Hiše ob česti so bile zelcS 
neznatne, nobena ni bila podobná niti najskromnejšemu hotelu. Skoraj 
bi bil vskliknil, ko ugledam zlat nadepolni nápis : » Láger Bier«. Tu 
naletiš gotovo na prijaznega Nernca, ki ti pové, kako dalje — bila je 
moja prvá misel. Vstopim v priprosto opravljeno gostilno, ki je bila 



K. Pirc: Iz Bremna v New- York. 8i 

blizu taksna, kakor sploh navadne amerikánske. V vsi ne prevelikí 
sobi sem videl le kakih šest stolov, mizico in pa ,bar', to je kredenco, 
krog katere slonijo prišli gostje ter popivajo svoje merice. Amerikanec 
nima navade posedati po gostilnah, njemu je čas denár. Na nemški 
svoj pozdrav dobim j^^dnak odzdrav. Ko izpraznim kozarec piva, vprašam 
za pot v Long Island-City. Glasen smeh mi je bil odgovor. Nekaj 
čaša je potreboval gostilničar, da se je pomiril, potem mi pa pové, 
da sem že v Long-IslandCity. Sedaj se mi seveda posveti, zakaj moj 
peták ni premotil blagajnika na kolodvoru. Tudi njegov pogled sem 
si znal sedaj raztolmačiti. Gostilničar mi ni vedel povedati, kako bi 
dobil najhitreje stanovanje svojega soľodnika. Svetová] mi je, naj 
grem na posto, katero opravlja lekárnar. Ako grem po česti dalje, 
pridem pred hišo, pred katero bodem videl za zelenimi in rudečimi 
štekli luč. Tam naj vstopim, lúči značijo lekárno. Lekárnar bode skoro 
gotovo vedel, kar želim. Gostilno zapustivší sem bil kmalu v lekárni, 
katero sem spoznal po omenjenih steklih. Tu sem dobil povoljen od- 
govor, se celo natančen naslov so mi napisali. Se dve milji! 

Cesta, po kateri sem korakal, bila je dobro razsvetljena. Hiše 
so bile redke bolj in bolj, kmalu ni bilo nobene vec. Plin je sicer gorel 
ob česti, tlak je bil tudi dober ; le hiš sem pogrešal. Ako je prese- 
kala cesto druga cesta, seveda pravokotno, zapažil sem na svetilnici 
ime ónih ulic, katerim so mestni geometri odkázali tu prostor. Vse 
je bilo že v redu, le še hiše in Ijudje, in mesto, ki ima sedaj trideset 
tisoč prcbivalcev, imelo jih bode pol milijona. Cez dvajset minút 
pridem zopet do hiš, kjer zapazim redárja. Pokažem mu listek z na- 
slovom. Redár se obrne ter me napoti na bližnjo hišo. Pozvonim in 
ravno ob pol devetih vstopim pri sorodniku, ki se ni mogel prečuditi, 
da sem ga našel brez načrta in brez znanja angleščine. 

Kakor sem pozneje uvidel, pogodil sem slučajno pravo pot, ako- 
tudi je bila po sopotniku popísaná krajša. Uporabljati bi bil moral 
ono železnico, ki drží od južnega dela New-Yqrka po prvi česti do 
Harlema. ves čas po velikánskom železnem mostu. Pri štiriiiitridesetih 
ulicah bi bil izstopil, prepeljal se čez East river ter prišel v Long- 
Island-City ravno tja, kjer sem ponujal tako brezvspešno svoj peták 1 





82 Janez Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 



Bájke in povesti o Gorjancih. 

Spísal Janez Trdina. 
39. Razodetje. 

trastno in stanovitno je Ijubil Ivan Slóbodin domovino svojo. 
Nastopile so zánjo jako nepovoljne politične in gospodarske 
razmere. Národní stranki se niso izpolnile niti najpohlevnej.se 
želje. Zlasti pa so ubogega kmeta pritískala bremena, kojih ni mogel 
nikakor več nosití. V vseh okraj íh in župah so se mu prodajale hiše 
in zemljišča. Kupoma je jel preseljevati se v tuje dežele in celo v 
Ameriko. Slóbodina se je polastil strah, da zapusti, predno míne 
stoletje, zadnji seljak očetnjavo našo in da zamre potem poslednja 
domáca beseda v rajskih gorah in dolinah slovenskih. Domoljubni 
žalosti so se prídružíle pa tudi neozdravne srčne bolečine. Predraga 
Zálika je začela prezirati dolgo in iskreno njegovo Ijubezen. Trpečo 
dušo okrepčati bi mu bila mogla vera, ali k nji se ni zatekel, ker so 
mu jo bili ozloglasili in zamorili suhoparni nemški modrijani in raz- 
brzdani francoski romanopisci. V obupnosti svoji je sedel, dokončal 
»spomine« svoje ter jih zapečatil in dejal: »Ta spis razjasni žlahti in 
prijateljem mojim, zakaj mi se je pristudilo življenje.« Rokopis »spo- 
minov« položí v kovčeg, iz njega pa vzame nabit samokres in se 
napoti v Gorjanee. Z višave nad samotno čuvarnico ozré se še jeden- 
krát na sirotno krasotico, domovino svojo. Gorjé njeno ga tako 
prevzame, da se jame na ves glas jokati. Brzo pa mu se ustavi plač, 
brezbožna desnica seže po samokresu. Ta usodni hip položí mu nekdo 
gorko roko na ramo. Slóbodin se obrne in ugleda čestitega meniha, 
ki mu veli: »Mladenič, tebi je preveliká bridkost pomračila razum in 
pamet ali plemenito srce ti bije v prsih. Ker ne Ijubiš le sebe, ampak 
tudi braté svoje, prišel sem te tolažit, pojdi z menoj!« Slóbodin zaječi : 
» Pusti nesrečnika, za kojega ni nobene tolažbe na tem svetu. « Blagi 
redovnik ga pokara: »Ne žali sv. Duhá, vir milosti božje je neizcrpen.« 
To rekši ga prime prijazno za roko. Neka nevidna moč omámi Sló- 
bodinu uporno voljo, da gre za menihom pokoren, kakor malo dete 
za brižno materjo. Vodník koraka ž njim v skalno duplino in ga 
dovede po položnih stópnicah v podzemeljsko dvorano, ob kóji so se 
videla brezštevilna zaprta vráta. Na prvih je bila zapisana létnica 
1875., na drugih 1876. in tako dalje. Po dolgem potovanji prideta 
do vrat, na kojih je bila zabeléžena letnica 2175. Pred njimi se menih 



Janez Trdina: Bájke in povesti o Gorjancili, S^ 



ustavi in poslovi z besedami : »Dolžnost me kliče domov, odslej ti 
bo hoditi brez tovariša. Idi skozi ta-le vráta in videl boš reči, ki se 
bodo nahajale in godile ob Gorjancih leta 2175., torej cez tristo let. 
Uverivši se, da slovenskému národu in tebi ni namenjena nesreča in 
poguba, zahvali Bogá in pridi nazaj v Gorjance.« Ko prikazen izgine, 
odpré Slóbodin vráta, ali ne stopi v izbo, kakor je mislil nego na 
piano, v košat drevored, ki je šel ob gladki česti nizdolu, proti Beli 
Krajini. Mimo njega so hiteli mnogi po národno oblečení Ijudje, ki 
so govorili vsi najčistejšo književno slovenščino. On jih pozdravlja po 
naše, toda nihče mu ne odzdravlja. Vprašal je ženo, če drží ta cesta 
proti Metliki, ona mu ne odgovori ničesar, Tako nepriljudno so se 
védli tudi vsi drugi, katere je obgovoril. Malo po malem je spoznal 
da ga ti popotniki niti ne vidijo, niti ne slišijol Obhajala ga 
je groza, vendar se je privadil práv kmalu nevidnosti svoji. Zdelo mu 
se je celo prijetno, da opazuje lehko Ijudi in okolico brez bojazni, da 
bi bil komu nadležen in zoprn. Kar strmél je, kako čudo vito so se 
Gorjanci izpremenili in polepšali v minula tri stoletja. Bujno so se 
zarasle vse nekdanje preséke in izséke. Puste goličave so jim pokrili 
povsod sočni travniki in plodno poljé. Mnogokrat je prehodil te kraje 
za prvé mladosti svoje, itak ni poznal zdaj skoro nobene ceste in 
steze; bilo je kazno, da so jih deželani preložili poleg potrebe in 
koristi. Ob vseh potih je stalo krásno drevje, tod lipe, tamo kostanji, 
zvečine pa jablane, slive in hruške. Se veliko bolj razveseljevala so 
ga kmetská prebivališča, ki so bila naredna, snažna in očitna kakor 
nekdaj komaj grajske pristáve in gospôska letovíšča. Spodaj šo imela 
kleti, shrambe in súše. Po dvojnih stópnicah se je šlo na pokrit, hčen 
hodník, ki so ga imenovali: krilca. Za hodníkom se je širila pro- 
storna veža. Ob nji so stanovali domačini v svetlih, udobnih, po- 
slikanih izbah. Najlepša se je zvala górnica. V nji so se šopirili 
zlikani predalniki. mehka, blazinasta sedála, svilna zagrinjala. V vsaki 
górnici je našel Slóbodin tudi hišno knjižnico, brez kóje ni bila nobena, 
le količkaj imovita rodovina. Bogate vasí so se vrstile jedna za drugo 
s kratkimi presledki ob vélikih in stranskih cestah. V večjih selih je 
bila povsod šola, čitalnica in pevsko društvo, v mnogih pa tudi cve- 
toče továrne, kóje so vodili spretno kmetje samí. Slóbodin je motril 
korenito in natanko, kako mu živé in se ponášaj o rojaki. Srce mu 
je kipelo in vriskalo od veselja, da so bili vsi gospodarji ne le mar- 
Ijivi in denarni, ampak tudi nravni in rodoljubni možje. Krčme n i 
bilo v nobeni vaši, doma pa so se gostili Ijudje jako mastno in 
slastno. Jedli so mesó še ob delavnikih, ob nedeljah pa se je nato- 

6* 



84 Janez Trdina: Bájke in povesti o Gorjancíh. 



vórilo na mize toliko vsakovrstnih dobrôt, kakor da bi praznovali v 
vseh hišah svatbo. Za žejo so pili najrajši pivo, kóje so si samí 
kuhali. Tej zdravi, národni pijači so rekali kvasec. Z vinom se niso 
zalivali, dasi so ga rodile obilo goríce in ravnice. Devet desetin prodali 
so ga trgovcem, sami so ga uživali práv zmerno le o svečanih pri- 
likah. Však dan so ga dajali po malem samo starcem, bolnikom in 
otróčnicam. Med vasmí in za hišami so se razprostirali žali vrti, se- 
nožéti in oraníce. Vsaka ped zemlje je izpričevala jasno, da jo obde- 
lujejo oratarji na vso moč pridno in razumno, izpolnujoč vestno vse 
náuke znanosti in izkušnje. Pred tristo leti je strlelo iz vseh njiv in 
lok trdo skalovje, zdaj pa bi bil iskal človek zaman naj drobnej šega 
kameň čka. Rahla, več čevljev debela, črna prst je ležala na polji in 
zélnikih. Delavcem je rabilo orodje, ki je bilo káj lehko in lično, ali 
trdno in držno, večinoma železno. Lesene pluge so opustili že tako 
zdavnaj, da jih v to dobo niso niti pomnili. Isto tako so izpremenili 
vsi gospodarji starinske puste spašnike v bujne košeníce, kóje so 
gnojili in namakali ob súši po vodotočih, navedenih iz potokov, kalov, 
vodnjakov in celo iz Kolpe. Živina ni se pasia nikjer zunaj, kŕmili 
so jo brez izimka domá v hlevih in svinjakih. Na vrtéh se je skrbno 
gojeno drevje kar šibilo in lomilo pod težo žlahtnega sadja. Za noben 
denár ne bi bil dobil na njem suhe veje, mahú, goséničjega gnezda 
in drugih znamenj zanikarnega sadárstva. Mesto nekdanje gnile in raz- 
metane lesene ograde ga je varovala gosta in visoka, čedno obrezana 
živa meja. Také prijazne séči so delile cesto tudi njivo od njive, 
trávnik od trávnika, vinógrad od vinógrada. Po mnogih dražestnih 
potih in ovinkih je dospel Ivan Slóbodin napósled do veličestnih, 
umetno zidanih, z marmornastimi stebri in bronastimi sohami okra- 
šenih vrat, na kojih se je lesketal zlati nápis: Mesto Semenič. 
Od čuda on obstane kakor okamenel, kajti dobro je vedel, da je bila 
nekoč na tem kraji župná vas Semič, ki je imela práv pošten glas 
pri vseh sosedih ali káj malo mestne podobe. Slóbodin je hodil po 
Semeniči oČaran kakor za detinstva svojega po Ljubljani, ko je videl 
prvikrat Slovensko stolico. Na vse straní se je obracal in upiral očí. 
Nikdar se ni mogel nagledati krasot, kóje mu je razkazovalo mesto 
malone na vsakem koraku, po vseh glavnih in stranskih ulicah. 
Raztezalo se je pol ure daleč po višinah in pod goro. Prebivalo je v 
njem gotovo petnajst, morebiti celo dvajset tisoči slovenskih Ijudij. 
Tuje besede ni slišal iz nobenih ust, niti tuje šege niso se mogle v 
njem udomačiti. Moški in ženské so nosili dragocene surke, sósebno 
lepo pristojale so gospodičnam baršunaste, z zlatom in biseri izpre- 



Janez Tnlina: Bájke in povestí o Gorjancih, 85 



vezene kapice. Semenič se je Slóbodinu tako priljubil, da je ostal v 
njem nekoliko dnij. Pohodil je skoro vsako hišo, však závod, vsako 
skupščino in veselico. Vse, kar je zapažil in čul, dokazovalo mu je 
prediven razvoj in podvig najčistejšega národnega življenja in izobra- 
ženja. V mestu so izhajale petere slovenské in jedne slavjanske 
novine. Jezik tega slavjanskega časnika se je pisal s cirilico in ni bil 
jednak nobenemu sedanjih slovanskih narečij. Bil je polnoglasen, krepak 
in mogočen kakor rusk ali malone brez tistih inostranskih besed, ki 
kazé tako neprijetno in po nepotrebnem denašnjo pismeno ruščino. 
Po »slavjansko« so se razgovarjali Slovenci z drugimi Slovani, zlasti 
pa s tujci, ki so se učili tému jeziku v vseh višjih učilnicah svojih. 
Bas na sredi mesta se je vzdvigoval ponosno štirinastropni Národni 
dom, v kojem so se shajali ob nedeljah in zimske večere vsi meščani 
brez razločka stanú na duševne in telesne zábave. Razven njega je 
bilo v Semeniči še kakih deset inih národnih društev: Vsako je imelo 
svojo hišo s čitalnico, kuhinjo in pivnicoľ* Kuhalo in točilo se je tu 
kakor tudi v Národnem domu samo údom in gostom. Kakor na 
deželi ni bilo niti v mestu nobene krčme. Slóbodin je našel res 
da dve veliki, jako ukusno opravljeni gostilni, ali v njih so ostajali 
samo tuji popotniki, nikoli ni se nameril v njih na domačina. Meščani 
niso marali dosti niti kavaren, dasi so bile práv udobne in gospôske. 

V jedni poslušal je Slóbodin Nemca in Italijana, ki sta se pomenkovala 
po slavjansko. Po večjem ja je razumel. Pogovor njijin ga je zanimal 
neznansko. Pretresala sta politiko. Nemec je pravil Italijanu, da je 
nekako pred tristo leti ugonobil nemško mogočnost neki minister, 
čegar ime je pozabil. Mnogi sijajni vspehi so napuhnili tega nesrečnega 
človeka, da je razžalil in razkačil vse soscdne národe. Napovedali so 
mu boj in po večletni krvavi vojni so omagali hrabri Nemci in 
izgubili veliko zemlje in ugleda svojega. Itak morajo hvaliti usodo 
svojo, ker se zmagovalec ni maščeval prehudo. Zdaj res da ne mo- 
rejo nikogar zatirati, ali niti njim ne sme delati nihče nič žalega. Na 
svetu je zavladala obča pravica in ž njo se je doselil na zemljo stalen 
mir, ki ugaja In koristi vsakemu národu. Radi njcga so se olajšala 
Ijudem bremena, tožbe na presilne dávke so potihnile po vseh deželah. 

V kavarni je prebiral Slóbodin cesto semeniške časnike, iz kojih je 
zvedel vse polno veselih novic iz vseh krajev slovenské domovine in 
slavjanskega sveta. Dopis iz Ljubljane mu je naznanil, da so našteli 
v nji o zadnji splošni popišnji dvestoinpetdeset tisoč domačih prebi- 
valcev. Razven dvesto začetnih, strokovnjaških in srednjih národnih 
šol imela je tudi ražne vélike, čisto slovenské učne závode, ki so se 



86 Janez Trdina: Bájke in povesti o Goijancih. 



zvali akademije. Bilo jih je šest: zemljedelska, trgovska, leposlovna, 
pravoslovna, zdravniška in politehniška. Iz nekega drugega dopisa je po- 
vzel Slóbodin, da je dobila Ljubljana že pred stoinosemdeset leti najvišji 
upravni in sodni dvor za vse slovenské pokraj ine. Iz kavarne je krenil cesto 
v mestno zbornico in v dežélske úrade. V vseh pisarnah se je govorilo 
in úradovalo samo na na sem jeziku, rodoljubnega opazovalca nikjer 
ni žalila ni tujčeva drzovitost ni birokratska okornost in pisárska besnost. 
Sósebno je zadovoljilo Slóbodina cesarsko sodišče. Razpravljalo se je 
v njem vse ustno, stvarno in brzo. Zapisovalo se je povse ob kratkem 
samo to, kar je segalo v bodočnost, n. pr. dolžna pisma. Za takove 
spise se je potrebovalo pred tristo leti marsikdaj po vec pol popirja, 
zdaj se je opravilo vse s tremi ali štirimi vrsticami. Slóbodin je zma- 
tral po pravici za radostno znamenje jako nizke obresti, ki so se za- 
htevale v Semeniči. Za sto srebernikov sta se dajala samo po dva 
na leto. Hotel je tudi pogledati, kako se vedó'in kaj se razgovarjajo 
kaznjenci v ječah, ali našel jih je prazne. V novínah je potem čital, 
da že dva meseca ni trebalo nikogar goniti v zápor. Slóbodin je 
prehodil mnogokrat vse mesto in obližje, pa se ni naveličal nikoli tega 
šetanja, ker je bilo povsod dovolj sence, narednih počivališč in vsa- 
kovrstnih inih ugodnostij. Vse trge so polepšavali drevoredi in cvetniki, 
brez lipovih in kostanjevih zasádov ni bilo nobenih ulic, nobene pred- 
mestne ceste. Nä trgih, šetališčih in drugih večjih prostorih je dalo 
postaviti mestno starejšinstvo premnoge marmornate in rudne podobe 
slovenskih in slavjanskih junákov, izbornih pisateljev, miselcev, izum- 
nikov. V Semeniči se je nameril Slóbodin tudi na nékaj posebnega, 
česar ni videl še nikoli v življenji svojem. Pod pečevjem za ječami 
je stala dolga vrsta nakaznih črnih stebrov. Ti stebri so bili spo- 
meniki, toda ne častni. Izklesali in namestili so se tukaj na sramoto 
izdajalcem in inim národnim sovražnikom in v svárilo sedanjim in 
vsem bodočim rodovom. Na prvem stebru se je zvijal velik, pisan 
gad. Nápis, izdolben v tem svitku, preklinjal je doktorja Šlebedra, ki je 
slúži) zatiralcem našim za dopisnika, vohuna in ovaduha. Drugi steber 
je doletel nekega Florijana Cičerko zato, ker je mesto vzvišenih 
naukov Kristovih oznanjal Ijudem babje vraže, tercijalske čenče in 
rómarske bájke. Ta spominek omislilo mu je cerkveno glavarstvo, 
kóje ga je opominjalo cesto ali zaman, da ne razširjaj glupega in po- 
gubnega praznoverja. (Konec príhodnjič.) 




Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovíiie. 87 



Iz domače zgodovine. 

Piše Ivan Vrhovec. 

11. 

Jal^ob Scln^ell pi. SclT^ellenburg. 

udi kranjska dežela je imela kdaj lepše, bogatejše čase ter 
se je štela lehko med najimovitejše avstrijske dežele. 

V prvih stoletjih novega veka, v 16. in 17. in tudi še 
v prví polovici 18. stoletja, premikal se je preko Kranjske velik del 
italijansko-nemškega trgovstva. A o nekdanji živahnosti trgovstva na 
Kranjskem nimamo nikacega pojma vec. Le priletni možje se še 
spominjajo velikanskih, kakor bajta visocihvoz, ki so jim dejali »pa- 
rizarji«; toda ti so že dávno izginili s cestá. Ce nas kaj spominja še 
tistih lepih časov, ko so kranjski krčmarji merili petice in » cvancgarice « 
na mernike, to so košaté, palačam podobne hiše ob vélikih cestah, zlasti 
ob dunajski, tržaški in karlovški, in pa krčmárski hlevi, kjer si videl 
prejšnja leta dan za dnem po več konjskih repov, nego v treh ali štirih 
največjih graščinskih hlevih. Danes leze to nekdaj tako bogato zidovje 
na kup; gospodarju ne prihaja več na misel, popravljati streho, zazi- 
davati okrušene lise v zidu. Cemu neki ? Z blagom obložen voz je na 
česti sedaj redka prikazen in voznik pogleda najrajši stráni, ko privozi 
mimo gostilne, ki jo je poznal však količkaj po česti kretajoči se 
človek od Ljubljane do Trsta. Malo dežel je bilo, kjer bi bile ceste 
tako žive, kakor na Kranjskem. 

Med Italijo in nemškimi deželami ležeča je bila za trgovstvo 
ugodna, kakor malo katera, in skoro vse trgovsko blago, ki je bilo 
namenjeno proti Dunaju v ogrske in poljske dežele šlo je tod skozi. 
Seveda, Valvasorjevo slavno delo nam ne poroča o živahnosti kranj- 
skih trgovcev po mestih in po kmetih skoro nič. Kdor sodi po teh 
knjigah, seveda ne bo čutil iz njih vtiskov, da se je po Kranjskem po- 
mikalo kdaj toliko in tako različnega blaga. To je lehko umljivol 

Plemenitažu Valvasorju, vzgojenem v predsodkih svojega stanu, 
videl se je trgovec, péhajoči se za boljšim koščekom kruha, tako ma- 
lenkosten, njegovi neviteški, materijalni trud tako nizek doli pod ob- 
zorjem plemenitaškim, da je zinil mož o kranjski trgovini le tu pa 
tam kako besedo in še to le mimogredé. A deždni arhiv in arhivi 
vseh kranjskih mest, pripovedujejo nam jasno dovolj, da so iz trgo- 
vine tekli skoro vsi dohodki kranjske dežele; meščan je živel zgolj in 



88 Ivan Vrhovec : Iz domáce zgodovine. 



izključljivo le ob trgovini in ob obrtu; a tudi kmet je uhajal v i6. 
in 17. stoletji tako rad na trgovsko pot, da je zanemarjal pri tem 
poljedelstvo in je sto in sto gruntov ležalo neobdelovanih. Plemič je 
kmeta pri tem prizadevanji na vso moč podpiral, saj je imel tudi on 
od kmetovega trgovanja boljši dobiček, nego od njegovega poljedelstva ; 
ravno zaradi tega so se meščani večkrat práv hudo sporekli s plemiči, 
kajti trdili so, da je trgovina ravno taká prednost njih stanu, kakor 
je poljedelstvo in bojni posel viteški privilegij. Že v 16. stoletji je 
nastal trgovski boj med téma stanovoma jako vroč, a čim bolj je 
meščan porival plemenitaža doli s trgovske ceste v strán, tem krče- 
viteje si je pomagal zopet nánjo nazaj. 

S sramoto bi bili izbacnili iz svoje srede v srednjem veku pleme- 
nitaži vsacega svojih vrstnikov, komur bi bilo prišlo na misel oskruniti 
si roko in grb z zaničevano trgovino; le meščan naj se je drgnil ob 
židih, usnjarjih i. t. d. in se bratil s trgovsko sodrgo, ki je drla vkup 
od vseh stranij sveta, vitezu je odločila usoda čistejše vire blagostanja, 
dala mu je širna zemljišča in kmete na njih, ustvarila je zanj in samo 
zanj imenitne civilne in vojaške službe. Konec 17. stoletja pak se pri 
trgovini dobljeni groš ni več videl tako umazan. Nazori v trgovanji 
so se tekom dveh stoletij tako presukali, da se celo cesarska pisarna 
ni več bránila podeljevati imenitnim in obogatelim trgovcern pleme- 
nitaško čast. 

S početka so gledali plemenitaži to novo po usniji in rozinah 
duhteče plemstvo pisano po stráni: z njimi pajdašiti se jim nikakor 
ni prihajalo na misel. Cesarska diploma še ni nikakor zadostovala; 
šele v javnem deželnem zboru med plemenitaže vzprejeti novinec postal 
je v resnici vrstnik plemenitažem. Tudi do tega je s časoma prišlo in 
nekdanjim trgovcem, v srednjem veku tako zaničevanim meščanom, 
odpirati se je jela pot do vseh onih pravic, svoboščin in prednostij, 
s kakeršnimi so bile oblagodarjene najstarejše plemenitaške rodovine. 

Tako se je rušil in vedno hitreje podiral zid, ki je ločil došlej 
ta dva stanova. Razrušil ga je oni vsegamogočni coprnik, ki mu 
pravijo denár. Njegova veljava je rasla od leta do leta; mnogo še 
sedaj práv odličnih plemenitaških rodovin kranjskih si je s trgovstvom 
kúpilo plemenitaške diplome, kar dosti živo dokazuje, kako živahna 
je bila pač nekedaj kranjska trgovina in kako velik dobiček je nosila. 

Prvi reprezentant Ijudij, ki so na Kranjskem práv z nič pričeli 
ter si pridobili ogromno imetja, je nekov Tirolec JakobSchell, ki 
se ga Kranjska, zlasti pa njeno plemstvo, spominja še danes z veliko 
hvaležnostjo. Trgovcem po navadi ne moremo podtikati, da bi jih 



Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. 89 



ideálni napori in preplemeniti čuti preveč mučili, a Jakob SchcU je 
bela vrana med njimi, mož, ki je vse svoje na Kranjskem pridobljeno 
imetje posvetil blaginji te dežele. 

Doma je bil iz malega tirolskega mesteca Sterzinga ne daleč od 
Inomosta. .Njegovi predniki so se pisali za Schelle; že v 16. stoletji 
so bili veljavni in spoštovani meščani, ki so si slúžili svoj kruh z 
usnarjenjem. Oče Jakoba Schella je bil hišnik in sedlár; potem kar je 
o njegovem imetji znanega, moremo le reči, da v zlatu ni tičal in da 
mu je dalo preskrbovanje njegove rodovine dosti posla. Koliko glav 
je štela, ni povedano nikjer, le toliko se vé gotovo, da je imel dva 
sinova in tri hčere. Nam je tu jedino le sin na mari, ki mu je bilo 
po očetu ime Jakob, ter je bil morebiti njegov najstarejši otrok. 

Rojen je bil Jakob Schell dné 24. julija 1652. O njegovi mla- 
dosti se ne ve nič, ravno tako tudi ne, kje si je pridobil prvo imetje, 
s katerim se je spuščal pozneje v tako veliké spekulacije in je tako 
čudovito pomnožil. Prvikrat ga srečujemo kot šestindvajsetletnega 
trgovca na Dunaji in kake tri mesece za tem v laškem Vidmu. Takrat 
je že ves vtopljen v trgovski posel Kaj je imel opraviti na Dunaji in 
kaj v Vidmu, ne vemo; iz pisem, ki mu jih je pisal neki Augustín 
Codelli, praded še sedaj na Kranjskem živeče baronovske rodovine, po- 
snemamo le toliko, da so ga gnali z Dunaja na Furlansko trgovski pošli. 
Za šest let nam izgine podjetni trgovec zopet izpred očij ; kod 
je poskúšal svojo srečo, ni znano. V početku leta 1684. pak se nam 
zopet pokaže ; takrat je sklenil namreč z nekim pravdarskim doktorjem 
v Ljubljani dr. Albertijem pogodbo, po kateri sta naročila ta dva 
moža na skupne stroške in proti delitvi dobička šest danskih žebcev, 
po pet let starih. Namenjeni so bili kot jezdni konji za nekega kranj- 
skega plemenitaža. Vsaj to leto, če ne že popreje, stopil je torej v 
trgovsko dotiko s kranjskimi plemiči in se odločil ostati na Kranj- 
skem, kajti majnika meseca je sklenil trgovsko pogodbo z nekim tr- 
žaškim trgovcem, češ, da ga bode preskrboval s kranjskim blagom. 
Konec leta si je najel skladišče na Bregu in se prihodnje leto poročil 
s Kranjico Katarino Hofstätter. 

Ze tačas je bila njegova trgovina z različnimi domácimi pridelki 
neki veliká. Leta 1686. se mu je zavezal nekov Schneditz preskrbeti 
mu žita, kolikor ga bo le mogel, Schell pak bo inoral inieti priprav- 
Ijenega toliko sukňa, olja in druzega blaga, kolikor bi ga Schneditz 
potreboval. 

Bržkone je Schell že takrat zalngal kranjsko vojsko v vojaški 
granici z žitom, sicer pak je trgoval že z vsemi kranjskimi pridelki, 



go Ivan Vrhovec; Iz domače zgodovine. 



zlasti S platnom, medom in siti, kojih si je o neki priliki naročil »7oo 
Buschen Siebboden«. Še ne štiridesetletni mož pridobil si je že tako 
imetje, da se je mogel z dvema deželama spuščati v trgovske zveze. 
Leta 1 69 1, je že zalagal s súknom vse koroške vojake, ki so jih 
pošiljali v granico. Schell je bil že tako na trdnem, da je smel od- 
tegniti svoji trgovini precej lepo svoto denarja in izhajal je vkljub tému 
še vedno lehko. Spuščal se je v denarno trgovino z deželnimi stanovi. 
Neki Ullrich je imel namreč zahtevati od kranjskih deželnih stanov 
5190 gld., a tem je šlo za denár jako trdo in odrivali so upnike od 
leta do leta. Ullrich je bil tega večnega odrivanja ali že sit, ali pak 
je sam potreboval denarja, skratka, prodal je Schellu to svojo terjatev 
do kranjskih stanov. Také denarne operacije posebno z deželnimi 
stanovi so bile takrat kaj dobre. Kdor je bil v 17. in v početku 18. 
stoletja z deželno blagajnico v dotiki, bodisi v kateri koli, ternu ni bilo 
treba stradati kruha, posebno če je imel toliko pod palcem, da je mogel 
podpirati deželno blagajnico, ki je bila v jednomer v velicih denarnih 
kleščah. Deželni stanovi so jemali denár na posodo, kdor ga jim je le 
hotel posoditi. Jakob Schell je posodil deželi leta 1694. že 40.000 gld. 
Mož je bil torej takrat že zelo imovit, kajti po denašnji veljavi de- 
narja bi plačala ta svota gotovo petkrat toliko, torej 200.000 gld. 
Obresti si je izgovoril Schell po 60/0; a bržkone mu jih stanovi niso 
mogli plačevati. To smemo sklepati vsaj po tem, da so mu prepustili, 
namestu da bi mu jih plačevali, ves vinski dac za Ljubljano. 

Leto za tem posodil je deželi zopet cez 26.000 gld. Pri tem pa 
ni nikakor opustil trgovine z domácimi pridelki, posebno s siti, platnom, 
medom, žeblji i. t. d. dasi je mogel tej svoji po mnozih deželah raz- 
predeni trgovini na debelo odtegniti také veliké vsote ; ker je imel 
zajedno v Ljubljani še menično banko, bil je gotovo že ogromno 
bogat gospod. Dostaviti pa moramo, da je brez ozira na svoj dobiček 
koristil s tako velikansko trgovino v prvi vrsti deželi sami, ker je 
odpiral domácim pridelkom pota na tuje. 

V pripoznanje njegovih zaslug ga je povzdignil cesar Leopold I. 
22. majnika 1696. v plemenitaški stan podeli vši mu pridevek >von 
und zu Schellenburg« ter ga zajedno imenoval svojim cesarskim svet 
nikom. Iz te plemenitaške diplome izvédamo tudi, da je bil Ijubljanski 
svctovalec in da so že njegovi predniki pridobili si zasluge za avstri- 
jansko državo. 

Dasi poplemeničen, nadaljeval je trgovino in se zavezal s Petrom 
Codellijem pi. Fahnenfeld in pi. Geilbergom v neko podjetjc, v ka- 
tero je vtaknil vsakdo teh treh mož po 30.000 gld. Srečo je imel 



Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. 91 

gotovo pri vsem, česar se je lotil in kmalu zateín je mogel deželi 
1. 1698. zopet posoditi 14.062 in 70.000 gld. Obile vojske cesarja 
Leopolda L, posebno s Turki, nakladale so kranjski deželi grozne teže. 

Kako bi si bili li kranjski stanovi pomagali, ko ne bi jim bila 
Schellenburgova blagajnica odprta v vsaki priliki! Odkar jim je jel 
posojevati pa do leta 1698., nakopičila so se njegova posojila na vec 
kot na jeden milijon goldinarjev. Tacega moža je bilo treba 
gladiti in ga na rokah nositi ; njegova naklonjenost je bila za kranjsko 
plemstvo neprecenljive vrednosti. Zato so ga pak tudi 1. 1698. z ve- 
seljem in jednoglasno vzprejeli med se, to se pravi, podelili mu inkolat 
ter ga — ker je bil že nekaj let sem poplemeničen — storili delež- 
nega vseh onih pravic, ki so jih uživali oni sami. 

A tudi koroški deželi je priskočil Schellenburg marsikaterikrat 
na pomoč, zato so ga petnajst let potem 1. 17 13. tudi koroški ple- 
menitaži vzprejeli med svoje vrstnike. 

Že iz došlej navedenega ni težko spoznati, da je bil Schellenburg 
zaradi svojih mnogostranskih podjetij, velikánske trgovine z najraz- 
ličnejšími kranjskimi pridelki in izdelki, in zaradi posojil, s katerimi 
je podpiral deželne stanove, velik dobrotnik deželi. A tudi kranjska 
duhovščina, v prvi vrsti Ijubljanska, isti čas ni imela boljšega prija- 
telja mimo Schellenburga. Skoro vse Ijubljanske cerkve ga imajo vpi- 
sanega med svojimi največjimi dobrotniki. 

Leta 1685. <^3,1 je napraviti v frančiškanski cerkvi Marijinega 
nebovzetja, ki je stala na sedanjem Valvasorjevem trgu in ki so jo dali 
1. 1784. podreti, lep od črnega genoveškega marmeljna izsekan oltár. 
Takrat še ta mala cerkvica ni bila dodelana, dasiravno je že Val- 
vasor dejal o nji 1. 1689, da je »im besten Bauen beschäftigt«. Treba 
je bilo Schellenburgove pomoci, da je bilo leta 1703. vendar že cer- 
kveno delo končano. Dal je cerkvico presnažiti ter napraviti še jeden 
oltár. 

V sedanji frančiškanski cerkvi naredili so 1. 1703. na nje- 
gove stroške v žagradi vse kostné od težkega lesa, in tudi podobo 
SV. Avguština na stropu napraviti je dal on. 

Ravno isto leto je zmanjkalo v šentjakobski cerkvi blaga za 
nove zvonove. Schellenburg je daroval Jezuvitom v ta namen 2000 gld. 

Za popravo cerkve sv. Nikola j a in žagrada dal je I, 1709. 
tadanjemu vikarju Thalnitscherju 1000 gld. 

Izmed cerkvá in samostanov zunaj Ljubljane storil je Schellen- 
burg kamniškim frančiškanom največ dobrega. Kamniški samostan je 



92 Ivan Vrhovec: Iz domáce zgodovine. 

postal do 1. 1695. Že tako slab, da je bil pravi podrtiji podoben. Za 
popravo njegovo je daroval Schellenburg 16.000 gld. 

Najlepší spomenik svoje pobožnosti in darežljivosti pak si je 
postavil Schellenburg z ustanovljenjem uršulinskega samostana v 
Ljubljani. 

Pôvod k zidanju tega samostana je dala neka baronovka Pillich- 
gratz Marija Eleonóra pi. Strobelhof, ki je poslala svojo jedino hčerko 
Evo Frančiško goriškim uršulínkam v odgojo. Mladí baronici se je 
samostansko življenje tako prikúpilo, da se je odločila ostatí v samo- 
stanu. Ker pak bi bila imela rŕiati svojo hčer rada bliže in sicer v 
Ljubljani, ponudila je v sporazumljenji s svojim môžem 10.000 gld., 
ko bi se ustanovil v Ljubljani uršulínski samostan. A to se ni zgodilo in 
sicer iz dveh vzrokov ne; prvič je bil ponujani' dar premajhen, drugič 
pak je baronovka Strobelhofovka kmalu zatem osrečila svojega soproga 
z moškim potomcem. 

Ker pak je ta mísel provzročila med Ijubljanskím plemstvom glasen 
odmev, potegnil se je Schellenburg zanjo ter jo tudi izvel. 

V Rímu so praznovali takrat velikí jubilej in Schellenburg se je 
odločil popotovati tjekaj. Tako dolga pot pak je bila takrat kaj ne- 
varna stvar; šlo je za življenje in smrt in níhče se ni odpravil od 
doma, da ne bi bil spísal poprej svoje oporoke. Tako je storíl tudi 
Schellenburg. Za uršulínski samostan odločil je 20.000 goldinarjev, 
obiskal uršulínke v Goríci ter tam zvedel, da se je Strobelhofovka po- 
polnoma skujala. Iz Ríma domov prišedší se je ponudíl predstojnicí go- 
ríškega samostana, da podarí on tistih prej obljubljenih 20.000 gld., če 
ga sprejmo kot ustanovnika ter obljubijo njemu in njegoví soprogí 
vse one milosti in dobrote, ki jih sicer uživajo ustanovniki. 

Seveda je prišel iz Goríce pritrjílen odgovor in kmalu za njímí 
so odriníle od tam štiri uršulínke proti Ljubljani. 

Schellenburg in mnogo odlíčnih Ijubljanskíh gospodov so se jím 
peljali po Ljubljanicí nasproti. Stanovanja seveda zanje še ni bilo no- 
benega odločenega; ponujale pa so ga jím vse imenitne rodovíne Ijub- 
Ijanske. Nune so sprejele Schellenburgovo ponudbo ter se naselíle v 
zgornjem nadstropjí njegove hiše, ki jo je dal Schellenburg práv po 
samostanskí prirediti ter jo od drugih sob ločití z železnimi vráti. 
Toda dolgo te žene niso ostale v Schellenburgovi hiši ; Ijubljanskí 
zrak jim ni ugajal, obolele so in prepeljati so jih moralí že cez pet 
mesecev v samostan sv. Kláre v Mekinjah pri Kamniku. 

Vendar pak vkljub Schellenburgovi darežljivosti uršulínke niso 
bile zagotovljene, da se bodo smelé v Ljubljani stalno naseliti. Delali 



E. Lah : Ljubljaiia v Ijudopisnem oziru. 93 



SO jim ovire nekje, od koder jih ni pričakoval niti Schellenburg niti 
Ijubljansko plemstvo. Uršulinke bi si biie smelé zidati sainostan le 
tedaj, ko bi zadobile dovoljenja za javni pouk, a tega dovoljenja jim 
niso dali, dokler se ni cesarica Eleonóra Magdaléna sama práv živo 
zanje potegnila. Naposled je prišlo vendar le tako željno pričakovano 
dovoljenje z Dunaja. 

Za šolo potrebne prostore so najeli v hiši znanega Ijubljanskega 
meščana in bogataša Gabrijela Ederja, toda po odpravljeni prvi za- 
preki zavalila se jim je druga pod noge. V Ljubljani bivajoče štiri 
nune niso imele za pouk mladine ali ne veselja ali pa ne sposobnosti. 
skratka, posiati so morali v Gorico po tri druge nune: M. Cecilijo gro- 
finjo Herberstein, S. Uršulo^roíinjo Coronini in neko Frančiško Winin. 
Med tem je preteklo jedno celo leto in pouk ženské mladine se je 
pričel šele 2. julija 1703. 

Zdaj šele je bilo bivanje nunam v Ljubljani zagotovljeno in šele 
od tega dne so jele teči obresti iz ónega Schellenburgovega kapitála 
20.000 gold. S temi obrestmi se je plačevala najemščina za šolo in so 
se vzdrževale nune učiteljice. 

Kaj pak zidanje samostana.^ Schellenburg je z obljubljenimi 
20.000 gold. položil le temelj tému podjetju. Za zidanje samo ta svota 
ni mogla nikakor zadostovati, zlasti ker Schellenburg ni imel med plem- 
stvom posnemovalcev, ki jih je morebiti pričakoval. Pomagal je zopet 
on sam obljubivši 24.000 gold. S tem denarjem je kúpil vrt grófa 
Turjaškega za 12.000 gold. in vrt grófa Eggenberga za 7000 gold. 
Teh vrtov se je dotikalo deželno igrišče (Ballhaus) in zdelo se je to 
poslopje najbolj dostojno bivališče za nune. Po dolgotrajnem pogajanji 
z deželnimi stanovi so prevzele nune igrišče ter se zavezale, sezidati 
stanovom novo igrišče ne daleč od starega; s početka je biío staro 
igrišče samostan, pozneje pa so ga nune odmenile za vnanjo šolo, 
kar je še dandanes. (Konec prihodujič.) 

Ljubljana v Ijudopisnem oziru. 

Sestavil Evgen Lah. 
(Dalje.) 

a vsakdanje življenje jako poučné, praktično vážne, ker v vse 
raznovrstne kroge posezajoče, so črtice ozakonih, porodih 
in umrljivosti v našem mestu: Z ozirom na razmerje zad- 




njih dvanajstih let pride v Ljubljani na vsako leto povprek po 186 



94 



E. Lah: Ljubljana v Ijudopisnem oziru. 



do 187 zákonov, ali na vsacih 131 Ijudij po jeden zákon. Posebej je 
bilo pa zákonov: 



! 




1 


I. i 

<4 -L 

P^ + 


Leto 

1 

Število 




h-1 


0^ 


i 1 

n 


2 


1 


1 


p^ + 


1875,231 


~ 


1 
1878 157 


—13-74 


1881 162 


—11-95 


1884 189 


+ 7'39 


1 
I876I179 


— 22-51 


1879 181 


+ i5'29 


1882 185 


+ 14-20 


1885 194 


+ 2-65 


1877 182 


+ 1-68 


1880 184 


+ 1-65 


1883 176 


— 4-86 


1886 218 


+ 12-37 

























Sploh se tedaj lahko trdi, da se število zákonov v zadnjem de- 
setletji množi; narástlo je za 39 ali za 21 'So/q, to je za 2"i8%povprek 
na leto. Pomenljivi so le primankljaji iz 1875. na 1876., oziroma iz 
1877. na 1878. in iz 1880. na 1881. leto; ternu nasprotno pa tudi 
večji prirastki iz 1878. na 1879., oziroma iz 1881. na 1882. in iz 
1885. na 1886. leto. 

Zanimljiva je razdelitev ženino v in nevest po starosti. V 
tem oziru nas poučujeta iz zadnjih let sledeči tabeli: 

a) Ženini: 



Doba 



1886 



Število 



abs. 



rel. 



1885 



abs. 



Število 
rel. 



1884 



Število 



abs. 



rel. 



do 24 let 

24—30 » 

30—40 » 

40—50 » 

50 — 60 » 

nad 60 » 



16 
102 
55 
25 
12 

7 



7.38 
47-00 

25-35 
11-52 

5*07 
3-68 



18 
77 
65 
17 
8 

9 



9-28 
39-69 

33-51 
8-76 

4-13 
4-63 



16 

71 
62 
24 
12 



8-47 
37-56 
32-80 
12-70 

6-35 

2-12 



E. Lah* Ljubljana v Ijudopisnem oziru. 



95 









P) Neveste 












Doba 


i886 


1885 


1884 






Število 


Število 


Število 






abs. 1 rel. abs. rel. 


abs. rel. 






do 20 let 
20 — 24 » 
24 — 30 » 
30—40 » 
40 — 50 » 
nad 50 » 


24 

56 
80 

41 
14 

2 


1 1 -06 
25-80 
36-87 
18-91 
6-44 
0-92 


14 
53 
71 
38 
14 
: 4 


7-22 
27-32 
36-60 
19-58 

7-22 
2 -06 


14 
29 
70 
60 

14 

2 

1 


7-40 

15-34 

37-20 

31-60 

7-40 

i-o6 

























Y) 


Sp lo h : 




Doba 


^ 


Relativno število povprek 




1 








Ženini 


Neveste ' 


do 24 let 




S'33 


31-67 


24—30 » 




41-67 


36-83 , 


30—40 » 




30-33 


23 17 i 


40—50 » 




11-00 


7*00 

j 


nad 50 » 




8 67 


^'33 1 











Z ozirom na kon- 
fesijo so bili zakoni 
v popolnem razmerji s 
prebivalstvom po kon- 

fesiji, katero je v 
ogromni večini rimsko- 
katoliško. L. 1886. so 
bili vsi zakoni rimsko- 
katoliški, leta 1885. vsi 
razven dveh protestan- 
tovskih, leta 1884. vsi 
razven jednega prote- 
stantovskega. 

Gledé stanu so ženini v veliki večini samci, le deloma tudi 
vdovci. Leta 1886. se je poženilo v Ljubljani 176 samcev in le 42 
vdovcev; leta 1885. samcev 158, vdovcev 36; 1884. leta 158 samcev 
in 31 vdovcev. Se večje je nasprotje pri nevestah: Leta 1886. se je 
pomožilo 205 samic in le 13 vdov; 1885. 1. 180 samic in 14 vdov; 
1884. 1. 169 samic in 20 vdov. 

Zanimati utegne tudi razdelitev Ijubljanskih ženinov in nevest po 
rojstnih krajih in po domovinstvu ali pristojnosti. Leta 1886. je bilo 
od Ijubljanskih ženinov rojenih Ljubljančanov 61, Kranjcev sicer 117, 
avstro ogerskih dŕžav Ijanov sicer 33, inozemcev 7. Zelo podobno je 



96 



E. Lah: Ljubljana v Ijudopisnem oziru. 



bilo tudi razmerje leto poprej s 53 Ljubljančani, 106 Kranjci sicer, 
32 avstro-ogrskimi državljani sicer in s 3 inozemci. Leto 1884. je 
stelo 48 Ljubljančanov, 112 Kranjcev sicer, 27 avstro-ogrskih držav- 
Ijanov sicer in le 2 inozemca. — Nekoliko drugače je z nevestami : 
Leto 1886. je štelo 6S Ljubljančank, 130 Kranjic sicer, 20 sicer iz 
Avstro Ogrske, inozemke nobene. Leto 1885. je imelo le 58 Ljub- 
ljančank, 120 Kranjic sicer in 16 nevest iz Avstro-Ogrske sicer spet 
brez inozemke. V L 1884. je bilo 57 nevest Ljubljančank, iii Kranjic 
sicer, 19 iz Avstro-Ogrske sicer in 2 inozemki. — V obce se tedaj 
lahko reče, da je le tretjina ženinov in nevest rojenih Ljubljančanov, 
oziroma Ljubljančank, dobra polovica iz Kranjske sicer, šestina pa od 
drugod. Razloček je pri zadnjem številu le ta, da se ženini od drugod 
delijo še v Avstro-Ogre sicer in v inozemce, da je pa pri številu 
nevest od drugod število inozemk celo neznatno. 

Pristojnost se precej močno ujema z razdelitvijo po rojstnih 
krajih, ne káže je tedaj še jedenkrát podrobno razpravljati. 

Oglejmo si zákone po mesecih Kakor popolnoma naravno, šteje 
najmenj zákonov zaradi adventnega čaša december. Jednaka je sploh 
tudi s postnim časom; ker je pa leta premakljiv in ker padá časih 
z jednakima polovicama v marcij in april, časih z jednakima v febru- 
varij in marcij, največkrat pa z večjo polovico v marcij, zatorej so 
v tem oziru razmere raznih let zelo različne. To velja ravno o ónih 
treh Ictih, o katerih v obce tu govorimo, od katerih je imelo jedno 
izredno pozno, jedno srednjo, jedno pa zelo zgodnjo Veliko noč. Naj- 
več porok štejeta vselej predpustni februvarij in predadventni november ; 
za njima prihajajo januvarij, maj in október; zadnji je, kakor že rečeno 
december, predzadnja marcij in april. Sicer je pa razmerje sledeče : 





étevilo znkonov po meseciti 


n 


Absolútno 


Relativno 




I |1I|III|IV|V|VIIVII|V1I1|IX|X|XI 


XII 


I II 1 111 1 IV 1 V 


VI 


VII IVilij IX 


X 1 XI 


ixii 


i 


H 


3427 


— 


22 


22 


13 


17 


1229 


28 


— 


6-4 


15-6 


12-41 — lo'i 


lOI 


60 


7-8 5-5 


132129 




Wí 


16 


44 


I 


8 


17 


8 


13 


12 


13^2(> 


35 


I 


8-2 


22"9 


0-5 4-1 87 


41 


67 


6-2 67 


i3-4i8'0 


0-5 


M 


21 


39 


— 


2 


29 


9 


19 


13 


16 16 


25 


— 


III 


207 


— 


n 15-4 


4-8 


lO'O 


6-68-5 


8-5 


133 


— 


e- 


11 


39 


_9 


3 


23 


13 


15 


14 


1424 


29 


— 


8-5 


i9'5 


4-5 


15 11-5 


6-5 


7*5 


7-0 7-0 


120 


14-5 


— 



Omenjeno bodi še, da je pieminulo 1886. 1. 274 zákonov, vsi 
vsled smrti moža ali žene, ali obeh; noben vsled ločitve; 1885. leta 204, 
1884. leta 225; povprek vsako leto po 234. 



E. Lah: Ljubljana v Ijudopisnem oziru. 



97 



Knjižica govori dalje o porodih v vsakovrstnem oziru, pred 
vsem po številu sploh, katero se suče med 690 in 890. Podrobno raz- 
merje iz zadnjih dvanajstih let je pa sledeče: 






O .^ 

B ^ 
o 



'p* 
d 

B 
o 













■^ i5 











.^ •? 







2 --^ ^ 










a =" a 







1^ 1 


R 


•'5 


(U 


íH 





<u 


m 





(D 


IJ 


^ 


>ín 


Pu a 


H^ 


.m 


PLH a 


H-l 


>C/5 



PM P^ 



792 
768 
807 



— 3-03% 

4-5-O80/, 



i 1 763 

g j 690 

ÍI731 



-5 '45^/0 


1 788 


-9-57^0 


g 809 


+ 5-94«/o 


Í,8i6 



+ 7-800/, 
+2-670/, 

+ O-860/, 



2S ,002 



g! 890 



i!;842 



— 1-720/0 
+ 10-970/, 

— 5-400/0 



Vsako leto povprek je tcdaj v Ljubljani rojenih 791 otrok, to 
je na vsacih 33 Ijudij po jeden. 

Kako se dele ti porodi gledé zakonstva, življenja in spola ? 



Število pôrodov 



absolútno 



zakonski | nezak. sploh 



r elati vno 



zakonski nezak. 



sploh 



1886 563 
1885 603 
1884 , 542 



279 
287 
260 



842 66-86 

890 67-76 

802 67-58 



33-14 
32-24 
32-42 



lOO'OO 
100-00 

100-00 



Na podlagi tega izkaza tedaj lahko rečemo, da sta dve tretjini 
novorojencev zakonski, jedna pa nezakonska. 



Število pôrod 



o v 



absolútno 



relati vno 



ZlVl 



mŕtvi I sploh || živí 



mŕtvi 



sploh 



1886 |; 821 

1885 855 

I 

1884 , 774 



35 
28 



842 j 97-51 

890 ! 96*07 

ij 

802 jj 96-51 



2-49 
3-93 

3-49 



lOO-OO 
100-00 

100-00 



98 



E. Lali: Ljubljana v Ijudopísnem oziru. 



Število mrtvorojencev je tedaj práv neznatno. 



Stevilo pôrodov 



absolútno 



relativno 



moških ■ ženskih ' sploh jj moških ženskih sploh 



1886 ^ 454 
1885 I 437 

1884 ! 421 



388 

453 
381 



842 53-92 
890 !| 49*lo 
802 ; 52-49 



46'o8 i loo'oo 

i 

50-90 I lOO-OO 

47*5 1 I 100-00 



Število pôrodov gledé spola ni tedaj v nobenem razmerji s ste- 
vilom prebivalstva sploh gledé spola ; tu nadkriljuje moštvo, ta m 
precej močno ženstvo. 

Kako se dele porodí v vseh teh raznovrstnih ozirih po posa 
meznih mesecih ? 





5 








Število pôrodov 


v meseci 




1 


I 


II 


III IV V 

i 


1 vi" 


Víl 

i 


VIII 


Ix 


X 


XI 


XII 


1886 





104 


67 


85 86 


62 


61 


48 


77 


56 


Ó7 


66 


Ó3 


1885 


7i 

1 


82 


78 


88 67 


71 


70 


80 


79 


óó 


Ó2 


70 


77 


1884 


•S 


72 


61 


63 78 


73 


59 


78 


ÓI 


13 


65 


63 


5Ó 


1886 


c 

1 


1235 


7-96 


10-09 


IO-2I 


7-38 


7-26 


5-76 


9-02 


668 


7-96 


784 


749 


1885 


921 


876 


9-89 


7-51 


7*97 


7-85 


8-99 


8-87 


7-40 


7-05 


7-85 


865 i 

i 


1884 


u 


898 


7-Ó5 


789 


970 


910 


7-17 


970 


7-65 


9-10 


813 


789 


7-o4| 




























■- 



Z ozirom na razmere zadnjih let smemo tedaj izreči, da je v 
Ljubljani porojenih vsako leto nad 800, však mešec po 70 otrok; 
však dan sta še po več kot dva krsta. V prvi polovici leta je bilo 
v obce več pôrodov, kakor v drugi : v prvi po 440, v drugi le po 
400 ; v prvi po 74, v drugi le po 66 na mešec. Največ pôrodov imajo 
januvarij, marcij in april ; najmenj junij, september, október in de- 
cember. 



E. Lah : Ljubljana v íjudopisnem ozírtt. 



90 



Manjše vážnosti je razdelitev po mesecih pri razvrstitvi med živo- 
in mrtvorojenci, manjše zategadelj, ker je število mrtvorojencev, kakor 
že omenjeno, v primeri s številom živorojencev, že samo ob sebi ne- 
znatno, na mesece porazdeljeno še neznatnejše. 

Drugačno je že razmerje med zakonskimi in nezakonskimi porodi. 
Naslednja tabela nas poučuje, kako je v tej stvari s posameznimi 
meseci zadnjih let. 





o 






étevilo pôrodov v meseci 




I II 


III 


IV 


V 


VI 


VII VIII 


IX 


X 


XI 


XII 




vO 

00 
00 

t-4 


zalc. 
nezak. 


ói 
43 


! 
40 
27! 


60 
25 


57 
29 


40 
22 


40 
21 


29 
19 


63 

14 


40 
16 


48 42 
19 24 


43 
20 


o 

tí 




zak. 
nezak. 


53 
29 


59 
19 


59 
29 


43 
24 


42 1 55 
29 ! 15 


57 
23 


56 
23 


46 
20 


39! 45 
23 1 25 


49 
28 


o 

ci5 


00 

oo 


zak. 
nezak. 


42 
30 


41 

20 


42 
21 


54 
24 


48 
25 


4i 
18 


57 

21 


47 
14 


48 
25 


42 
23 


36 

27 


44 
12 


cí 


'E, 


zak. 
nezak. 


52 
34 


47 
22 


54 
25 


51 

26 


44 
25 


45 
i8 


48 
21 


55 
17 


45 

20 


45 
20 


41 
25 


45 
20 




00 
00 


zak. 
nezak. 


58-66 
41-34 


5970 
40-30 


70-58 
29.42 


66-28 
3372 


6452 
35-48 


65-57 
34-43 


60-42 
39-58 


8i-8i 
1819 


71-43 
28-57 


71-64 
28-36 


63-63 
36-37 


68-25 
31-75 


O 

a 


00 
00 


zak 
nezak. 


64-63 
3537 


75"64 
2436 


67-04 
32-96 


6418 
35-82 


59-15 
40-85 


78-57 
21-43 


71-25 70-89 
28-75I29-II 


69-70 
3030 


62.906429 
37-1035-71 


6363 
3637 




00 

oo 


zak. 
nezak. 


58-33|67-2i 
416732-79 


66-67 
3333 


69-23 
3077 


65-75 
|34-25 


69-49 
30-51 


73-08 77-05 
26-92 2295 


^575 
3425 


64-62 
35-38 


57-1478-57 
42-8b|2i-43 


^ 


"p. 


1 
zak. ÓO-47 68-12 
nezak. 39-53 31-88 

i 


68-35 
3165 


66-23;63-77 7i-43i69-57!7í)-39 
3377136-23 28-57, 30-43123-61 

1 i 11 


09-23169-23 
30773077 


62-12169-23 

37-8830-77 

































Ako primerjamo na podlagi te tabele mesečne povprečke z letnim 
povprečkom (67-40 : 32-60), tedäj najdemo, da ni razven januvarija in 
avgusta nikjer znatnega razločka in sicer pri prvem v neugodnem, pri 

(Dalje prihodnjič.) 



drugem v ugodnem zmislu. 




7* 



100 A. Fékonja : Vila Slovinska. 



Vila Slovinska. 

Črtice o hrvatskem pesništvu v Dalmaciji XV. — XVIII. veka. 

v tristoletni spomin rojstva GunduHcevega, zajedno v ujegove smrti spomin dvestopetdeset- 

letni. * dné 6. januarja 1588, f dné 8. decembra 1638. 

Spisal A. Fékonja. 

(Dalje.) 

Dobrovnik pa slovinská književnost. 
rve národne pesnike v Dalmaciji nahajamo, kolikor se od te- 
danjih okolnosti] zna izvestnega, najpreje v Spletú in potem 
v Starem Grádu na otoku Hvasu, kateri mesti se torej morata 




zmatrati zibelji jugoslovanske književnosti. Vendar mnogo znamenitejši 
v tem obziru je upravo slovinskí Dubrovník, nekdanja románska 
Ragusa, potomek grškega Epidavra. 

Cvetoče po trgovini in slobodno v politiki postalo je to mesto 
središče omiki južnih Slavjanov ter je svoje krilo razprostrlo vsem 
življem naobraženosti in prosvete, tako da plod, ki ga je bil zbral 
Dobrovnik, malo da vseh ostalih ne prekaša. O trgovini dobrov- 
niški smo že slišali. A Dobrovnik je znal tudi svojo nezavisnost 
obraniti si nasproti vsem neprijateljem : Grkom in Rimljanom, Bene- 
čanom in Ogrom, Turkom in istim slavjanskim sosedom, vladalcem 
srbskim in bosenskim. Tó slobodno mesto je bilo mnogemu mogotcu 
pribežališče pred nasiljem turškim. Semkaj so se zatekali celo slav- 
janski knezi in kralji bosenskí in srbski, kjer so pred vražno silo na- 
hajali gotovo brambo in ono slavjansko gostoljubnost, katere niso 
mogle predobiti ni besede ni pretnje ni vojske sovražne. 

Lepo kakor resnično govori o Dobróvniku A. Senoa (v »Vienci« 
1874. 28): »Na vsem slavjanskem jugu ni znamenitejšega mesta od 
Dobrovnika, slávne glave dávne slavjanske republike, katera je pre- 
živevši toliko vekov šele na začetku našega stoletja dovŕšila svojo 
dobo. Nam Hrvatom je Dobrovnik čudno svetilišče, svetla zvezda na 
temnem obzorji naše minolosti, zelena oáza v puščavi neznanja in bar- 
barstva prešlih časov «. — Dobrovčani so bili devicam modrie am v 
obce postavili takšen hrám, da je tó mesto po pravem bilo nazvano 
»slovinska Atina.« »Ali nikdar se ni ves duševní život starih Grkov 
tako usredotočil v Ateni, kakor našega národa v Dobróvniku « — 
pravi Ivan Kukuljevič. »Književnost in umetnost, trgovina in obrt, 
národní značaj in obíčaj vseh južnih Slavjanov ustanovil je tu svoje 



A. Fékonja: Vila Slovinska. 



stalno sélo tečajem mnogih vekov« (»Vienac« 1872: Putne uspomene). 
In res mnogo znamenitih IjudiJ nahajamo v Dobrovniku, možev na 
glasu ne samo pri Slavjanih, temveč tudi v Italiji in po vsi Evropi 
slavnih učenjakov, pesnikov, umetnikov, državnikov, trgovcev itd. 

Prevažno pak je tó mesto v národní književnosti. Pes- 
ništvo Slovinsko je bas v Dobrovniku doseglo največjo stopinjo razvitka 
in vrhunec svoje sláve ; a vlastelji in meščani dobrovniški so dali celo 
vrsto najboljših pisateljev národnih, tako da književna doba XVI. in 
XVII. pa nekoliko XVIII. veka, zlasti v pesništvu pravo zaslužuje ime 
dobro vniške literatúre. Zato mu primerno H. Lucie kliče: »Dubrov- 
niče, časti našega jezika, ká cvate.s i cvasti vazda češ do vika« ; in 
Iv. Vidali o tem mestu pravi: »Svuda ga jes (t) puna sláva, svud on 
slove, harvatskih ter kruna grádov se švih zove; Još dobro ima toj 
i dar taj Bogom dan, da slavnih sdarži broj spivalac neskončan« ; a 
Ivan Gundulič mu v svoji »Dubravki« peva : »0 liepa, o draga, o 
sladká slobodo, Dar u kom sva blaga višnji nam Bog je do, Uzroče 
istini od naše sve sláve, Uresu jedini od ove dúbrave. Sva srebra, sva 
zlata, svi Ijudski životi. Ne mogu biť piata tvoj čistoj ljepoti.« 

Da se je uprav v Dobrovniku pesništvo popelo na svoj vrh, 
da je tó mesto tako dolgo bilo središče znanostij in umetnostij : to se 
mora pripisovati največ političnim okolnostim. Ako tudi Benečani 
niso strogo cenzorski prečili razvitka národne književnosti po mestih 
sebi podloženih, to so vendar rože cvele le samo onim, kateri so 
italijanski živelj priljubljali in se trudili za blišč beneške republike, kar 
so mogli samo tedaj, ako so bolj pazili na gospodstvo svojih možnih 
gospodarjev, nego li se ozirali na slavjansko duševno rajo. A popolno 
nezavisnost in politično samostalnost užival je zopet, kakor rečeno, 
zmerom le Dobrovnik (kakor so tudi njegovo slobodo opevali mnogi 
pesniki domači in inostrani). In zato povse pravo veli dr. Rački v 
tem obziru o Dobrovniku: »Ta sloboda je rodila in uzgojila naše 
prvake, brez katerih bi nam prešlost bila brez utéhe in ponosa* 
(»Vienac« 1875. 13). 

V Dobrovniku — tako piše tudi naš Stanko Vraz (v Kolu IV. 
81. nsl.) — »tu so se pošta vile stolice nauki klasikov rimskih in grških, 
in pod vplivom dúha zajemanega iz pesnikov klasičnih rodile so se in 
odgojile umetne vile dobrovniške, a jezik naš (slovinskí) se je vzpel 
na najvišnjo stopinjo izobraženosti . . . Dobrovčani naši so pravi 
biseri naše (»ilirske«) starine, zvezde predhodnice sedanje prosvete 
zapadne. Razven Italijanov in Španjolcev ni nijcdnega národa v 
Evropi, kateri bi se v oni dobi smel ponašati z jednakim blagom 



I02 A. Fékonja: Vila Slovinska. 



umetne poezije. Tzmed Slavjanov so Dobrovčani prvi zaran pohiteli 
na tó polje. Drugi so bili Poljaki ; todá oni so se prebudili, ko je 
književnost ilirska v Dobrovniku slávila že zlati svoj vek. Da so se 
Dobrovčani nagnili bolj za klasicizmom romantiškim, zanemarjajoči 
uzore národne, to je bila móda ali ukus, kateri je zavladal pri vseh 
národih onega in naslednjih vekov, kakor hitro so pomolili glave na 
polje duševno ali književno. Sele v sedanjem stoletji je književni duh 
národov krenil drugim potom, vracaj oč se k svojemu pravému čistému 
izvoru, kateri udarja izpod koreňa živega domačega, izpod srca samega 
Ijudstva ali prirodi puščenega národa (t. j. k národnim pesmim). Kar 
je med tem naj znamenitej e pri naših Dobrovčanih, mpramo priznati. Oni 
so bili razložni in umnostni pisalci in osobito vrstni veščaki v národ- 
nem jeziku, da jim ni bilo drugóv v nijednem kraji prostranih naših 
(jugoslavjanskih) dežel ne prej ne poslej. Vsa je prilika, da je v XVI. 
veku, ko je v Dobrovniku jezik književni dospel na najvišji vrh izobra- 
ženosti, prosti národ govoril se čakavski v onem preslavnem mestu 
in po vseh zemljah njegove dŕžave. Vendar pri vsem tem pisatelji 
niso mešali oblik čakavskih v književno štokavščino, razven za skrajno 
potrebo rime, a tudi to jako redko.« 

Pesniki slovinskí in njihovi proizvodi. 

Slovinska književnost, proizvedena v Dalmaciji in na bližnjih 
otokih od konca XV. pa do začetka XIX. stoletja, obiluje v vsaki 
stroki pesništva. Navajajoč sedaj glavne njé obdelovalce in plodové 
njihove, deliti čemo stvar logično na poglavitne vrsti poezije po so- 
stavu poetike, a to sledeči po največ razredbo Ljubičevo 1. c. II. 357 nsl. 

Na prvem mestu je v pesništvu slovinskem lirika. »Ze v prvem 
razvoji hrvatskega književrega življenja dospela je tá do takšne sijaj- 
nosti, da jí tedaj razven Italije ni bilo para na svetu; a tudi v na- 
slednjem ni práv nič popustila, dä, na začetku XVIII. veka posegla 
je do največje dovršenosti«. Med prvimi delavci na tem polji so bili 
že sploh prvi, t. j. najstarejši pesniki na konci XV. in tečajem XVII. 
stoletja, kakor Marko M a r u 1 i č , v Spletú (umri 1 5 24), zlagajoč ražne 
lirske pesmi, Gjore Držič, v Dobrovniku (umr. o. 15 10), pesmi Iju- 
bavne, Siško Menčetič, v Dobrovniku (umr. 1501 ali 1524), pesmi 
Ijubavne pa elegije, Hanibal Lucie na Hvaru (umr. po 1532), pesmi 
Ijubavne zlasti krásno »Uzor Ijepote*, Nikola D i mi tri č v Dobrovniku 
(umr. 1553), pesmi pobožné in Ijubavne, Mavro Vetranie v Dobrovniku 
(umr. 1576), ražne pesmi lirske. »V téh res da večkrat zastonj iščeš 
n^ravno razvijanje pojmov in razvrstitev delov z ozirom na skladno 



A. Fékonja: Vila Slovinska, 103 

jedinstva, a to sc navadiio združuje z razvitkom; ali nasprotno nahajaš 
v izobilje veličanstvenih mislij, jedrnatih izrazov, živih slik, krepkih in 
zanimljivih trenotkov kot brezdvojben dokaz njihovega izvenrednega 
urna. Obilno napojení s klasicizmom leteli so ravno kvišku, ne pazeč 
na manjše zadéve, a ostavljajoč svojim naslednikom, da stezo od njih 
prokrčeno vse bolj razširijo in ugladijo.« 

A to so tudi storili njihovi učenci istotake pesmi zlagajoči: Ni- 
kola Nalj eško vič, v Dobrovniku (umr. 1587) pesmi Ijubavne, Nikola 
M a túli č v Spletú (roj. o. 1480) pesmi pobožné in Ijubavne, Maroje 
Držič v Dobrovniku (um. 1580) pesmi Ijubavne, Alviž Bafo v Si- 
beniku pesmi pobožné, Miho B u nič — Babulinovič v Dobrovniku (umr. 
o. 1590) pesmi Ijubavne, Savko B obal i č v Dobrovniku (umr. 1585) 
pesmi Ijubavne, Maroje Mažibradič v Dobrovniku (umr. 1591) pesmi 
Ijubavne, Petar Divnič v Sibeniku (umr. po 158?) pesmi pobožné, 
Dinko Ranjina v Dobrovniku (umr. 1607) pesmi Ijubavne in du- 
hovne, Dinko Zlatarič v Dobrovniku (umr. 1607) tudi pesmi Iju- 
bavne in duhovne. Po njih primeru so dalje napredovali v XVII. sto- 
letji: Ivan Gu n duli č v Dobrovniku (umr. 1638) zlagajoč pesmi du- 
hovne, posebno krásno »Suze siná razmetnoga«, Jerko Gučetič v 
Dobrovniku (umr. 1639) P^smi pobožné, Marin Gazarovič na Hvaru 
(umr. po 1 63 i) pesmi Ijubavne, Paško Pri mo vič v Dobrovniku (umr. 
1640) pesmi duhovne, Ivan M r si č na Pagu (umr. po 1709) pesmi 
Ijubavne, Ivan Bunič — Serafinov v Dobrovniku (umr. 1658) pesmi 
duhovne in ražne druge, Petar Kanavelič na Korčuli (umr. 1690) 
pesmi Ijubavne, in še mnogi drugi. V XVIII. veku naposled sta med 
ostalimi posebno znamenitá: Ignjat Gjorgjič v Dobrovniku (umr. 
1737) po pesmih Ijubavnih in raznih drugih lirskih, in Andrija Kačič- 
Miošič iz Brista (umr. 1700) z mnogimi lirskimi mislimi v svojem »Raz- 
govoru ugodnem« ali »Pjesmarici«. »Popolnjujoč svoja dela po blagem 
vplivu Petrarkove šole in čisteč jezik od prirojene otrebine do naj- 
vcčje uglajenosti in miline« povzdignili so isti lirsko pesništvo Slovinsko 
tedaj na najvišjo stópinjo dovršenosti v vsakem obziru, kar koli za- 
hteva pesmoslovje. 

Lepo je nadalje zastopana tudi epika. Najboljši pesnik té vrsti 
je že omenjoni Ivan Gundulič v Dobrovniku (1588 — 1638). O nje- 
govem velebnem delu, »Osman« naslovljenem a opevajočem carja 
Osmana II. ter boj med Turki in Poljaki 1. 162 1., že so mnogi rekli 
svojo. Ljubič piše: ,Osman' ni pravi epos, ker mu je čin neznaten, 
kajti opisuje samo osebna dela Osmanova. Kar se govori o poljskem 
Vladislavu, to je rečeno mimogrede, kot spomin prešlosti, a ne stoj i 



104 A. Fékonja: Vila Slovinska. 



V Činu pesmi. Mečta (fantazija) Gunduličeva je silná, a misii so izra- 
žene tako izvrstno, da bi mu teško našel druga v národu. Stih je 
sicer gladek in blagoglasen ; ali je osmerec bolj prikladen za spevanj e 
Ijubavi nego li epskih činov, dá te-le še oslabljuje. Tudi vpliv 
italijanščine ne redko se pokazuje na škodo osnove. « V novejših iz- 
davah je »Osman« v 20 pevanjih, XIV. in XV. nadopolnjeni Iv. Ma- 
žuraničem. Vrlo priznanje zaslužuje v tej stroki tudi Gjono Palmotič 
v Dobrovniku (I606 — 1657). Njegova »Kristiada«, namreč življenje 
J. Krista, v 24 pevanjih, akoprav po tujem kroji obnarojena, »odlikuje 
se posebno s pravilnostjo jezika in stihov« ; predelana pa je po 
M. Hier. Vida Kremoneskega latinskem delu: Christiados. Nadaije je 
Andrija Vitaljič na Otoku Visu (1642 — 1725), o čijega proizvodu 
» Ostaň Božje Ijubavi « v 10 pevanjih Ljubič veli: »Tá pesem je po- 
polen epos, razgledaš li jo s katere koli stráni, in pravo jo moreš 
nazvati Kristiado.« Zatem se mora imenovati tudi tukaj Ignjat Gjor- 
gjič v Dobrovniku (1675 — 1737), kateri je zložil neke vrsti epos 
»Uzdasi Mandaljene pokornice« v 8 pevanjih, v uzornem jeziku in 
pravilnih stihih, akoprav v nekaj pokvarjenem ukusu one dobe. Spo- 
mína vredna sta v epskem pesništvu še Petar Kanavelič z otoka 
Korčule (umr. 1090), napisavši »Ursiniado«, t. j. življenje sv. Ivana 
Ursina biskupa trogirskega, in pa Vladisláv Menčetič v Dobrovniku 
(umr. 1666), s »Trubljo Slovinsko «, posvečeno hrvatskemu baňu Petru 
Zrinskemu, vendar v že dosta pokvarjenem ukusu. 

Mnogo pak je epske vrsti pesnikov, čijih plodoví so »predmeta 
ponajveč lirskega ali junaškega, no osnova jim je takšna, da se dajo 
uvrstiti samo med pripovesti v stihih. « Tu se odlikujejo, dakakor 
z raznega gledišča, pesniki in njihovi spevi: Marko M arulič v Spletú: 
»Judita« (i 521), Mavro V etrani č-Čavčič v Dobrovniku (umr. 1576): 
» Pútnik « in »Remeta« t. j. puščavnik, Petar Hektorovič z otoka 
Havra: »Ribarenje i rrbarsko prigovaranje« (1555), Brna Karnarutič 
v Zadru: »Vazetje Sigeta gradac (1584) in >Smárt Pirama i Tisbe«, 
Gjorgje Rarakovič iz Kotara zaderskega: »Vila slovinska« (1614), 
»Gjarula« (stari in novi zákon 161 8) in »Rabska pastarica«. Gjore 
Palmotič v Dobrovniku (Gjono v brat): »Aci i Galatea« in »Ero« 
plačoča za Leandrom, Ivan Tom. Maruavič v Šibeniku: » Život Mag- 
daléne od knezov Zirova — zastavnice redovnic i monastira s. Antona 
v Rabu« (1626), Ivan Buni č-Vučičevič st. v Dobrovniku: »Manda- 
liena pokornica« (1630), Fra Ive Z a dr ani n: »Historia od Filomene 
kčere kralja Pandonia« (7670) in »Rat pod Maltom«, Jaketa Palmotič- 
Dionorič v Dobrovniku: »Dubrovnik ponovljen« (1571), Nikolica B u nič 



Y.: Misii. 



loS 



v Dobrovniku: »Erodiada«, »Grad Dubrovník vlastelom u trešnji* 
{i66y) in »Podignutje Dubrovníka « (?), Ivan Ivaniševič z otoka 
Brača: »Kita cvica razlikova« (1642) posebno sedmi razdelek: Kako 
sam se naučio peti, Petar Kanavelič s Korčule: » Dubrovník vla- 
stelom u trešnji« (1667), »Oslobodjenje Beča od Turčina«, » Život To- 
bije« in »Tarstenko pastir u veselju«, Baro Bettera v Dobrovniku: 
»Piesan o trešnjí Dubrovníka* (1667) in »Oronta iz Cypra« (prevod 
iz italijanskega), Ferko Kavanjin v Spletú (roj. o. 1640): »Povist 
vangelska bogatoga a nesrečna Epulouna, i ubogoga a čestita La- 
zára « v 32658 stíhih opeva slavo hrvatskih junákov in kraljev ter 
vseh mest in zaslužnih rodbin dalmatinskíh, a tehnika je slabá, Fran 
Lalič v Dobrovniku: >Beztužanstvo« (2704), P. Vuletič: »Josíp 
pravedni« (1706), Ivan Dražie v Spletú : »Lípost duše« (17 13), Gjorgje 
Ferič v Dobrovniku (umr. 1820): »Uzetje Očakova«, K. I vano vič- 
» Oliva kraljica«, P. Macukat: »Sv. Josafat«, Nikola Marci v Do- 
brovniku: » Život i pokora SV. Márie Egipatske« )iygi). I v. Ncnadič 
v Perastu: »Sambek satarisan božjom desnícom« )i757); I v. Fran 
Sorkočevič v Dobrovniku: » Princ Eugen «, i. dr. 

(Konec prihodnjič). 



Misii. 



L 



jubiti sobližnje uči nas pismo. 
To bomo spodobno pošteno storíli, 
Prijatli, a tako nespametni nismo, 
Da bolj bi od sebe pa nje Ijubili. — 



2. 



Sumnja je v nizek kup, 
A vendar mnozega vuiči, 
Hydra je in uje strup 
Zavratno a smrtno piči - 



Kogar svojih názorov je sram, 

Kako naj ga nasprotnik čisla ? 

Kedor nizko se ceni že sam, 

Da bi tekmec ga čislal, to nima zmisla. — 

Kedor nima dovolj niti samozavesti , 

Takšen ne more pogumno k rivalu prisesti. 




lo6 Dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteniški : Kaj imeiiujemo bolezen uma? 




Kaj imenujemo bolezen uma? 

Spísal dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteniški. 
(Dalje.) 

er se vzvišeni čut izraža pogosto v začetku napadá v luksuri- 
jozneni nakupovanji in v zapravljivosti, ki mnogo preseza 
imetje bolnikovo, in ker so tudi pri perijodični besnosti kakor 
pri omehčanji možganov največ punčice krčevito skrčené, mogla bi se 
bolezen v začetku zameniti z začetnim omehčanjem možganov. Po- 
zneje pa, če izostanejo vsakojaki prikazi hromote in če previadajo 
popisani simptomi tako zvane » fólie raisonante«, je bolezen lahko 
razločevati. 

Pri perijodični pohabljenosti uma se vzdržuje besnost na- 
vadno vec ali menj čaša — po več mesecev — na popisani visočini, 
a prilično se vlcče kake dni ali tedne délj, tako da je zavest bolj 
skaljena videti, besnost se izgublja večkrat počasi, semtertja pa tudi 
precéj naglo ter napravi prostor neki pobitosti, katera izhaja iz telesne 
slabosti in temnega zavedanja ónih neumnostij, katere je bolnik storil 
med nápadom. Potem postane stanje bolnikovo bolj normalno in do- 
tičnik more sedaj več ali menj čaša — po več mesecev ali let — 
živeti svojemu poklicu, dokler ga nov, poprejšnjemu po vsem podoben 
nápad ne privede zopet v závod. Tako se vrtí v kolobarji, le z raz- 
ločkom, da so v največ slučajih zdravi časí krajší in menj prosti, ker 
tudi te kalí neka duševná slabost, takó da pozneje ni svetovati, da bi 
bolnika izpustili iz zavoda. 

Le v redkih slučajih so napadi, ki so nesrečniku pokvarili mla- 
dost in moška leta, poznejši čas slabejši in redkejši ter more precéj 
mirno preživeti stará leta, sicer res da na troške duševne živahnosti. 

V jednacem krogu se giblje tudi tako zvaná ci k liena pohab- 
Ijenost uma, pri kateri se v pravilnih izpremembah vrsté melanholija, 
besnost in mir, vendar zadnji največ le malo čaša. Največ tudi zdravi 
čas ni prost, ker pozorno opazovanje káže vedno še ostanke vzbur- 
jenosti ali pa že sledove tožnosti, ki se hoče ponoviti. Posamezni na- 
padi so krajši, pa tudi resnejši, nego pri perijodični besnosti. Nápad 
vzburjenosti se odlikuje s tem, da je po vsem nasproten priprosti 
besnosti in da se apetit med razburjenostjo jako pomnoži ; posledica tega 
je očividno vzvišanje telesne teže. 

Med tem pa, ko nahajamo težje slučaje ciklične blaznosti v blaz- 
nicah, imamo ložje slučaje pogosto zunaj med svetom. Obstati moramo, 



Dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteniški : Kaj imenujemo bolezen urna? 107 



da je mnogo Ijudij, pri katerih vidimo lahko nestalno razpoloženje, 
da so potrti in se jim nič ne Ijubi, kar se dostikrat ne dá razlagati, 
časih pa so bolj živahni, delavnost je pomnožena in splošna vršitev 
mislij olajšana. Také slučaje imamo še zmeraj za duševno normálne. 
Kadar so pa nestalnosti tacih slučajev močnejše in očitnejše, tedaj je 
to karakteristično, da vprašajo zdravnika le zaradí nápadov otožnosti, 
ker se oni čaši povišanega razpoloženja sorodnikom zdé povse nor- 
málni in znamenje zdravé moci. 

Zgodilo se mi je namreč v praksi, da nisem mogel prepričati 
očeta necega tako bolnega mladega moža tudi o nepravilnosti ali ab- 
normiteti tako zvanih zdravih časov. Priznal mi je, da se mora zaradi 
melanhôličnih nápadov kaj resnega ukreniti in domenila sva se, da siná 
odvedemo v javni závod za ozdravljenje živcev. Nekaj čaša nisem nič 
več čul o tem slučaji, dokler se prilično ne namerim na očeta, ki mi 
nekako v zadregi razodene, da so sev bili premislili, da bolnik je odšel 
v Italijo ter se je tam toliko izboljšal, da se je zadnji čas tam celo 
zaročil. Brez dvojbe v začetku vzburjenosti ! Vendar pa se je slučaj 
izšel dobro. Sin je srečno oženjen in, kolikor sem o njem zvedel, do zdaj 
se dobro počuti. 

Splošno pa težki slučaji perijodične blaznosti daj ó malo upanja 
ozdravljenju, kajti posamezni nápad mine, pa le, da se prej ali slej 
zopet ponovi. Prej omenjeni slučaji, v katerih se v višji starosti doseže 
relativno ozdravljenje, so jako redki. 

Zatorej se pa ciklična blaznost ne sme zamenjati z neko drugo, 
ki se more tudi perijodično povračati, ki pa podaja mnogo ugodnejše 
rezultáte. 

Da si pa te slučaje lóže raztolmačimo, moramo seči po neki 
nervózni prikazni, o kóji se je pred kratkim mnogo govorilo, in s 
katero se šé zdaj pečajo strokovnjaki ter jo preiskujejo. To so pri- 
kazni namreč prej tako zvanega živalskega magnetizma, ali kakor ga 
sedanji čas z učenjaškim imenom zovemo : hipnotizma. 

Prípravné in za to sposobne osebe je možno z nekimi proce- 
dúrami, če jih pustimo gledati svetle stvari, ali če jih metodično 
gladimo, pripraviti v spanju jednako stan j e. Zdi se jim, da izgube 
svojo voljo, tako da vzdržé, kakor kipi, najokornejše léže, kóje jim 
dajo drugi. Ako v hipnotizovanega pihneš, prebudí se íz spanja in vrne 
se mu zavest. 

Kar se tukaj zvršuje prostovoljno in mimogrcdé pri zdravih 
osebah, — tako otrpelost nahajamo pri velikem številu posebno mla- 
dostnih umobolnih obojega spola. Začetek te bolezni se v ničemer ne 



lo8 Dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteniški : Kaj imeuujemo bolezen uma ? 

razločuje od proste pohabljenosti uma, tudi ta se začenja z otožnostjo, 
ki se polagoma množi. Pa že besnost, ki prihaja za njo, ima bistveno 
drugačen značaj, kakor katerokoli do sedaj popisano stanje razbur- 
jenosti. Pri tej ni nič veselé radosti, kakor pri besnosti, nič prenagljenih, 
visokostnih domišljevanj, kakor pri paralitičnih bolnikih, tudi ni intrigant- 
nega renomiranja, kakor pri perijodičnih slučajih. Glavna poteza, ki 
se vleče pri katatoniji, kakor se zove ta bolezen, ki jo obravna- 
vamo, je pátos. Sicer jo zakriva v težavnih slučajih ravno taká ka 
rakteristična nejasnost; kedar pa ta meglenost premine, prikáže se 
nam podoba patetično razburjenega. Ce je razpoloženje verskega 
značaja, predstavlja bolnik pridigarja v puščavi, v druzih slučajih ima 
pa vse dejanje nekaj prenapetega, presiljenega, kakor pri gleda- 
liškem igralci, vedno je pa razpoloženje patetično-vzvišeno. Sicer se pa 
tak pátos na zunaj še pomnoži s čudno robatim in neobtesanim gibanjem 
in pošta vljanjem, kar znači to bolezen. Kakor se prikáže pri na vädni 
besnosti nagib vednega premikanja, pri perijodični pa nagib, kakor da 
bi hotel nalasč škodo delati ali nagajati, takó nahajamo pri katatoniji 
popolno neutemeljen in božjasti podoben, krčevit nagib premikanja. 
Bolnik tolče z rokami, bije z nogami, v težkih slučajih se vrti in valja 
z vsem životom, med tem pa vpije ali glasno deklamuje, vedno pa 
ponavlja iste besede, ali pa jednako doneče, brez misii nakopičene 
besede ali zloge. V takem stanji ne vé práv nič o sebi, agira in se 
vede, kakor v spanji, ter se ne méni za okoHco, tako da ga je tudi 
težko prisiliti, da bi se do dobrega najedel. 

Ta vzburjenost traja délj ali menj čaša in se neposredno 
umakne hipnotizmu jednakemu stanju, otrpelosti. Bolnik leži zdajci 
trd in brez glasu v postelji. Oči, na pol zaprte, imajo močno raz 
šiľjene punčice. Ce ga vzdignemo, moremo ga obleči, kakor otroka. 
Obstoji, kamor ga postavimo, z nagneno glavo, z visečimi rokami, 
pa ne zaspano, temveč kakor kaka narejena punčika, ki ohrani ležo, 
kakeršno ji damo. Bolnik vstraja dolgo čaša, skoraj neodvisen od zákona 
teže, veliko delj, nego bi mogli vzdržati mi, ko bi napeli vso energijo. 
Ce ga postavimo, sprejme rad podobo egiptovskega Memiiovega 
stebra, noge pravokotno sklonjene, roke vpreko života in stegen. Sam 
ne prične nobenega opravila, je nepremičen, ne govori ničesar, v tej 
tako zvani voščcni odrevenelosti se pa navadno pusti pitati, kakor 
otrok, ter se poskusom ne ustavlja posebno energično. V težjih slu- 
čajih pa iz voščene postane — krčná otrpelost. Takrat udje ne ubo 
gajo drug drugemu, temveč se ustavijo vsaki izpremembi in skočijo 
kakor na vzmetih (peresih) v stari položaj, če jih izpustiš. Tedaj se 



Dr. Karí vitez Bleiwels-Trsteniškí : Kaj imenujemo bolezen uma? 109 

tudi pitanju veliko bolj energično bráni, da se mu všili komaj naj po- 
trebnej š e hrane. 

Najvažneje pa je vedeti, da more bolnik v taki nepremakljivosti 
kar hipoma in neposredno zvršiti silná dejanja na hišnem orodji, kakor 
tudi na okolici in zoper samega sebe. Taki napadi so veliké silnosti 
in store také bolnike jako nevarne sebi, kakor drugim; samomori in 
veliká poškodovanja niso redki. 

Tako trpljenje pa neha na različen način. V najtežjih slučajih 
preide otrpelost direktno v neozdravljivo terminalno topost. Otrpelost 
údov se polagoma razpusti, udje sami pa ohranijo še svojo ležo in 
bolnik ostane še v tem stanji slabosti ravno tako bebast ter se ne 
briga za nič. 

V druzih slučajih postanejo bolniki bolj gibčni, vendar ostane 
tista čudná zarobljena odurnost v njihovem bitji, — vrne se pa pátos, 
ki je označeval razburjenost. Pokaže se zopet ravno takó, če tudi sedaj 
zmreneje, nagib do premikanja in sicer takó, da se premikanje ponavlja 
ritmično. Taki bolniki hodijo po ves dan, ter dan na dan, podobno 
levom v zverinjaku, vedno istá pota, ter se obračajo na istem kraji na 
péti, tako da po leti na vrtu, po zimi po hodniku popolnoma ugladijo 
pot. Povrne se ravno tako iz razburjenosti nagib do ponavljanja vedno 
istega govoričenja, pa zdaj ne več po svojem nagibu, ampak le na 
vprašanja. Tako je odgovarjal skozi nekaj čaša tak bolnik na vsako 
vprašanje vedno z zaključkom: »Delj čaša sem menj jedel, da bom po- 
zneje, ko bom bolj jedel, mogel tudi bolj delati.« Tudi taki slučaji 
niso ozdravljivi, ampak bolniki pomrjo sčasom za plučnimi boleznimi. 

Velik del katatonov pa, posebno onih, pri katerih otrpelost ni 
dosegla onega krčevitega značaja, ampak je ostala pri voščeni pre- 
gibljivosti, sčasoma še ozdravi ; počasi se zopet obudé, vedó pa malo, 
kaj so doživeli med otrpelostjo, ter si priboré tudi redko kedaj čisto 
jasnost o bolezni. Iz otrpelosti se vleče večkrat krčevita napetost jedne 
ali druge vrste živcev še v daljno okrevanje. Tako je obdržalo mlado 
dekle, ko je že sicer dobro ozdravelo ter imelo biti izpuščeno, na obeh 
rokah zadnje tri prste krčevito v dlaň upognene in čudno se je videlo, 
ko je le s palci in kazalci delalo ročná dela. Taki bolniki ostanejo pri 
vsem tem zdravi in morejo tudi ostati zdravi. 

More se pa prej ali slej tudi ponoviti taká pohabljenost uma; 
more se tudi zopet znova ali ozdraviti ali pa pod neugodnimi pogoji 
izpremeniti se v neozdravljivo. Delj se more bolezen ponavljati popol- 
noma kakor perijodična pohabljenost uma, ali le z razburjenostjo in rela- 
tivno dobrim zdravjem, ali pa kakor ciklična forma z razburjenostjo, otrpe- 



no Janko Kersnik in Janko Rahne: Nová železnica. 

lostjo in mirnimi prenehljaji. Posamezni napadi se ponavljajo, pa 
upanje do ozdravljenja v posameznih slučajih ni tako neugodno, kakor 
pri navadni perijodični formi brez otrpelosti. Tudi po večkratnih na- 
padih morejo taki bolniki ozdraveti popolnoma. 

S katatonijo zapuščamo one v širjem zmislu ozdravljive bolezni, 
ki v teku ozdravenja podajajo raznovrstne podobe, da prehajamo k 
bolj stalnim, polagoma rastočim boleznim. (Konec prihodnjič.) 




Nova železnica. 

Humoreska. 
Spísala Janko Kersnik in Janko Rahne, 

olj žalostnega in bolj dolgočasnega gnezda ni kmalu, kakor 
je slovensko-nemški tržič S r o b o t i š č e. Ce je resnica, da je 
svet kje z deskami zaplankan, tam doli je gotovo. Sicer ni 
v hribih, pa na ravnem tudi ne. Obdajajo ga dolgočasni griči in holmi, 
obrasteni s prékljastim fižolom in rumeno koruzo, v ozadji pa jih kro- 
žijo nizki bukovi in gabrovi gozdi. Tudi česti, katera se vije med tem 
gričevjem proti trgu in dalje proti deželni meji, vidi se, da je niso 
gradili Rimljani. Zelezno cesto imajo sicer že dávno ; saj so že od 
nekdaj volili svojega poslanca v deželni zbor le pod tem pogojem, da 
jim izvojuje železno cesto. In njih prošnje in nade niso bile zastonj. 
Dobili so jo pred nekoliko leti, toda nič kaj niso zadovoljni ž njo: 
ker je še vedno le na popirji. Njenega zdelovanja pričakujejo, kakor 
judje novega Mesije, kakor otroci sv. Miklavža. Kadar o železnici go- 
voré, razvnamejo se in oživé v družbi starému lovcu jednako, kadar 
se o čudnih lovskih dogodkih in pripetljajih — laze. 

A kakor ima vsaka stvar dve straní, ali kakor Ribničan pravi : 
» Anu je — anu náj«, tako ima tudi ta železnica svoje pristaše in svoje' 
nasprotnike, ki časih práv trdo trčijo vkup; a zadnji so vendar v silni 
manjini, zato pa tembolj zviti in zavratni. Toda o tem pozneje. 

I. 

Jedno posebnost ima trg Srobotišče, ki tiči sicer v tem, da nekaj 
nima: namreč úradov. Razven županstva, fare in pošte ni nobenega 
javnega urada v dokaj velikem trgu in črke: »c. kr.« stojé poleg dvo- 
glavnega orla jedino še nad zalogo tobaka, s katero je združená tudi 
loterija. Vsi uradi so nastanjcni v dobro uro oddaljencm vclikanskem 



Janko Kersnik in Janko Rahne : Nová železnica, 1 1 : 



grádu nekega kneza, ki bi sicer m oral zidovje podreti. Zato je tudi 
stevilo gospôde silo majhno, in drugi tržani, skoro vsi kmetje, dasi 
se »purgarji« imenujejo, — gledajo jo malo po stráni ter zaradi tega 
nazivajo »jaro gospôdo«. 

Da se pa seznanimo ž njo, oziroma najprej z moškimi zastopniki 
iste, treba nam je na večer stopiti v Repencljevo gostilno^ najimenit- 
nejšo v trgu. Tam v kamrici se je že od nekdaj zbiral cvet srobotiške 
inteligencije. Redno, ko se je zmračilo, prihropel je gospod ranocelnik 
Repa, starikast, zamazan mož z veliko pipo porcelanko, na kateri se 
je svetil patrón vseh lečnikov, slavno-znani Eskulap. Sicer je pa 
imel gospod Repa v desnem žepu svoje dolge suknje noc in dan ve 
liko knjigo, staro farmakologijo, katero je oblastno, a ob jednem vestno 
pri vsakem bolniku vlekel na dan. 

Z matematično natančnostjo je prihajal deset minút za gospodom 
ranocelnikom drug imeniten mož, sosed prejšnjega, gospod Kožu h. 
Strojár je; v mladih letih je potovať v »fremd« in si pri tcm pri- 
dobil nekoliko meščanskega vedenja in obnašanja, ob jednem pa tudi 
malo privadil pijači. Bil je Repencljev najboljši gost. 

Malo za njim nastopi gospod poštár. Sepast je nekoliko, kakor 
večina njegovih konj, sicer pa vesel mož in izvrsten pevec. S polittko 
se rad in mnogo peča in je celo naročen na »Weltblatt«, česar se pa 
o drugi gospôdi, razven župana, katerega pa še nismo predstavili, ne 
more trditi. Ker upamo, da gospod poštár teh vrstic ne bode dobil 
nikoli pred oči, smemo tudi njegovo ime povedati. Piše se namreč za 
Navrátila. Znan je posebno zaradi veliké sreče pri taroku, zato ni čudo 
da, predno je utegnil odložiti pokrivalo, že meša karte. 

Toda deliti ne sme, kajti četrtega najimenitnejšega gospoda še 
manjka in ta je gospod župan S r p. Imovit trgovec je to in tudi brez 
županovega dostojanstva najimenitnejša, odločevalna oseba v trgu. To je 
pa tudi vedel, in način, kako je, k Repenclju prišedši, pozdravljal že 
navzočne ter potem sedel počasi na gorenji konec mize, polagama pov- 
prašujoč, kako se godi drugim — vse to je kázalo, da se mož — 
čuti in vé, da je v kaj višjega poklican Da ga bode čitatelj popolno 
poznal, bodi mu še povedano, da je bil župan Srp oženjen in je imel 
lepo sedemnajstletno hčerko , jedinega dediča svoji imovini. In še 
jedne lastnosti ne smemo zamolčati! Srp je sovražil od vseh božjih 
bitij samo jedno stvar, o kateri se sicer pravi, da je najzvestejša in 
najprijaznejša človeku, namreč — psa. Ni bil v stanu prijazno po- 
gledati pasje živali, naj se že imenuje » tiger « ali » sultán «, bodi si koder 
ali prepeličar ; nobedcn ni našel milosti pred njcgovim očesom. O 



Janko Kersnik in Janko Rahne: Nová železnica. 



vzrokih tega sovraštva so Ijudje mnogo ugibali; najbolj pa je bila 
razširjena vest, da je znana copernica, kratkorokava Spela z Góle Rti 
prorokovala Srpu, da ga bode jedenkrát ugriznil stekel pes. Gospod 
župan ni o tem nikdar govoril, a v zadnjih časih je bil že razburjen, 
če se je v njegovi navzočnosti govorilo o psih. Umevno je torej, da 
so imeli v Srobotišči strog in velik pasji davek in vsled tega malo 
» sultánov*, » šekov « in »fidelnov« v trgu, sploh pa menda nobenega 
»nepotrebnega« psa, kakor je nazival gospod župan one, ki spadajo 
pod pojem » luxus «. 

Gospodje pričnó svoj tarok. Kjer pa štirji igrajo karte, gotovo ne 
manjka petega, kateri jim »komari« in ta posel opravlja že vec let v 
občo zadovoljnost gospod učitelj Blažek. Blažek ima ženo že v grobu, 
majhno plačo in ne sedmero, ampak sedem otrok, samih deklet. Ne kadi, 
ne igra, pije pa rad. Da vedno toži in vzdihuje, kdo mu bode to v zlo 
štel ; da govori vzorno slovenščino , kakoršna je v šolskih berilih , 
in da piše v slovenské liste dolge članke o izboljšanji učiteljskih plač, 
kdo mu bode to zameril.? — 

Taki so torej naši najimenitnejši tržani in taká je njih zabáva 
pri Repenclji. Motiti se ne dadó. Však večer je podoben drugemu, 
le v soboto napravijo izjemo. Kar v tednu priigrajo, oziroma zaigrajo, 
to v soboto skupno zapijó. Ves teden spravljajo dobiček ter ga 
devajo v krásno majoliko, katero so podarili gospodu županu, ko je 
praznoval svojo šestdesetletnico, v soboto pa se izpremeni v Repenc- 
Ijevo kapljico, v rujnega bizeljanca. Takrat bajé gospod Blažek naj- 
bolj vestno komari, in klepetava fajmoštrova kuharica je pripovedo- 
vala, da je neko soboto domov gredé izgrešil svoja vráta in prišel 
k nji trkat. Tega seveda opravljivi ženski ne bodemo verjeli. 

»Ultimo« 1 zakričal je nocoj gospod poštár Navrátil ter zado- 
voljno iztegnil šepasto svojo nogo proti gospodu Elažku, kar se odpró 
vráta in vstopita dva mlada, tuja gospoda. Ker tujci v našem trgu 
niso bili posebno gosto sejani, vzbudil je prihod omenjenih gospodov 
občno pozornost. Poštár in učitelj sta z jasno radovednostjo ogleda- 
vala prišleca, ranocelnik Repa se je za pol komolca odmaknil od 
spodnjega ogla mize in pri tem obrnil svoje pipe sprednjo plat proti 
tujcema, češ, da bosta spoznala, kdo da sem, in strojár Kožuh je po- 
stavil svoj kozarec za pol pedí bliže svoji rujavi desnici. Jedini župan 
je ošabno vlekel ob svoji pipi ter se samo jeden pot ozrl proti tuj- 
cema, češ, také Ijudi lahko však dan vidimo. 

Mize ni bilo druge v kamrici, torej prišlecema ne káže nič dru- 
gega, k o prisesti k igralcem. 



Janko JKersnik in Janko Rahnb: Nová železnica. 113 



» Oprostite, gospodje«, dé starejši od prišlecev ter se uljudno po- 
kloni, »dovolite, da prisedeva k vam; jaz sem inženir Pajek in tu je 
moj asistent gospod Muha.« 

»Prosimo, le sedíte I Malo prostora bodeta imela, pa za nocoj 
bode že šlo«, dé župan, poštár pa skrbno tišči svoje karte, kajti do- 
igrali še niso njegovega gotovega ultima. 

»0 ne samo za nocoj, gospodje,« zavrne urno inženir, druge 
gostilne báje ní, kakor nama je povedal voznik, in ker bodeva ostala 
tu najmenj dva meseca, bodete že morali iméti potrpenje z nama. 
Poslaná sva namreč sem, da pregledava terén, kjer bode tekla nová 
železnica 

»Ah — ah — ah! nová železnica!* 

Sestospevu jednako zadoneli so ti »ah« po kamrici, kajti šesti, 
krčmár Repencelj, bil je ravnokar nastopil ter tudi odprl ústa. 

Poštár je pozabil kart ter jih položil na mizo, nasprotnik njegov, 
strojár Kožuh, pa je porabil priliko ter jel mešati; tako je bil oni 
ob dobro igro, in ko se je tega zavedel, ni se mogel niti kregati, kajti 
že so vážni in razburjeni »pro« in »contra« gledé železnice letali sem- 
tertja. Župan in ranocelnik na jedni stráni, učitelj pokorno in indiferentno 
v sredi, in ž njimi vred strojár, kateri je imel svoje petice že na suhem 
ter se ni brigal za mogočo konkurenco ; na drugi stráni, v hudi opo- 
ziciji pa krčmár Repencelj, kateremu je sedaj naglo priskočil poštár Nav- 
rátil. Oba sta se bála, da zaradi železnice izgubita znaten zaslužek. Pošta 
ne bo več drdrala tri do štiri ure daleč; peš jo bo lahko prinesel z bliž- 
njega kolodvora; in kolodvor ne bo mogel biti poleg Repenceljnove 
krčme, ne, ampak zunaj trga bo, — vrag si ga vedi, kje, — in kdo 
drug bo tam stregel potnim Ijudem I 

»Gospodje, umirite se!« posegel je inženir Pajek v živi razgovor. 
»Vsem se lahko ustreže. Treba le pametno trasirati. Ce prvá proga 
ni pravá, tedaj jo pa sedaj popravimo! To se lahko zgodi!« 

Vsem je bilo ustreženo, a vsi so takoj izprevideli, kako vážna 
oseba šedi med njimi. Župan je bil prvi, ki je dal dušek ternu čutu, 
ter dejal: »Gospod inženir, tu v kŕčmi je jedna sama soba prazna. 
Morda ostane tu Vaš gospod asistent. Vi pa bodite moj gostí Ves 
čas, ako hočeteU 

Pajek se je uljudno bránil, vzlasti ko je Repencelj z divjim po- 
gledom na župana trdil, da lahko še dve, tri sobe izprazni za go- 
spoda inženirja; a Srp je bil trdovraten in Pajek, mlad, eleganten in 
lep mož, konečno privolí, da se nastani pri županu. 

S 



114 Janko Kersnik in Janko Rahne: Nová ^ železnica. 



Razgovor potem ni mogel práv teči, in Srp je to porabil, da je 
opozoril inženirja, da bo zanj najbolje ogledati si pripravljene mu pro- 
store — poslal je bil že prej domov potrebno naročilo — in odsla 
sta ; kmalu za njima pa Kožuh in ranocelnik. 

»Ti bodo nekaj skuhaliU godrnjal je poštár. 

»Hm hm!« menil je učitelj. 

»Bodo, bodo« ! pritrdil je Repencelj. 

»Pa nas ne bodo!« 

»Hm, hm U 

»Ne bodo nas U 

»Opreznim nam je biti!« končal je poštár, in razšli so se. 

11. 

Položaj v Srobotišči se je za onega večera nekako skisal ; po 
stajal je celo akuten. Inženir Pajek je meril s svojim asistentom po ves 
dan zunaj po polji in po dolinah ter se zvečer vracal v gostoljubno 
hišo svojega prijatelja in protektorja, župana Srpa. Hudobní jeziki, in 
teh je bilo tudi v Srobotišči mnogo, trdili so, da še bolj, nego pri- 
jetno stanovanje, izvrstna postrežba, dobra kapljica, in kolikor je še 
tega telesnega komforta — še bolj in mnogo silneje je vleklá mla- 
dega, lepega moža — Ijubezen v županovo hišo, Ijubezen do nežne 
sedemnajstletne Mare, Srpove hčerke. 

In nekaj resnice je moralo biti v tem; kajti tudi oče župan je 
silo Ijubeznivo gledal, ako so šH v nedeljo ali v praznik, on s soprogo 
pred njima pa inženir Pajek in Mara na sprehod, in kar je bilo naj- 
bolj čudno, k Repenceljnu je malokrat zahajal, rajši se je bavil doma 
z mladimi Ijudnii. Samo ranocelnika Repo je vabil tja, in poštár, 
krčmár in celo Kožuh so postajali razdraženi, razburjeni, zlobni in 
opravljivi. Učitelj je pa navadno molčal. Tako je bil položaj v istini 
resen. 

Akuten pa je bil, ko so se kôii, katere je postavljal inženir Pajek 
po nameravani progi, bližali Srobotišču. Krčmár je zvedel, da bo po- 
staja in kolodvor tam zunaj nekje blizu Srpovega skladišča in práv 
v obližji sovražnega mu konkurenta, krčmarja Poklecina. Poštár Na- 
vrátil pa je izvohal, da se bo tam ustanovila pošta ter zjedinila z br- 
zojavom. To je bilo dovolj ! O taroku ni bilo ni dúha ni sluha, in 
Repenceljnova diužba — kolikor je je še od nekdanjih zjedinjenih ma- 
gnátov ostalo, sedela je na večer skupaj kakor tolpa skrivnih zarot- 
nikov, ki dela najménj z dinaniitoni in petardami. 



Janko Kersnik in Janko Rahne: Nová železnica. 115 



» Ternu treba konca I « zarohnel je nekega poznega večera šepavi 
poštár ter udaril ob mizo. 

»Da, konca je treba U pritrdil je srdito krčmár. 

A nobeden ni vedel pravega sveta. 

Le učitelj Blažek, ki je od onega dne, odkar je ponehal tarok, igral 
boljšo vlogo pri Repenceljnu, nego ono podredjenega »komarja«, na- 
smijal se je skrivnostno in práv po lisičje. 

»Ka-aj — Blažek, — Vi veste, Vi bi morda — h vprašal je 
naglo poštár. 

»Morebiti!« 

»Le povejte ! Le brzo ! Zastonj ne bo!« hitel je krčmár in tekel 
po liter vina. 

Na to so stisnili vsi trije glave vkup, in učitelj je onima razodel 
svojo misel. 

»Izvrstno, izvrstno, izborno!« klical je Repencelj. 

»A — Vi, ste li znani toliko s Pajkom.^« vprašal je Navrátil 
malo skeptično. 

»Sem! A to je moja skrb!« 

»Ce pôjde po godu, na vedro vina ne bom gledal!« zatrdil je 
krčmár. 

» Prosto vožnjo boste imeli na posti !« hitel je Navrátil. 

» Dobro, gospoda; toda molčimol« 

Stirinajst dnij pozneje je bil županov god. Praznoval se je druga leta 
s streljanjem, z godbo in dobro večerjo pri Repenceljnu, za letos pa 
nihče ni práv vedel, kako bo; prej za to najbolj vneti Srpovi prija 
telji se niso nič kaj brigali za to slavnost. 

Kakih deset dnij prej pa je učitelj Blažek kar tako slučajno srečal 
inženirja Pajka pred trgom, ko je tam postavljal svoje z belimi des- 
kami nasajene drogové. Razgovarjala sta se dokaj in naposled obrne 
Blažek besedo na bližnjo slavnost o priliki županovega godu. Pajek je 
postal takoj pozoren. 

»Saj boste tudi Vi županu kaj podarili ?« vpraša učitelj. 

»Je li to običajno.?« 

»Seveda! Vzlasti, ker tam stanujete !« 

»Pa kaj — vraga — to je najbolj sitno, pravo izbľati.« 

»0j, jaz vem, kaj bi môžu najbolj ugajalo! Pa také stvari^morajo 
biti tajne U 

»Kaj pa, kaj .?« silil je inženir, ki je bil vesel, da prcjme dober 
svet. Vedel je pa tudi, da je učitelj mnogo občeval z županom in da 
torej lehko ve kaj o njegovih skrivnih željah. 

8* 



Il6 Janlco Kersnik in Janko RaTin^: Nová železnica. 



» Prepustite meni to stvar. Preskrbim Vam pravo darilce. O 
pravem času, na godov dan Vam je izročim«, meni učitelj. 

» Dobro, dobro! Vaš trud tudi ne bo zastonj !« 

»Kakih deset do dvajset goldinarjev bo veljalol« 

»Ah, če tudi! Da bo le pravo !« — 

Županov god je bil tu. Na predvečer je prišla sicer godba iz 
srednjega trga in godla pred Srpovim stanovanjem; a streljanja letos 
ni bilo, veselé družbe pri Repenceljnu tudi ne, in to je toliko vplivalo 
na zdravnika, da je bil jako slabé volje, odkar je izlezel iz postelje. 

Pa nekaj ga je tolažilo. Zdelo so mu je, da hoče inženir Pajek 
govoriti ta dan odločilno besedo gledé Mare, in to mu je bilo jako 
po volji. Mladi mož je imel dobro službo, Mara ga je Ijubila, — imetja 
je imel on, Srp, tudi dovolj, in v Srobotišči vendar ni bilo pravega 
moža za njo. 

Istega dne okoli desete ure je stopil inženir Pajek v učiteljevo 
stanovanje. 

»Imate li pripravljeno !« 

»Imam«, deje ta zadovoljno ter pokaže na mladega, v kótu pri 
peci ležečega psička, pravcatega mopsa. »To je že mnogoletna, tajná 
želja županova, dobiti pravega mopsa, nepokvarjenega plemena. In to 
je. Z Nadloške graščine sem ga dobil, — dvajset forintov veljá, a 
veseije županovo bo več vredno.« — 

Inženir je bil praznično opravljen in tudi lice njegovo je kázalo 
nekov slovesen izraz. Plačal je učitelja, zahvalil se krátko, — misii nje- 
gove so bile drugod, — vzel psa pod pazduho in odšel k županu, čigar 
hiša je bila kakih sto korakov oddaljena. 

Srp ga je pričakoval v svoji sobi poleg prodajalnice. 

»0j, dobro jutro, dobro jutro, — tudi Vi, hvala lepa, hvala lepa. 
uverjen sem!« hitel je župan, ne da bi bolj natanko ogledal obisko- 
valca, in pomikal je par stolov pred mizo ter vabil inženirja, da sede. 

Ta je bil nekako omoten. 

»Dovolite, da Vam izrekam, kako srečnega bi me lahko storili!« 

»0h, zakaj ne, hm, hm, zakaj ne.^« hitel je Srp, dasi sam v za- 
dregi ; slutil je, da óni namerava snubiti njegovo hčer, — a kakor 
mu je bilo to po volji, slučaj je bil vendar nov. 

»Vaša hči . . . 1« . . . 

»Da, da, — moja hči . . .«, pritrdi župan in popravlja namizni 
prt, ne da bi dvignil oči. 

»Pa . . . prej . . . predno govorim o tem, dovolite da Vam čestitam 
k denašnjemu dnevi . . .« 



Janko Kersnik iii Jauko Rahiič: Nová železnica. 117 



»Hvala, hvalal« 

»In v znamenje mojega brezmejnega spoštovanja sprejmite to 
malo darilce!« 

Rekši dvigne inženir svoj klobúk od desne podpazduhe ter pomoli 
z levico mladega, grdogledega, krmežljavega mopsa pred gospodarja. 

Učinek je bil grozen. 

Srp je planil s stola, prebrnil istega vznak, lovil se z rokama 
po zraku, in to, kar je prihajalo iz njegovih ust, bilo je podobno po- 
nočnemu rjovenju leva v puščavi. Zagrabil je debel vatel, ki je slonel 
v kótu ob mizi, ter zamahnil proti psičku, katerega je inženir izpustil 
strahoma na tla. Pasje cviljenje in krik gospodarjev privábil je v sobo 
osobje iz prodajalnice, in ženo in Maro, ki sta že težko pričakovali, 
kako se zvrši pogovor med očetom in prihodnjim zetom. Vse je 
strmelo ob prizoru, ki se jim je kázal. 

Srp je pri^l prvi do besede; — pa kaj — beseda! — nezvok! 
krik, tuljenje je bilo zopet to. 

»Ven, ven, ti nesrečni nesramnež, ti . . . lump . . . ti . . .« 

Inženir je bil že zunaj, sam ni vedel kako, a pozneje se mu je do- 
zdevalo, da ga je bil domáci hlapec Marka porinil pred vráta. Za njim pa 
je pricvilil ob jednem nesrečni mops, gnan od nevidne sile, ki se jh skrila 
takoj za zatreščenimi vráti. 

III. 

Epilóg je kratek. 

Inženir Pajek in asistent Muha sta se preselila še istega dne v 
jedno uro oddaljeni knezov grád, kjer so bili uradi vsega okraja, in 
še tisti teden so stali drogovi z belimi deskami, ki so kázali pot pri- 
hodnji železnici, po sosedni dolini pod knežjim grádom. Srobotiščani 
so izgubili železnico; šepavi poštár s šepavimi konji še vedno vozi po 
slabi česti svoj starikav voz, krčmár Repencelj pa je še vedno prvi 
krčmár v trgu. Taroka ni več, in tudi Srp je odložil županstvo; učitelj 
Blažek pa je zaužil obljubljeno vedro vina in preselil se drugam poučevat 
nadepolno mladino. Navrátil ga je brezplačno vozil. Mara je še samica, 
inženir Pajek meri drugod železnice, a tam doli je še vedno ne gra- 
dijo — niti proti Srobotišču, niti pod knežjim grádom. 

A letos je neizprosna Nemesis zadela tudi hudodelnike. Trgovec 
Srp je izmoledoval brzojavno postajo na posti, in ker je poštár Nav- 
rátil prestar, da bi se učil te novotarije, oddati bo moral pošto in 
brzojav drugemu, ali pa drago plačevati — lepo telegrafistko. Na konci 
trga pa se je ustanovil nov, podjeten krčmár in Repenceljnovi dnevi so šteti. 

Tako se^na svetu vsaka hudobija poplača. 



ii8 Književna potočila. 



Književna poročila. 

n. 

Osebine danasnjega stativskoga narje^ja. Napisao R. Stľohal^ 8^, ^2, iS8y . 
Pisatelj, kateri je nam dobro znan po svojem dijalektičnem spisu 
(-j> Osebine danasnjega riečkoga narječja'^'^) in razpravi ^,;>Najstarija hrvatska 
goticom štamp, knjiga^*^, opisal nam je natančno v zadnjem programu Kar- 
lovške gimnazije glasoslovje narečja stativskega, katero se govorí blizu mesta 
Karlovca. Pisatelj pravi, da je to narečje kajkavsko, meni se pa dozdeva, 
da je mešanica kajkavščine in čakavščine, v kateri prvá prevladuje, kolikor 
morem to iz glasoslovja sklepati, kajti oblikoslovje spisal nam bode gospod 
pisatelj v letošnjem programu. Nadomeščenje stsl. poluglasnikov \a m "h z a 
gotovo ni posebnost kajkavskega narečja, kakor je tudi i na mestu stsl. ii 
znak čakavščine, na katero tudi acc. pi. ig-deb. na i n. pr. vlasi (str. 13) 
oblike manom, ina7ium, kadi, v a za stsl. vb, inalin etc, kažejo. 

V narečji je marsikaj zanimivega, kar nas nehoté spominja na jednake 
posebnosti v slovenščini n. pr. v 3. pi. praes. daljša oblika: odneseju, grebeju, 
budeju, mučijo (str. ii in 15) etc, gen. in dat. sgl. sestavljene deklinacije na 
ega^ eniM, oblika pričnel (str. 35), kjer je n vzet iz sedanjika itd. Práv na- 
tančno sestavljeni spis (posebno se more še to omeniti, da pisatelj povsod 
mnogo primerov navaja) kvári jedino to, da zapazujemo v njegovi razpravi 
>;>vojaški red^"^, zaradi katerega bi se dalo marsikaj krivo razumeti. Če n. pr. 
med primeri, v katerih stoji za stsl. e samoglasnik a, nahajamo tudi pi. ka- 
manje (str. 6) in če se pravi, da v zajac stoji a mjesto starobugar. glasa A 
(str. 7), tako je to precej nejasno, kajti tudi gospod pisatelj tukaj najbrž ne 
misii na glasoslovni pojav ; vplivala je analogija. — Priporočam ta spis vsem. 
ónim, kateri se bavijo s Slovensko dialektologijo, ker v njem bodo našli 
marsikatero paralelo. 

Isti pisatelj izdal je tudi sledečo knjigo : Hrvatskih narodnili pripo- 
viedaka knjiga /. : národne pripoviedke iz sela Stativa. Sabrao prof. 
R. Strohal. Na Rieci 1886. 8*^, str. 275. — Na to knjigo opozarjam vse one 
kateri se bavijo s slovansko tradicionalno literaturo, v nji bodo našli mnogo 
zanimivega, Knjiga dobiva se pri g. pisatelji (v Karlovci) za jeden goldinar. 

III. 

CpaiMíHTejii.naa Mopoojioriíi cjianaHCKHXb ashiHOB-b. CoqnneHie íI>PciHna Mhk.iio- 

iJiH'ia, iicpenejn) IÍHKOJinií Illjiaiíom) iio0) pe^aKnieň PoMana BpaH,T.Ta. B1.1- 

ii.vcK'b II. }I3WKU cjioiíohckíh, ôojirapcKJií H cepCcKiu; 8^ str. 165 — 340. 

S prevodom trctje knjige (oblikoslovja ali morfologije) Miklosicheve 
])rimerjajoče slovnice, katerega ])rvi zvezek (stslovenščina) je izšel že pred 
štirimi leti, zadnji pa pred kratkini, uresničil se je pium desiderium mar- 



Književna poročila. 119 



sikoga na Ruskem. S tem se pa ni ustreglo samo ruskim dijakom, kajti 
tem je gotovo namenjen v prvi vrsti prevod, nego segel bode po prevodu 
rad tudi strokovnjak, radi mnogobrojnih dodatkov in opomenj pod črto iz 
peresa prof. R. Brandta, v katerih nam marsikaj lepo razlaga in pojasnuje, 
kar je v Miklosichu le krátko omenjeno, časih celo prekratko in nejasno 
Posebno moramo biti hvaležni za obširne dodatke in pojasnila pri veliko- 
ruskem in maloruskem jeziku, kjer je najti dosti novega. 

Najredkejši so dostavki pri slovenskem oddelku, kakor Slovenci sploh 
pri ruskih učenjakih nemajo posebne sreče (opozarjam samo na to, kako 
borno in nedostatno je v sicer izvrstnem delu Pypinovem zastopana in raz- 
pravljana naša književnost), toda tému so krivé v prvi vrsti slabé književne 
zveze. Mi razvidamo iz prevoda, da je prof. Brandt porabil gotovo vse mu 
pristopne in znane vire in razprave, da se je oziral vestno na razprave 
Valjavčeve, objavljene v ^^^Radu^'^, da je imel pri roki tudi Levčev spis o 
jeziku Truberjevem in lepo številce slovenskih slovnic, da celo Prešerna je 
točno pregledal (obžalovati moramo samo, da mu ni bila pristopna prvá 
izdaja, nego ravno v jezikovnem obziru spremenjena, in tedaj za také svrhe 
nerabljiva druga izdaja) — vendar je škoda, da ni mogel porabiti Skrabčevih 
študij na znanih platni cah in še nekaj raztresenega gradiva po »Kresu« 
(v prvi vrsti Scheiniggov spis o rožanskem narečji) in »Slov. Glasniku«, 
Vendar je v prevodu najti lep napredek v tem, da je povsod zaznamenoval 
naglas, kar ga je gotovo stalo mnogo truda in posla ; če ima beseda dva 
naglasa, zabeležena sta oba. 

Če smo tedaj za ta dodatek práv hvaležni, tako se vendar ne moremo 
strinjati z nekaterimi drugimi spremembami. Mislim tukaj na grški črki 
z in (O, kateri rabi prof. Brandt za ozki e in široki o, kar je že grajal Jagič: 
»Zu solchen (namreč radicalen Aenderungen) zähle ich, namentlich l)ei der 
neusloven. Sprache, die EinRihrung der griechischen Buchstaben z und (o, 
die im Originál selbst nicht vorkommen. Ich glaube, dass dadurch die 
Sprache ein fremdartiges Bild gewinnt« (Archiv IX, 330). Ce že hočemo 
tako natančno podati z diakritičnimi črkami in znaki izgovor našega jezika, 
moglo bi se še nekaj črk in znamenj uvesti, kakor bi se mogli posluževati 
istih črk tudi pri nekaterih drugih slovanskih jezikih n. pr. pri bolgarskem, 
če bi hoteU biti doslednji v tej natančnosti Nekolikokrat je pa tudi težko 
določiti, kateri glas ali bolje črka naj se zabeleži, ker je izgovor v posa- 
meznih narečjih različen in tako beremo tudi nekaj pomot v tem prevodu 
n. pr. mcójega m. mójega. 

Nas zanimiva tukaj samo novoslovenski oddclck, kateri je v drugem 
zvezku str. 165 — 231, in hočemo si nekatere dostavke k novoslovenščini 
pobliže ogledati, posebno tam, kjer se ne moremo ž njimi strinjati. 



Književna potočila. 



Da se v gen. peseka, sineka nahaja e, ternu je po Brandtu vzrok 
zmešanje suf. «k« in ik«, katerim je v nom. jedna oblika, namreč «k (str. 
167, op. 6.). Neoziraje se pri tem na to, je li te oblike Vraz v svojih 
narodnih pesnih zabeležil verno po Ijudskem izgovoru, kajti tudi Vraz je 
v marsičem spreminjal jezik v svoji zbirki, dozdeva se mi, da je tukaj bolje 
misliti na vpliv nom. sgl ; ker je v nora. pesek, sinek se je obdržal e tudi v 
drugih sklonih, kjer bi se ne smel pojaviti. Isto nahajamo tudi v drugih 
slovanskih jezikih, tako čitamo n. pr. že v stpolj. ocíeca tvienieca, etc. — 
Na str. 169 bi bil Brandt k Miklos. besedám »Na zapadni stráni novoslo- 
venskega jezika se govori am, ama m. om, omac gotovo napravil opazko, 
če bi mu bila dotična razpravica Skrabčeva dospela v roke ; te besede tudi 
niso popolnoma natančne, ker se am govori tudi v mnogih krajih na iztoku 
slovenské zemlje (v jugoiztočni Stajerski). — S šesto opomnjo na str. 170, 
kjer se nam pripoveduje, da se gen. sgl. nohtu nahaja radi tega, ker se 
nom sgl. izgovarja jednosložno (noht), strinja se gotovo vsakdo. 

Prepričevalna je tudi razlaga besede stotnik na str. 171, 3. op. 
Stotnik je m. setnik = s-btionik^ nastalo, naslanjaje se na sto. 

Nikakor se pa ne da odobravati razlaga nom. pi. voleje. Po mnenji 
Brandtovem je nom. pi. voleje očevidno nadomestil nekdanji H'ol^je :=z vhHje. 
Ta oblika je nastala vendar po analogiji i-dekl iz starejšega nom. pi. volei 
na ravno isti način kakor se je iz nom. pi. sinovi (ali morda celo sinové) 
po vplivu iste deklinacije izcimila oblika sinovje. Oblika "^volíje bi bila 
samo v tem slučaji verjetna, če bi ta beseda v nom. pi. že od nekdaj se 
sklanjala po deklinaciji i-deb. Če bi se res bila nekdaj taká oblika nahajala, 
bila bi se najbrž tudi ohranila kot voleje. Mi vendar tudi ne tolmačimo 
sinovje YL ^sinovlje in to je baš isto, kar *vol^je, ^volHje. In res takoj 
v sledeči opazki (str. 172, 3. op.) čitamo pravo, da je nom. pi. ovje kom- 
binirana oblika. 

Dobro je razložil prof. Brandt (str. 172, 4. op.) do zdaj še nepo- 
jasnjen nom. pi. na eke, kateri se nahaja v prekmurskem narečji, kajti 
Miklosicheva razlaga je, kakor dobro omenja, neverjetna: na fonetičen prehod 
j Y k Y tem slučaji ni misliti, ker ga ni najti tudi drugod. Nahajamo sicer 
■ v prekmurščini prehod k v / n. pr. nojet in v loc. pi. «/o deb. (zadnje je 
celo nekoliko dvomljivo, ker so vplivali morda tudi drugi vzroki), toda / se 
nikoli ne spreminja v k. Oblika cke je sestavljena iz cje in ki. Tudi to je 
verjetno, da sta obliki kostém, kostéh (= kostem«, kosteh«) porodili obliko 
kostéma m. kostma (= kostioma) str. 181, 2. op. 

Na str. 181, 3. op. pravi prof. Brandt: »Meni se dozdeva, da je 
noeoj se spreobrazilo i z '"^noejó •=. no(^ sjo.« To je gotovo pravo, toda ne 
novo, kajti že Štrekelj je to tako razložiľ (cf. Zvon Vil, 625), pred njim 



Književna pôročila. 121 



pa že prof. Gebauer v List. filol. Če Miklosich, Vgl. Gramm I", 219 iiči : 
»das nsl. besitzt das jetzt als regel geltende ^ neben c und k\ noc nox 
neben nicoj hac nocte^*^, tako je to vec, nego dvomljivo. — K peti opomnji na 
str. 184 omenjam, da je v prvotní izdaji Prešernovih pesni na str. 132. 
res čitati: Od dvéh očésov čistiga plameňa; če stoji tedaj v izdaji od 1. 1866 
kaj drugega, je to sprememba izdajateljev. 

Po mnenji Brandtovem je v našem jest soglasnik / zaimek t«, nsl. ta 
in te, pri tem lahko kažemo na rus. tot^, češ. tot (samo dialektično) in naš 
toti. — Mogoče, toda ne gotovo je i v tim, vsiin nastal po analogiji mehkih 
debel (njim) str. 188, 3. op. To je odvisno od tega, je li v dotičnem na- 
rečji odgovarja i naglašenemu ii; če je to, potem se bodemo odločili za 
Miklosichevo glasoslovno razlago. K Miklosichevim besedám: ■»€ geht im 
osteň und súden in o iiber: toga^ toinu^^ je opomnil Brandt (st. 188, 4. op.): 
>^To je gotovo netočen izraz: oblike z č> so nedvomljivo starejše, a í" in « 
je nastal pod vplivom sestavljene sklanje*^"^. S prvo polovico te opazke se 
bode gotovo vsakdo strinjal ; da bi se e spremenil v ť? za to pac nimamo 
primerov, zadnja polovica t. j. pozitivna strán te razlage pa ne stoji tako 
gotovo, kajti najbrž so tudi v slovenščini kakor v drugih slovanskih jezikih 
bila odločevalna mehka debla, tedaj tega^ ternu ker jega, jemu. 

Lepa je razlaga dialektičnega ti m. ta in te (=11)); 2 je izpodrinil a, 
po vplivu analogije sestavljene sklanje; tako tudi toti. — V drugi opomnji 
na str. 190 čitamo, da je instr. kom zabredel iz nominálne sklanje v pro- 
nominalno. To je morda mogoče, toda nejasno je, zakaj ne nahajamo kam 
v onih narečjih, kjer se instr. sgl. nominálne sklanje glasi na am; zato bi 
se dalo misliti — in to se mi dozdeva verjetneje — da to ni nič druzega 
nego loc. sgl. Primerov mešanja loc. in instr. sgl. deloma tudi dat. sgl. 
pronominalne in sestavljene sklanje imamo dovolj v naši slovenščini. Beremo 
že v Truberji v loc. sgl. navadno tim. jednako tudi v Kreljevi postili : II a, 
III a, 9 b, 10 b, 16 b, celo teim (loc. sgl.) se nahaja v tej knjigi: 39 a, 
42 b; v Hrenovih evangel. čitamo letim 9 a, v Skallarji mimo tetn (4 a, 
6 a, 12 a etc.) tudi tim 1 1 a, 13 b, 15 a, b, 57a etc. Isto velja o se- 
stavljeni sklanji; semkaj spadá instr. sgl. na em n. pr. vunanem v Truber- 
jevem »Ta drugi deil tiga noviga test« (1567) 22, v Skallarji: uelikem 
253 a, 399 b, zhistem 343 b, boshiem 206 a, 378 b. Kdo se ne spo- 
minja pri tem takoj, koliko papirnega boja je bilo potrebno v poljščini, da 
se je uvedel pravi razloček med loc. in instr. sgl. sestavljene sklanje; 
poprej je slúžila jedna končnica za oba sklona — ym in razloček delal se je 
po spolih in res ni v mnogih narečjih poljskih nobenega razločka med loc. 
in instr. sgl. promon. in sestavljene sklanje tako n. pr. v narečji lasowskem 
instr. TÍém, tém in loc. iíém, tém, instr. nasém, grubém, loc. nasém, grubém 



122 Listek. 

(Rozprawy i Sprawozd. akad. umiejet. VIII, 78.), tako tudi v narečji brze- 
ziňskem (Rozpr. i Spr. VIII, 188), zebrzydowskem (Rozpr. i Spr. IX, 163 in 
180) in zakopaňskem (Rozpr. i Spr. X, 191). V maloruščini naha- 
jamo jednako v loc. sgl. obliko dativa in v beloruščini se meša loc. z 
inst. Ogonowski, Studien auf d. Gebiete d. ruthen. Spr. 135. Da se v 
srbščini že od XIV. stôl. mesto loc. rabi dat. sgl., vidimo iz mnogo pri- 
merov navedenih v Daničičevi knjigi ístorija oblika 184 in 185. 

Če Brandt končnice 2. sgl. sb ne smatra za Slovensko, nego za praslovan- 
sko, tako se v tem radi strinjamo ž njim, kajti iz ši res ni lahko razložiti 
našega š, neozirajo se pri tem, da ši nahajamo samo v slovenščini. Jediná 
oblika postedisi v brizinskih spomenikih nas pri tem ne ovira, ker mimo 
nje nahajamo v tem spomeniku tudi domáce oblike zadeites, vzovues^ 
p7'ides, vuez\ zato smemo prvo obliko smatrati za cerkovnoslovansko, s 
eimer se sploh dobro strinja jezik tega spomenika. Če v kakem staroruskem 
ali starosrbskem spomeniku beremo razven domáce oblike še drugo, katera 
se strinja s staroslovensko in če si prvé ne moremo lahko pojasniti iz druge, 
tako vedno govorimo o vplivu staroslovenščine ; ne vidim razloga, zakaj bi 
ravno pri naših brizinskih spomenikih postopali drugače, posebno ker pri 
mnogih končnicah nahajamo dvojne oblike. Da bi ravno v tem času bila v 
našem jeziku taká babilonska zmešnjava, dozdeva se mi malo verjetno, dasi 
rad pripoznavam, da je dragoceni spomenik še premalo študiran in pojasnjen. 

— Obliko si ( stsl. jesi) je pa treba ločiti od š, ši3. V. Oblak. 

(Konee prihodnjič.) 

LISTEK. 

Biblijografija slovenská. Pod tem naslovom hočemo odslej naznaiijati vse nove 
kujige slovenské, ki se pošiljajo iiredništvu našemu; o važuejših izmed njih bodemo o 
priliki obširneje poročali : 

— Toplinske razmere Zagreba in Ljubljane. Spisal Ferdinand Seidl. 
Pretiskano iz sGlasnika hrv. naravoslovnega drustva (Societas historico-naturalis Croatica)« 
Tiskarski závod »Narodnih "Novin« v Zagrebu 1887, 8, 49 str. — Isti pisatelj je priobcil 
v novinah »Meteorologische Zeitschrift«, Sept. 188 7. tudi znanstveno razpravo: y* Tempe ratu r- 
Verthdlung im Gebiete der Karavanken.v. 

— Vrtnar. List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh in za sadjar- 
stvo. Uredniška priloga »Kmetovalcu«. Založba c. kŕ. kmétijske družbe kranjske ; odgo- 
vorni urednik Gtcstav Pirc^ tisk J. Blaznikovih následníkov v Ljubljani, 1886, 8, 4 str. 
Vsebina : Kaj hočemo? — Kmetu pomoci! (spisal Janko Žirovnik). — Vzgoja divjakov. 

— Deset pravil, kako je drevje rezati. — Raznotere vrtnarske stvari. — »Kmetovalec« 
z Vrtnarjem vred stoji vse leto po 2 gld. Udje c. kr. kmétijske družbe dobivujo list za- 
stonj. Učitelji in šolske knjižnice plačujejo samo polovica naročnine. — 

— Kočevsko o k raj n o glavarstvo. Zemljepisuo-zgodovinski opis. S sodelo- 
vanjem nekaterih učiteljev kočevskega okraja opisala Št. Tomsič iu Fr. Ivanc, učitelja. 



Listek. 123 

Založila in izdala okrajna učiteljska knjižuica v Koče vj i. Natisnila »Xarodna Tiskarua* 
v Ljubljani 1888, 8, 108 str. Cena 55 kr., po posti 60 kr. Knjiga je posvečena vele- 
poštovanemu prijatelju šole in učiteljstva, blagorodnemu gospodu Danijelu Šiijlaju^ c. kr. 
okrajnemu sodniku v Velikih Lase ah. 

— Slovenskí Právnik. Sodelovanjeni odličnili právnikov izdaja in urevluje 
Dľ. Alfonz Mosche. Natisnili ]. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani 1888, 8, 32 str., IV. 
leto. »Slovenski Pravnik« izhaja prvi dan vsakega meseca ter stoj i za vse leto 4 gld., za 
pol leta 2 gld. St. i ima nastopno vsebino: i. Svojim bralcem. — 2, Kakšen vpliv 
imajo določJla § 2. post. z dné lo. junija 1887. št. 74 drž. zak. na prej pridobljene zastavne 
pravice. — 3- K obdačenju žganih pijač. — 4. Pravniški razgovori. — 5. Právni pregled 
za leto 1887. — ó. Slovensko pravniško društvo. — 7. Pravosodje. — 8. Listek. — 9. 
Književnost. — 10. Drobné vešti. 

— Slovanskí Svet. Urednik Janko Pajk; izdajatelj in lastnik Fran Pod- 
gornik, tisk »Narodne Tiskarne* v Ljnbljani 1888, Ta list izhaja po dvakrát na mešec, 
vselej 10, in 25. dné, in se plačuje in pošilja naročnina upravništvu »Narodne Tiskarne.« 
Naročnina znáša za celo leto 3 gld. za pol leta i gld. 50 kr., za četrt leta 75 kr., v 
Ljubljani pa 2 gld. 80 kr., oziroma I gld. 40 kr, in 70 kr. Vscbina I. številke: Naš 
program. — Od spoznanja do dejanja (Fr. Podgomik). — Diplomacija, politika iu na- 
rodí (P.). — Verska toleraiicija na Ruskem. — Ivan Guudulič (A.. Fekonja). — Psoglavci. 
Zgodovinska slika; češki spisal A. Jírásek, poslovenil Vacerad. — Dopis iz Prage. — 
Pogled po slovanskem svetu. 

— 24fugiranilipredigerinpoigerv vseh tonovskihnači- 
n i li dur- in moll-a. Za orglje ali harmonij zložil in slovenskim organistom za uporabo 
pri službi božji namenil Danilo Fajgelj\ op. 29. Izdalo in založilo Cecilijansko društvo 
za goriško nadškofijo. V Ljubljani 1857. Tisk Blaznikovih následníkov. 

— Jos. Stritarja zbrani spis i. III. zvezek. Ig. pi. Kleinmayer et. Fed. 
Bamberg v Ljubljani 1887, 8, 3ÓÓ str. Cena broširanemu zvezku 2 gld. 50 kr., v plátno 
vezanemu 3 gld. 10 kr., v polusnje vezanemu 3 gld. 45 kr. Ta zvezek obseza následne 
pripovedne spise: Sodnikovi. — Rosana. — Priletnega samca sveti večer. — Mož z 
mačico. — Odpusti ! 

— J e z i č n i k. Knjiga Slovenska v XIX. veku. C. Spisal J. Mam., XXV. leto. 
Natisnil in založil R. Milic v Ljubljani 1887, v. 8, 97 str. Cena óo kr, — V tem 
zvezku je opisanih 81 pisateljev slovenskih — od Janežiča do Fr. S. Cimpermana poleg 
nekaterih pisateljskib veteránov. 

— Dom in Svet. Zabavi in pouki. Izhaja po jedenkrát na mešec. Izdajatelj, 
lastnik in urednik dr. Fr. Lampe, tiská »Katoliška Tiskarna* v Ljubljani, 188S, .v 8, 
16 str. Cena za celo leto i gld. ôo kr., za pol leta 80 kr. Prvá številka prináša te 
članke: i. Naročilo (pesem) zl. Fr. L. — 2. Lepi dol. Povest, spisal J. L. — 3. Iz burkaste 
preteklosti Mihe Gorenjskega, spisuje Tine Brdnik. — 4. Brat Pavel, zložil A. H. — 5. 
Izgovarjanje končnice opisovalnega deležnika. — 6. Kratkovidnost, spisal Fr. L. — 7. 
Slovstvo. — 8. Raznoterosti. — 

Novi grobovi. Koroške Slovence — in ne samo telí! — ves národ slovenskí je 
pretekli me.sec zadéla huda nesreča. Umri je namreč, kakor poročamo na drugem mestu, 
dné 16. t. m. v Celovci v 75. letu dobe svoje prečastiti gospod monsignor Andrej 
Einspieler, prvoboritelj koroških Slovencev, ustanovnik in voditelj družbe sv. Mohorja, 
ki je do zadnjega čaša življenja svojega s kremeuito besedo in ostrim peresom po javnih 
zastopih in novinali bránil svete, a teptane pravice národa uašega v ponemčenem Gorotanu. 
Plodovito življenje in delovanje Einspielerjevo je že o njegovi sederadesetletnici obširneje 



124 Listek. 



opisal »Ljubljatiski Zvon« leta 1882 (II. letnik na 755 str.). Bralce svoje opozarjamo na 
ta spis, dičnemu pokojniku pa za vstrajno domovinsko delo njegovo želimo nebeškega pla- 
čila ! — A koroški Slovenci so izgubili še drugega, v mnogih ozirih nenadomestnega moža. 
Dné 24. decembra 1887. leta je nagle smrti umri prečastíti gospod Lambert Ferčnik, 
konzistorijalni svetovalec, župnik in dekan v Žabnicah pri Trebiži, v 61. letu dobe svoje 
Pokojnik je bil svoj čas priden sotrudnik Einspielerjevega »Slov. Prijatelja«, družbe sv. 
Mohorja in Janežičevega »Besednika«, v katerem je posebno mično opisal rázna poto- 
vanja svoja. Iskreni rodoljub, ki zapušča na Koroškem veliko praznino za seboj, bil je 
tudi našemu listu od prvega početka do zdaj veren prijatelj in že več let zaporedoma 
pŤvi pôstni naročnik, ki je komaj prejemši 12. številko, brž poslal naročnino za prihodnje 
leto. Lahka mu bodi zemlja ! — Se drugega vernega podpornika je izgubil »Ljubljanski 
Zvon«. Dné 12. januvarija t. 1. je v 44. letu dobe svoje umri v Trstu blagorodni 
gospod Ivan Lavrič, c. kr. preglednik namestniškega računskega oddelka v Trstu. Po- 
kojnik je bil porojen v Dorencah pri Smledniku, srednje šole je zvršil v Ljubljani, 
potem pa ves čas slúžil v Trstu, kjer je, iskren domoljub in izvrsten telovadec, nad 
štiri leta bil »Tržaškemu Sokolu« za učitelja. Blag mu bodi spomin! 

Dr. Gregor Krek, redni c. kr. profesor slovanskega jezikoslovja na vseučilišči v 
Gradci, bil je dné 27. decembra 1887 v slávnostní seji cárske akademije v Peterburgu 
proglašen za pravega akademika. Izredno to odlikovanje, s katerim je ruská akademija 
počastila veleučenega rojaka našega in ž njim tudi mali národ slovenski, našlo bode ve- 
sel odmev po vseh pokrajinah domovine naše. Ako kdo, tedaj gotovo gospod profesor 
dr. Krek zaslúži izrednega javnega priznanja, ki z znanstvenim svojim delovanjem tako 
častno zastopa slovenské ime v velikí republiki učenega sveta, ki je pa poleg tega tudi 
praví očetovski prijatelj in podpomik slovenskim vseučilišnikom v Gradci. Bog živí no- 
vega akademika še mnogo let v čast in slavo znanstvu, domovini in državi! 

Gunduličeva tristoletnica. — Dne 8. januvarja t. 1. je bilo tristo let, odkar je 
bil v Dobrovniku porojen slávni srbsko-hrvaški pesnik Ivan Gundulic. Več o njem bode 
»Z;vonovim« čitateljem povedal častiti gospod Andrej Fekonja v svojem článku »Vila slo- 
vinská*. To redko obletnico so dostojno praznovali Hrvatje in vSrbi. Največje sveča- 
nosti so bile v samem Dobrovniku, potem v Zagrebu in Belem Grádu, na Dunaji, 
a na Hrvaškem po vseh večjih in manjših mestih, kjer so čitalnice in pevska društva v 
ta namen osnovale primerne koncerte in predavanja. Na Dunaji se je slavaost vršila pod 
pokroviteljstvom hrvaškega grófa Ivana Draškovíca. Dopoludne je bilo crkveno opravilo, 
na večer pa sijajni koncert, ki ga je priredilo djaško društvo »Zvonimir« s pomočjo 
najslavnejših slovanskih umetnikov, bivajočih na Dunaji. V Zagrebu je dné 8. januvarija 
zvečer vseučiliška mladina v »Hrvaškem Domu* napravila besedo s plesom ; dne 9. po- 
poludne pa je v jugoslovanski akademiji profesor dr. Fran Markovic čital etično in este- 
tíčno oceno Gunduličeve pastirske igre ^Dúbravke*, v kateri slávni pesnik alegorično 
poveličuje slobodo republike dobrovniške, rojstvenega kraja svojega. Gospod Markovic 
je znan najboljši hrvaški estetik ali v tej najnovejši razpravi je prekosil tako rekoč 
samega sebe. Lepo je v teku svojega čitanja pokazal, kako je Gundulic v »Dubravki« 
združil ídejo zunanje slobode z idejo morálne slobode, kateri je živa in čistá Ijubezen 
ognjišče; kako da on idejo slobode polaga v krščansko idejo Ijubavi. Ker se bo ta spis 
tiskal v akademičnem glasilu !»Radu«, opozarjamo že zdaj nanj Slovence, ki čitajo hr- 
vaško knjigo, Istega dne na večer pa so isto »Dubravko« igrali v zagrebškem gledalíšči. 
Dasi moderna dráma ne pozná »pastirskih iger«, kakeršne so se kazale po evropskih 
gledališčih pred dvesto letí, vendar so zagrebškí dramatični umetniki in umetnice »Do- 
bravko« tako izvrstno predstavljali, da je občinstvo bilo kar očíirano in le prehitro mu 



Listek. 125 

je minul lepi večer. Guudulic je iiam in vsemu omikanemu svetu najboljši dokaz, kako 
je srbsko-hrvaški jezik že v XVI. veku bil oglajen, kako se je tedanjc pesništvo moglo 
dostojuo po.ítaviti kraj talijanskega in da torej Srbje in Hrvatje dalmatinski niti sploh po 
kulturi svoji niso zaostajali za drugimi evropskimi narodi. Guudulic pa nam tudi priča, da 
jezik, knjiga in omika lahko vežejo jeden in isti národ, če tudi nima državnega in ver- 
skega jedinstva. 

Dramatično društvo je imelo 22. januvarija t, 1. svoj občni zbor. Društveni 
predsednik g. dr. Tavčar je pričel zborovanje s pozdravnim nagovorom zbranih društ- 
venikov, naglašal, da se društveno deloyanje vkljub neugodnim razmeram mora imenovati 
vspešno, ter omenil, da za to gre hvala visokemu deželnemu zboru kranjskemu in Ijub- 
Ijanskemu mestnemu odboru, ki sta oba društvu naklonila lepih podpor, a tudi čitalnici, 
ki je po požaru deželnega gledališča priskočila društvu v pomoč ter odprla slovenski 
Taliji v svojih prostorih novo zavetišče, in potem ludi pri preobnavljanji in popravljanji 
dvorane pomagala društvu po svojih močéh. Predsednik je predlagal na to, da se izreče 
vsem trém javna zahvala in zbor je tému jednoglasno pritrdil. 

Iz blagajnikovega poročila smo posneli, da zaradi velikih stroškov, ki jih je letos 
imelo društvo, káže letni račun 270 gld. 87 kr. primankljaja. V proračunu pa se nam je 
pokazalo 1300 gld. nedostatka, kajti za preobnavljanje dvorane in napravo odra je društvo 
še mnogo na dolgu. 

Za izvirno igro razpisuje društvo 150 gld. nagrade. 

Ko je bilo zvršiti volitev novega odbora, oglasil se je za besedo g. prof, Levec 
ter naglašajoč g. dr. Jos. Stareta mnogoletno vstrajno in vspešno delovanje v društvenem 
odboru predlagal, naj zbor njemu, kakor tudi záslužnému gospodu predsedniku izreČe svoje 
priznanje in iskreno svojo zahvalo za njijin trud ter naj oba per acclamationem potrdi 
tudi za prihodnje leto. Zbor je tému pritrdil ter jednoglasno izbral g. dr. Tavčarja za 
predsednika in g. dr. Jos. Stareta za blagajnika. Desetorico odboniikov volil je zbor písmeno. 

Konečno se je spominjal g. predsednik z gorkimi besedami še onih odličnih 
članov, ki jih je v minolem letu pobrala nemilá smrt: gg. Fr. Erjavca, Fr, Levstika in 
And. Einspielerja. Blag jim spomin ! S tem -je bil občnega zbora konec. 

Pri preštevanji glasov se je pokazalo, da so izvoljeni v odbor sledeči gospodje: 
dr. Bleiweis-Trsteniški, Drenik, Hribar, Peregr. Kajzel, Levec, Murnik, Pintar, Pleteršnik, 
Raič in Trstenjak. 

Predno končamo poročilo o tem občnem zboru, ne moremo si kaj, da ne bi raz- 
umništva slovenskega opomnili, da naj, ako jim je prospeh slovenské dramatike res na 
srci, práv mnogobrojno pristopijo k slov, dramatičnemu društvn kot udje ter naj tako 
dejansko pospešujejo društveno prizadevanje, da se sčasoma vspne slovenská dramatika 
do višje popolnosti. Hvalevredno je pridno zahajati k dramatičnim predstavám, a le o 
tistem, ki je ob jednem tudi ud dramatičnega društva, more veljati »omne tulit 
punctum* .... A ne samo z mnogobrojnim pristopom naj bi slovensko razumništvo 
podpiralo domačo TaMjo, nego tudi z nasvetovalnim zauimanjem, a to v društvu, da se 
pokaže resnoba nasvetovalca, a ne samo prazno govorjenje. 
Gemu, prijatelj, tvoja graja, 
Če pa držiš roke navskriž, — 
Tu prilika se ti podaja, 
Da boljše vse nam dovŕšiš. — 

Toda brez zámere, da v listu leposlovnem tako na široko propovedujemo ; )»facit« 
vsegíi je : vSlovenci, pristopite k Slovenskému dramatičnemu društvu ter podpirajte odbor 
však po svoji močí! Y. 



120 Ustek. 

)»Popotnikov« koledar za slovenské učitelje je prišel v II. tečaji za leto 1888 
konec decembra 1. 1. na svetlo. Uredil in založil ga je g. M. y. Nerat, nadučitelj in 
»Popotnikov« urednik v Mariboru. Razven navadnih koledar.skih stvarij obseza statistiko 
učiteljskih društev v slovenskih pokrajinah, iz katere posuemamo, da je na Kranjskem 
najmenj učiteljskih društev, zlasti pa razveu »Pedagogiškega društva« v Krškem ni nobe- 
nega okrajnega učiteljskega društva; dalje obseza imenik primernih knjig za šolarske 
knjiinice, ki gotovo dobro dojde vsaki soli in za tem šematizem vseh šolskih oblastev, 
vseh učiteljišč in Ijudskih šol, vseh učiteljev in učiteljic aa Slovenskem ; ternu je dodanih 
nekoliko hepopisanih listov za katalóg in ražne beležke. Koledar je jako spretno urejen 
in pregledno sestavljen ter v obce v mnogih ozirih točnejši, nego je bil I. letnik. Da 
tudi letos ni še vse popolnoma dovršeno, to je pri taki knjigi, ki stoji toliko truda in 
obseza toliko osebnih in statističnih podatkov, čisto naravno. Zlas<"i pogrešamo primer- 
jajočéga tabelaričnega pregleda učiteljskih plač po vseh slovenskih pokrajinah in statističnega 
pregleda o vseh šolah s slovenskim in slovensko-^emškim jezikom in o številu učiteljskih 
močij. Glavna napaka je pa ta, da je koledar prepozno prišel na svetlo. Svetovali bi g. 
izdavatclju, da bi redakcijo sklenil s i. septembrom ter knjigo izdal zadnji čas z začetkom 
októbra, ker drugače večini učiteljev prepozno dojde v roke. Dobro bi bilo tudi, ko bi 
se pri učiteljih ne dodajalo samo leto, odklej služijo, ampak tndi odklej so stalno ume- 
ščeni. Da bi se vsi pogreški odpravili iz knjige in popravile vse uenatančnosti v III. tečaji, 
bilo bi želeti, da bi však uČitelj, ki gledé svojih osebnih podatkov v knjigi opazi kako 
napako, to kakor tudi vsako njega samega se tikajočo premembo med šolskim letom 
naznanil naravnost koledarjevemu izdajatelju. Le takó bode možno sčasom dospeti do 
dovršenega učiteljskega koledarja in šematizma. Knjiga stoji i gld. 20 kr. in naročati jo 
je pri upravništvu »Popotnika« v Mariboru, Reiserstrasse 8. 

Deželni muzej »Rudolfinum«, ki je stal deželo in hranilnico kranjsko blizu 
270,000 gld., dodelan je zdaj v stavbinskem oziru in tudi bogate zbirke njegove so do 
malega vse urejene. Z zbirkami starega muzeja je pa zdaj v novem poslopji združená 
tudi prelepa knjižnica nekdanjega zgodovinskega društva kranjskega, združené so tudi vse 
njegove listine in vse rokopisne zbirke. Vrhu tega se odslej hrani v novem muzeji vice- 
domski in starostanov.ski arhiv. Naravno je, da dežela in hranilnica kranjska za »Rudol- 
finum« nista žrtvovali ogromne svote samo zategadelj, da bi se v njem vse te znanstvene 
zbirke hranile^ ampak da bi se upotrebovale v prid kranjski deželí in v korist znanstve- 
nemu raziskavanju njenemu, bodisi v zgodovinskem, bodisi v prirodoznanskem oziru. Kako 
plodovito je nekdaj delovalo zgodoviusko društvo, kakó tudi muzealno društvo kranjsko ! 
A vsa ta živahna delavnost je do cela prenehala zadnjih dvajset let. Vzrokov, zakaj se 
je to zgodilo na škodo domoznanstvu dežele naše, tukaj nečemo poudarjati; samo to 
željo izrekamo, da bi se zdaj, ko se je zgodovinskemu in prirodoznanskemu raziskovanju 
dežele naše v novem muzeji na stežaj odprl nov, lep dom, vsi, ki resnično in odkrito 
Ijubijo domovino svojo, brez razločka národnosti združili v zložno delovanje, da pre- 
neha tista odurna tihota, ki je, provzročena po političnih bojih in osebni mržnji na 
obeh stranéh, zadnja leta vládala na razsežnem polji domoznanstva kranjskega. Hva- 
ležni smo zategadelj upravi deželnega muzeja, da je tako nekako za poskušnjo na 24. dan 
preteklega meseca t. 1. povabila v Ljubljani bivajoče prijatelje domoznanstva v » Rudol- 
finum«. Ob 6. uri se je zbralo okoli 70 gospodov raznih stanov in obeh narodnostij. 
Gospod^ Deschmann je pozdravil zbrano gôspodo ter kažoč na prelepo sliko profesorja 
Janeza Subica, na kateri- Carniolia pod svojim okriljem bráni in blagoslavlja domovinsko 
umetnost, domovinski obrt in domovinsko znanstvo, povabil vse prijatelje dežele kranjske, 
da bi v prelepih prostorih novega muzeja bogate zgodovinske in prirodoznanske zbirke 



Listek. 12*] 

porabili v novo veselo znanstveno delovanje. O preosnovi muzealnega društva ta 
večer še ni bil razgovor, vendar je muogo gospodov prijavilo svoj pristop iu kadar se 
doseže zadostno število novih članov, pride tudi to na vrsto. Nato je g. dr. Milkovič 
tolmačil znamenit, star, na pergament pisan koledar iz leta 1415., katerega hiani tukajšnja 
licejalna knjižnica, ter predával o starih kalendarjih sploh, zlasti pa o onih nekdanjih sa- 
mostauov kranjskih. G. Deschmann je pa razkazoval staré pästí, v katere so barjani v 
prazgodovinskem času báje lovili bobre ali vidre, ter je tému razkazovanju dodal še 
mnogo druzih zauimivih opazek o Ijubljanskem barji, kakor tudi o lovi divjih mrjascev 
po Kranjskem. Od vsega srca želimo, da bi se taki znanstveni shodi nadaljevali však 
mešec in da bi se kmalu osnovalo novo muzealno društvo v prid in čast deželi naši ! 

Podpiralna zaloga slovenskih vseučilíšnikov v Gradci je nedávno izdala po- 
ročilo o svojem delovanji leta 1887. Iz tega poročila posneniamo, da je imelo društvo v 
preteklem letu 1089 gld. 52 kr. dohodkov, a 780 gld. ^% kr. troškov, od katerih je 78 
dijakom dala podpore 453 gld. Glavnica se je od 6200 gld. pomnožíla na Ó600 gld. 
Upra vnemu odboru je predsednik g. prof. dr. Gregor Krek, njegov námestník g. stud. 
phil. Fr. Gestrin, blagajnik g. vládni svetovalec prof. dr. H. Bidermaim, tajnik g. cand. 
prof. Janko Bizjak, odborniki pa gg. stud. jur. Bogomil Krek, stud. jur. Dragotin Zot- 
mann, stud. med. Peter Defranceschi, stud. med. Móric Neuberger. Poročilo završuje z 
besedami, katerim se pridružejemo tudi mi: » Odbor kliče starim prijateljem iu darí teljem.: 
Ostanite nam tudi za naprej zvesti in blagovoljni in prosi druge narodnjake: spomnite 
se uboge učeče mladine slovenské, podp'rajte jo blagega srca, da doseže svoj zaželjeni 
cilj, da postane čvrsta podlaga tlačenému národu slovenskému !« 

Poziv. »Pedagogiško društvo* v Krškera bode izdalo tudi za leto 1 888. »Pe- 
dagogiški letuik*, ki izide meseca aprila ali mája prihodnjega leta. Obsezal bode razen 
druzih pedagogično-didaktičuih spisov tudi: ukoslovje, črteže šolskih stavb s pojasnili, 
návod za risanje strojev i. t. d. Da bode vsebina knjigi tem zanimivejša in mnogovrst- 
nejša, uljudno vabimo p. n. slavenske šolske pisatelje k prijaznemu sodelovanju. Primerni 
pedagogično-didaktični ali metodični spisi, pa tudi popularno-znanstvene razprave naj se 
blagovolijo doposlati do konca tekočega leta ali vsaj do i. februvarja 1S89. 1. društ- 
venemu odboru v Krško. 

Od vsestranske in krepke podpore p. n. tovarišev in tovarišic je zavisno nadaljno 
razcvitanje »Pedagogiškega društva* in »Pedagogiškega letnika*. 

Na slovenskem učiteljstvu pa je ležeče, da se povzdigne naše prvo šolsko-literamo 
društvo na stopinjo »Hrvatskega pedagogijsko-književnega zbora«, ki že od 1. 1871. izdaja 
po 3 do 4 knjige z razno pedagogično vsebino in v novejšem času celo pedagogične 
klasike. Zato prosimo tudi vse nepisatclje, da pristopijo v polnem številu društvu in na- 
birajo novih údov, ker le vkupno delo rodi moč in napredek. Letnina izuaša samo i gld. 

Odbor bode nadalje le tiste štel med ude, ki plačajo letnino pred izdajo »Letnika«. 
Pozneje bode cena kuj igi večja. 

V zalogi imamo še nekaj »Pedagogiških letnikov*, 1887, po i gld. 45 kr., nekaj 
»Občnih vzgojeslovij* po 85 kr. in nekaj sPoukov o črtežih* po 35 kr., s poštnino 
vred. 

Tiste p. n. gospode pa, ki so prejeli in obdržali kako knjigo od »Pedagogiškega 
društva*, uljudno prosimo, naj nam najbrže pošljejo novce zanjo, kajti z novim letom 
je treba obračuniti tudi s tiskarjem. 

Dragi tovariši in tovarišice ! Delajmo však po svoji moci in vspeh bode časten za 
nas in za národ ! 

V Krškeni, meseca jaimvarija 1888. Odbor. 



Oastitim údom družbe sv. Mohorja in národu slovenskému na- 
znanjamo srce pretresujočo izgubo moža, nam vsem najdražjega. Po 
osemtedenskem bolehanju in hudem trpljenju izročil je svojemu Stvar- 
niku krepostno dušo svojo prečastiti 

J]2onsignoi{ ^ndrej Hingpielei^, 

ôastni kamomitc sv. Očeta , kn. šic. citxtiovni sveto- 

valec, zlatomašnilc, doslúžení c. kr. profesor višiti 

realnili. šol v Celovcti, deželni poslanec, častni občan 

mnogiti slovenslcih. srenj itd. 

dne i6. januarja t. 1. ob 9. uri zjutraj v 75. letu svojega prezaslužnega 
življenja, po večkratnem prejemu sv. zakramentov. 

Družba sv. Mohorja žaluje za njim kot svojim očetom: blagi 
ranjci jej je bil dejanski ustanovnik, prvi predsednik, potem podpred- 
sedník in blagajnik do sedaj. 

Podrl se je z njim najmočnejši steber mnogim dobrodelnim na- 
právam in družbam ; odstopil je z bojnega polja neprestrašeni boritelj 
za »vero, dom, cesarja« ; — s krvavečim srcem plakajo koroški Slo- 
veuci za svojim voditeljem. 

Le blažilna misel na previdnost božjo, ki čuva nad nami, more 
nas tolažití. 

Bog mu daj veční mir in pokoj ! 

V CELOVCU, dné 18. januarja 1888. 

Odbor 
družbe sv. Mohorja. 



„Ljubljanski Zvon" 

izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih ter stoji 

vse leto 4 gld. óo kr. , pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. 

Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. 

Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. 

Lastniki in založniki : Fr. Levec i. dr. — Izdajatelj in odgovomi urednik : Fr. Levec. 
TTredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajskí česti, 15. 

Tiská »I<]arodua l'iskarua« v Ljubljani. 




Ste v. 3. 



Leposloveri in znanstvert listt 



V Ljubljani i. marcija 1888. 



Leto VIII. 



„Stará pravda." 

Venec balád. 

n. 
Pred cesarjem. 



»Sy schrayea ser, 
ye lenger, ye mer 
Stará pravda !« 

(Istá pesem.) 



^. 



(1515- 



it sem že predstav in zaslišeb, 
Teh tožeb in prošenj ves dan!« — 
Car Mak so vzdihuje v Avgsburgii — 
»Sejm ta bo li dnes že končan?« 

!»»Se nekaj jih čaká pred vráti, «« 
Dé nadmaršal Ravbar na to, 

»»Se té cesarost naj zasliši . . .«« 
»Naprej!« veli cesar krepko. 

Ustopijo v škornjih visokih 
In v irhastih hlačah možjé. 

Po prsih jim gómbi srebrni, 
A plasči do gležnjev visé. 

»Kjer Sava uam vrh iz Triglava, 

Kjer v Adrijo Soča hití, 
Kjer vije deroča se Dravá, 

Kjer Mura zelena šumi: 

»Tam biva naš národ ti zvesti, 
Od tam smo poslanci domá; 

A žezlo mogočno nam tvoje 
Tam, zdi se, že več ne veljá.« 

»Karkoli se komu poljubi, 
Počenjati z nami sme však: 

Po hrbtu pretepa nas Turek, 
A v lice nas bije graščák.« 

»Kaj Turek ! Morí nas, pa — ide. 
In s plenom odnese peté! 

A jastrebi z gnezd gosposkih 
Deró nas in — ne odlete !« 



»Mi sejenio — grád nam požanje, 
Njegovo vse, naše pa — nič ; 

In zájuterk naš, to je — tlaka, 
Večerja — beričev je bič.« 

»Kak dolgo še zemljo to svojo 
Kot sužnjiki orjemo naj? — 

Gospôda nam vzela je pravdo, 
Ti, cesar, nazaj nam jo daj !« 

» »Podložniki, vi ste pobožní ?!«« 
Nad irharje dvor zakriči, 

»»Kaj? plemstvo, cesarju udano, 
Crniti se upate vi!«« 

Ne zméni za dvor se car Makso, 
Za hrup njegov nič mu ni mar; 

Zré resno v poslance slovenské, 
Sočutjem deje jim car: 

»Krivice, ki vam se godijo, 
V nebo so vpijoče, zares ! 

Besedo zastavljam vam carsko : 
To néhati mora — ni bes ! « 

»Ej, vitez preljubi moj, Lamberg .' 
Ki Pegama, hrusta si zmél. 

Baliacu si v Beču snel glavo. 
Junák že povsod zaslovél; 

»Kaj pravim ti, Krištof moj dragi: 
Opaši meč, vzemi svoj ščit ! 

Pojezdi mi dol na Posavje 
Gospôdo objestno krotit!* 



Gorázd. 



'*'^@<|g)(g^>^* 




Vanda. 

Povest. 
Spísal Josip Staré. 

(Dalje.) 

IIL 

g-^, a ni bilo tako, kakor so Ijudje govorili, to je bilo res ; ali 
H vkljub ternu je gospa Glovacka vselej bila nemirna in veselega 

" " obraza, kadar je imel priti doktor Maček, in takšna je bila 
tudi danes. S pletilom v roki je hodila po sobi semtertjá, a brž ko 
je kdo stopal po stopnicah gori, nastavila je uho, če ni on. Ni trebala 
dolgo čakati, natanko ob določeni uri je potrkal na vráta in bil v sobi. 
Bil je kakor doma, in gospa ga je iz gostinske sobe peljala v spalnico, 
odmaknila mizo in mu velela, naj sede poleg nje na divan. Doktor 
se ni obotavljal, ampak tiho je sedel na določeno mu mesto, kakor 
vsako popoludne. Danes je bil malo zamišljen in slabé volje. Gospa 
Glovacka poprime besedo in ga vpraša: 

»Kaj pa Vam je, gospod doktor, da ste tako žalostní.^ V Vasih 
letih mora človek biti zmeraj vesel; zlasti če se mu káže tako lepa 
prihodnjost, kakor Vam.« 

»Res da nisem dobre volje, ali nikakor ne bi niogel reči, da sem 
žalosten. Sicer pa se jako motite, gospa, če misliti, da ima človek v 
mojih razmerah vedno le jasno nebo nad seboj.« 

»Rada bi videla tiste oblake, ki bi mogli potemniti Vaše solnce ; 
to bodo pač meglice, katere bi nežná gospodična z mahaljcem svojim 
mogla razpoditi.« 

»Mogoče, ali ne vsakaU krátko zavrne doktor. 

Gospa Glovacka je dobro vedela, kam Maček meri; ali nič ni 
bila užaljena, celo želela je, da bi odkritosrčno o tem govorila. Na 
videz pa se je le pritajila, kakor da ga ne bi bila práv razumcla, in 
smehljaje mu odgovori : 

»No vidite, da sem uganila, kakšne so Vaše megle.« 

» Dovolíte, milostivá, da se malo bolj jasno izrazim.« 

»Prosim, práv drago mi bode. c 



Josip Staré: Vanda. 13 1 



»Kje je gospodična Vanda ?« 

»Ni je doma, šla je h gospé Sieminski. 

»Ali zakaj je ravno takrat nikdar ni doma, kadar sem jaz tu, 
to je vendar čudno.« 

»Prav nič ni čudno, ämpak čisto jasno je. To je ravno naj- 
ugodnejši čas, da se s prijateljico uri na glasoviru. Krivico ji delate, 
če trdite, da je nikdar ni doma, kadar ste Vi tu. Kadarkoli ste opo- 
ludne ali na večer bili naš gost, nikdar je niste pogrešali; popoludne 
pa ni gotovo, da pridete. Drugače bi bilo, da ste se napovedali in 
poudarili, da bi se tudi z Vando radi kaj pomenili. 

»Naj bo!« reče doktor in zgane z rámami. Poznalo se mu je, 
da ni bil povse zadovoljen z gospenjim razlaganjem. Ko se je malo 
odhrkal, povzame zopet besedo : 

»Se jedno vprašanje mi dovolite, milostivá! Zakaj gospodična 
Vanda vedno le k Sieminskega gospé zahaja, a ne tudi kam drugam; 
saj se v Ljubljani ne manjka deklic njene dobe in tudi odličnih dovolj, 
da bi se mogla ž njimi družiti.« 

»Vsakdo hodi najrajši tja, kamor ga vleče srce. Da je moji hčerki 
lepa Smaragda nad vse druge k srcu prirasla, tega ji ne morem braniti, 
zlasti ker jo nánjo tudi nekoliko veže spomin na rajncega očeta, ki 
je z veliko Ijubeznijo in redkim sočutjem bil udan tem nesrečnim 
Ijudem. Razven tega ji je ta tovarišija od veliké koristi, kajti pri ni- 
komer drugem se Vanda ne bi mogla tako dobro vaditi na klavirji, 
kakor pri gospé Sieminski. Práv veselá sem, da se je našla tako 
lepa prilika; Bog ve, čemu bo to dobro. « 

»To je vse lepo; ali milostivá ne bi smeli pozabiti višjih ozirov. 
Jaz ne poznám Sieminskih ; cesarski uradnik niti ne smem imeti znanja 
ž njimi, kajti bilo bi slabo priporočilo záme, ko bi se družil z iz- 
gnanci. Vi ste neodvisna, to je res, ali v višjih krogih bi Vam le 
utegnili zameriti prezaupljivo prijateljevanje s to rodbino. 

»Jaz se nikdar nisem pečala s politiko, ali plemkinja sem zmeraj 
bila lojálna ter obsojala vsako rovarjenje, bodisi slovensko, poljsko, ali 
madjarsko; toliko pa me je moj rajnki le prepričal, da ob času dr- 
žavnih prevratov večkrat trpé nedolžni. Sieminski so že več let v 
Ljubljani, a tako tihi in mirni Ijudje so, da bi malokdo vedel za nje, 
če ne bi gospodje toliko govorili o lepi Smaragdi.« 

»Tiha voda bregove trga«, rekel je doktor ter ponosno povzdignil 
glavo, v svesti si; da je izustil modro besedo. 

»Pa ne vsaka«, zavrne mu mirno gospa Glovacka. 

9* 



132 Josip Starfe: Vanda. 



»Saj se ne bi zmenil za Sieminske, to ni moja stvar; hvala Bogu, 
za takšne Ijudi imamo policijo. Toda milostivá boste sami sprevideli. 
da meni ne more biti prijetno, če gospodična Vanda tako pogostoma 
tja zahaja. Ljudje jo vidijo; Ijudje vedo, da se jaz za njo zanimam, 
pa bi mi moglo škodovati zdaj, ko ravno pričakujemo toliko in tako 
imenitnih izprememb, ki imajo tudi odločiti o mojem povišanji v službi.« 

»Ali, gospod doktor!* čudi se gospa, »kdo bo vse tako črno 
gledal! Tako oster ta novi državni red le ne bo. Mladi ste in neizku 
šeni, kar pa nič ne dé; veliká Vaša skrb in natančnost Vam bo le 
na korist. Do dobrega sem prepričana, da Vas čaká lepa prihodnjost 
in da boste práv kmalu povišani v službi, vkljub ternu, da Vanda 
hodi k Smaragdi.« 

»Trdno upam,« pritrdi Maček zadovoljen sam s seboj, potem pa 
bolj plašno dodá, »ali brž ko príde imenovanje, moral bom odpoto- 
vati, a do tja bi nekatere stvari vsakako rad imel na čistem.« 

»A kakšne stvari so to?« vpraša gospa čisto mirno, akoprem 
je dobro vedela, da se práv nje in hčere njene tiče, kar je Maček 
imel v mislih. Se se je nádejala, da se bo Vanda dala pregovoriti in 
omečiti doktorju nasproti. Zato se na nobeno strán ni hotela prena- 
gliti, ampak vsako besedo je dobro premislila, predno jo je izustila. 

Doktor se je ohrabril in nadaljeval: 

»Vidim, milostivn, da mi je brez ovinkov govoriti. Nikdar niseni 
pred Vami tajil, kakšna čustva gojim v srci svojem za gospodično 
Vando. Ko sem se prvikrat bližal Vaši hčeri, želel sem, a danes želim 
bolj, nego kdaj prej, da bi naju združil srečen zákon. Vi niti trenú tek 
niste bili zoper tO; celo upanja ste mi dajali z Ijubeznivostjo Vašo. 
Drugače me je sprejela gospodična. Ogiblje se me, kjer le more, a če 
sva skupaj in če začnem besedo napeijevati na svojo Ijubezen do nje, 
kar preseče pogovor, in še nisem imel prilike, da bi ji razkril srce 
svoje. Niti toliko se ni mogoče ž njo meniti, da bi me bolje spoznala. 
Pravil sem ji, kar sem doživel na Dunaji, govoril o raznih drugih 
stvareh ali ona je vedno le molčala, a ne da bi kdaj kázala, da jo 
moje pripovedanje zanima, ali da bi sama začela kak pomenek.« 

»Ravno to kaže,« opravičuje jo mati, kako je sramežljiva. Práv 
takšna deklica morala bi Vam biti po volji.« 

»Ne bi maral, ko bi bilo res tako, kakor pravite ; ali meni se 
zdi, da je to njeno ravnanje premišljeno; da je to očitno znamenje 
hladnosti, če ne še kaj druzega. Poznám gospodično od druge stráni. 
Bilo je prilike, da me je tako odločno in brez strahu zavracala, da 
sem se ji kar čudil.« 



Josip Staré: Vanda, 133 



»Jaz iz Vašega pripovedanja sklepam, da Vi Vando in sploh 
dekleta slabo poznáte. Sicer me ta Vaš nepokoj veseli, zato ker mi 
je nov dokaz o veliki Ijubezni Vaši do Vande.« 

»Ne morem Vam reči, kako meni to Vaše priznanje dobro dé, 
ali zato nikakor ne sodim drugače o Vaši hčeri. Ne, ne, jaz se ne 
motim, marveč boj i m se še vse kaj hujšega, kar gotovo niti Vam, 
milostivá, ne bi bilo drago. Pa kaj bi o tem govoril; premalo imam 
dôkazov, zato rajši molčim.« 

Gospa Glovacka ni mogla pritajiti jeze svcje; preveč so jo raz- 
žalile zadnje doktorjeve besede. Vsa razdražena mu ostro zavrne: 

»Tako sumniti moje dete, tega si ne dam od nikogar, najteže 
pa to čujem iz Vaših ust, gospod doktor; kajti kdor o izvoljeni srca 
svojega sodi, kakor Vi o moji hčeri, ta je ni vreden.« 

Maček je sprevidel, kako se je bil prenaglil, kesal se je svoje 
nepremišljenosti in jel je gospo tolažiti: 

»Prav lepo prosim odpuščanja, milostivá, nisem se práv izrazil. 
Hotel sem reči, da ne bi smeli Svoje hčere tako zlahka puščati k 
Sieminskim; kdo ve, kdo tjá zahaja, kajti to so naposled vendar le 
sumnjivi Ijudje. 

»Da Sieminski niso Ijudje po moji volji, to dobro veste, gospod 
doktor; ali če so tudi politično osramočeni, zoper privatno njihovo 
življenje nihče ničesar ne more in ne sme reči.« 

» Gotovo, da ne; in niti jaz tega nikdar nisem trdil. Le to sem 
rekel, da se ne ve, kdo drugi k njim zahaja. Odkar je novi polk v 
Ljubljani, druži se Sieminski z nekim častnikom, ki je čisto drugačen, 
nego so ostali. Ne sali se s tovariši svojimi, ne postopa za dekleti, 
ampak le v časopisih tiči in s Sieminskim se sprehaja.« 

»To vendar ni nič slabega; celo lepo je, če je častnik moder, 
kakor se môžu spodobi.« 

»Tega ne tajim ; ali Ijudje, ki niso taki, kakor drugi, so nevarni. 
Kdo ve, če v tem častniku pod belo cesarsko suknjo ne bije prev- 
ratno rovarsko srce.« 

Gospa Glovacka je umolknila; preveč se ji je gadilo grdo na- 
tolcevanje. Práv živo se je spominjala ranjkega moža svojega; spre- 
videla je, kako modro in resnično je on sodil o takih stvareh. Zakaj 
ga ni več, da bi zavracal mladega doktorja! Čez nekoliko trenutkov 
pa zopet izpregovori : 

»Pustiva to, gospod doktor, v tem se ne bodeva ujemala. Gledé 
Vande pa ponavljam, kar sem Vam prvikrat rekla, ko ste mi razodeli 
naklep svoj ter snúbili mojo hčer. Načesar nimam zoper to, celo 



134 Josip Starb: Vanda. 



prav srečna bi bila, ko bi se v tej stvari Vaša in — moja želja izpol- 
nila. Toda v svetu ne gre vse, kakor bi želeli; večkrat treba čakati 
in potrpeti, in ravno Vam, gospod doktor, priporočala bi v tem malo 
vec potrpljenja. Saj sta še oba mlada. Vam itak treba še nekoliko 
višje službe, a med tem izkusite, da si pridobite Vandino srce.« 

Doktor Maček ni vedel, kaj bi na to odgovoril. Predobro je 
čutil, da ga Vanda ne mara; dozdevalo se mu je celo, da druzega 
Ijubi, kajti če je sprva proti njemu bila hladná, zdaj mu ne more 
vec prikrivati, kako ji je zopern. Ni vedel, kaj bi odgovoril gospé, ki 
mu je bila nagnena in ga je še zmeraj tolažila s praznimi upi. V tem 
príde Neža skozi zadnja vráta v sobo, pogrne mizo pred gospo in 
gostom njenim, razloži po nji potrebno posodo, a naposled odide 
in se povrne s kavo. Gospa natoči doktorju in sebi; dobro ve, 
kako črno in kako sladko da ima rad. On zopet hvali kavo, da 
boljše ni pil niti na Dunaji pri grofu, kjer je bil za domačega učitelja. 
Zdaj pa je ona jela zopet izpraševati po življenji v grofovski hiši, on 
pa je obširno pripovedoval, kar je vedel, Kadar je le mogel, vpletal 
je samega sebe, kolikanj so ga na Dunaji cenili, zlasti groíica; s kakimi 
visokorodnimi gospicami da je ondu občeval, in če bi bil le količkaj ple- 
menite krvi, da se gotovo nikdar ne bi bil povrnil na Kranjsko. Toda 
grófova protekcija da mu bo ostala in mu pomagala, da bo hitro 
više stopal v državni službi. 

Gospa je čisto pozabila, da sta se bila prej sporekla. Zopet je 
bila dobre volje, zlasti ko sta v pogovorih svojih čisto zašla v »visoke 
kroge«. Tudi Maček se je malo potolažil. Veselega obraza se je po- 
slovil, da bi še o pravem času prišel v Zvezdo, predno jenja vojaška 
godba. 

Bil je ravno pri vratih, ko je nekdo od zunaj na nja potrkal 
ter jih takoj tudi odprl. 

»0, gospod doktor. Vi tu }« čudi se visoka stará gospa, »v 
»Zvezdi« kar mrgoli lepih deklic in mladih gospá, a nališpane so, da 
žena, kakor sem jaz, ne ve, kam bi se djala.« 

»Nikar tako, milostivá, kdo bi sam sebe tako po nazasluženem 
nazaj postavljal!« 

Stará gospa bila je nagluha, pa ni razumela doktorjevega odgo- 
vora, ali ker je videla, da odhaja, podrazila ga je: 

» Dobro pazite náse, da Vas ne zadene usodepolna pušica. Le 
smejte se, pa je le tako! Nečem Vas dlje zadrževati; polno žarečih 
očij se željno ozira, od katere stráni prídete. Z Bogom! Dobro se 
imejte,« 



Josip Staré: Vanda. 135 



Zgovorna mamica je bila gospa Dobravčeva, najstarejša in naj- 
zvestejša znanka Glovackega doma. Z rajnko materjo gospe Glo- 
vacke bili sta nerazdruživi prijateljici, obe sta ob času francoske oku- 
pacije najbolj sloveli med vsemi dekliči tedanje Ljubljane, pa nista 
mogli pozabiti prelepih časov mladosti svoje. Dobravčeva gospa je 
pri vsaki priliki poudarjala, kako so francoski oficirji bili priljudni in 
okretni in da so se sploh tako lično védli, kakor da bi bili sami 
grófi in baróni. Nič ni zamerila, če jo je kdo podrazil s francoskimi 
častniki, ampak dala mu je kak šaljiv odgovor, potem pa znova jela 
praviti, kar je že, Bog ve kolikokrat, povedala. Pa kdo bi ji zameril, 
saj je rtobena stvar na svetu ni mogla tako razveseliti, kakor spomin 
na staré čase. Réva bila je že več let vdova po moži odvetniku, ki 
ji je zapustil toliko, da je mogla brez skrbi živeti. Stari njeni znanci 
so pomrli, a ker ni imela otrok, bila bi čisto zapuščena, če ne bi bilo 
gospe Glovacke, ki jo je spoštovala, kakor kako teto. Zato je Do- 
bravka však čas k nji zahajala in bila je pri nji kakor doma. Dasi 
visoke postave in stará, držala se je še zmeraj po konci, in tudi črte 
na obrazu so še zmeraj pričale, da je nekdaj morala biti lepa. Nosila 
se je nekako bolj po stari šegi, zlasti si jo lahko spoznal po umetnih 
kodrastih zvitkih, ki so ji ob straneh viseli izpod klobúka. V roki je 
vedno nosila starinsko žametovo torbico, v kateri je imela robec, pletilo, 
molitvenik, ali kar je sicer trebala, če je šla od doma. 

Ko je doktor Maček odšel, obrne se stará gospa h gospe Glo- 
vacki in ji zakliče: 

»Brhek je!« 

»Ni napčen«, pritrdi j i mirno Glovacka. 

»Kaj pa Vanda .^« vpraša Dobravka, kakor nekdo, ki natanko 
vse ve, kar se v hiši godí. 

»Kaj.^« ponavlja Glovacka in zgane z rámami, »čimdalje trdo- 
vratnejša je, kar nič neče slišati o njem.« 

»Cudno!« reče stará gospa, sede na sofo kraj Glovacke in vpraša 
dal j e : 

»Kaj pa vendar pravi.^« 

Gospa Glovacka ji na ťo ničesar ni odgovorila, ampak pobesila 
je oči in molčala. Dobravka hitro zopet povzame besedo : 

»Ali mar druzega Ijubi .^« 

»Ne, da bi jaz vedela; saj razven doktorja Mačka niti ne pozná 
mladega moškega.« 

»Ali res ne.^« vpraša Dobravka sumnjivo in se poredno nasmeje. 



136 Josip Starfe: Vanda. 



»Odkod neki?« zavrne nejevoljno Glovacka, ali spomnila se je 
denašnjega pogovora z doktorjem Mačkom in se globoko zamislila. 

»Odkod da bi ga poznala? — I no, saj vendar hodí v cerkev, 
v posete, na sprehod; a kolikor jaz vem, ne hodi nikamer z zaveza- 
nimi očnií.« 

»Gospa Dohrávka, Vi ste pac srečni, da se Vam v Vaših letih 
še Ijubi tako šaHti.« 

»E, mi iz francoske dobe, mi smo drugi ljudje.« 

»Če so bili vsi takšni, kakeršni ste Vi, potem Vam rada verja- 
mem. Ali pustiva to. Danes ste z Vašim govorjenjem v meni obudili 
nekako sumnjo o moji hčeri; draga gospa Dobravka, povejte mi od- 
kritosrčno, ali res kaj veste ?« 

»Kakšno sumnjo? Saj to ni nič slabega, če namesto tega Ijubi 
druzega. 

»Kakor se vzame. Práv lepo Vas prosim, ne govorite tako od 
daleč, ampak kar golo resnico mi povejte. « 

»Kdo ve, če je to resnica, kar jaz vem.« 

»Tedaj mi recite to, kar veste, kar ste od drugih čuli, ali kar 
morebiti sami sklepate iz kakih znamenj.« 

Stará gospa se nasmeje in pravi : 

»Naj bo; ali nikar si po nepotrebnem ne delajte skrbij. Bog ve, 
če je vse res; in če je res, tudi ni nič hudega. Sama nisem še nikdar 
ničesar zapažila; ali moja Jera mi je že spomladi pravila, da je neko 
nedeljo zvečer videla gospodično Vando z nekim častnikom, ki jo je 
bržkone od Sieminskih domov spremljal. Meni se to ni nič nenavadnega 
zdelo, saj je to dolžnost vsacega kavalirja, pa se nisem dalje zmenila. 
Ali Jera trdi, da se ne moti, da isti častnik še danes zalezuje Vando 
in da se shajata pri »tistih čudnih Ijudeh, ki niso naše vere.« Ona da 
je to že večkrat zapažila, ko je v Zvezdo šla po vode. No, to je vse.« 

»Ali mar tega ni dosti?« vzdihne gospa Glovacka in kar vroče 
jo je prehajalo od nepričakovanega razodenja. 

»E kaj bi bilo dosti ; to vse nič ni. Mladi Ijudje se bodo zalju- 
bovali in dragovali, dokler bo svet stal. Katerim je usojeno, tisti se 
bodo vzeli, in zastonj bi bilo vsako odgovarjanje ; katerim pa ni uso- 
jeno, tistim se vsaka zveza sama po sebi razdere. Cemu bi si torej 
glavo belili s stvarmi, ki niso v naši moči.« 

»Te Vaše misii so menda tudi še iz francoske dobe.« 

»Kaj bi bile iz francoske dobe; odkar svet stoji, bilo je tako in 
bo tako ostalo. « 



Ivan Železnikar: Osapska dolina. 137 



»Mogoče; ali vselej se zaljubljene za veže le ne razvezujejo tako 
gladko, kakor ste Vi povedali. « 

»Gladko, gladko!« ponavlja stará gospa malo nejevoljna, »kaj 
pa se na svetu gladko razvija ? Od zibelke do groba nam je vsem pot 
s trnjem posut; ali zato nismo Bogu nič menj hvaležni za življenje, 
katero nam je dal.« 

» Gospa Dobravka, Vi bi nazadnje človeka še znali potolažiti. 
Veste kaj. pojdiva malo na sprehod, práv potrebná sem čistega zraka.« 

»To je pametna beseda«, zavrne stará in kar obraz se ji je za- 
svetil od radosti, da je še kdo na svetu, ki si želi njene druščine. 

(Dalje prihodnjič.) 



Osapska dolina. 

Spisal Ivan Železnikar. 

laven in krasen je razgled z Opčin na amfiteatralično razpro- 
stirajoči se Trst, na rujavkasto-sinje obale istrske in na modro- 
zeleno valovje Jadranskega morja; menj poznat, a jednako 




krasen, v marsičem morda celo krasnejši pa je razgled iznad starega 
grada v Sacérbu (San Servolo), ki se kakor sokolovo gnezdo dviga 
med kršnim Krasom in tožno Istro, med Žaveljsko in Osapsko dolino. 

Sacérb je mala a slikovita vasica na visocem hríbu nad Dolino, 
ležeča okoli skalne škrbine, na kateri stojé razvaline nekdanje trdnjave, 
znamenite izza bojev z Benečani. V Valvasorji nahajamo nje jako 
pristno podobo in v skalo vsekane stopnice, ki jih je narisal slávni 
kronist kranjski, ohranjene so še danes tako dobro, da po njih, dasi 
so nekoliko previsoke, z malim náporom dospeš v podzemeljske, iz 
naravnih skalnih otlin prirejene prostore, ki so bili nekdaj posadki 
v skrajnem slučaji zadnje pribežališče, ali kakor Valvasor pravi »re- 
ceptaculum*. O jahališčih, narisanih v »Ehre des Herzogthums Krain«, 
dandanes ni več najmanjšega sledu, kakor tudi ne o slávi nekdaj 
ondu gospodujočih plemenitih gospodov, med katerimi so bili Petači 
(Petazzi) po Ijudski pripovedki tako krúti, da so matere Brščice s 
svojim mlekom morale dojiti grajska pséta, kar je nekda tudi bilo 
vzrok, da je oholi ta rod popolnem izumrl. 

Popotniku dospevšemu iz prijazne Doline po dobre polurc hoda 
v Sacérb in splezavšemu na starega gradii najvišje razvaline, odpira 
se v istini čaroben razgled. Tam v ozadji se vidi mesto Gradež in 



138 Ivan Železnikar : Osapska dolina. 



njegova zlasti ob solnčnem zahodu kakor razbeljeno železo žareča se 
lagúna, starodávni Oglej in vitki njegov »campanile« na desno ustje 
mnogo opevane Soče, dalje na strmí skali divni Devinski grád, bližje 
v polukrogu pa bogati Trst z belimi svojimi vilami, pristávam i 
in krasnimi letovišči, naslanjajoč se na Skedenj in na opuščene 
Zaveljske soline, od katerih naprej se na gore naslanja mesto Milé 
(Muggia) ter vkupe z omenjenimi glavnimi predmeti kot krasen okvir 
obroblja sinje morje Jadransko, po katerem plovijo brze ladje z belimi 
jadri in mogočni parobrodi, puščajoč na morski gladini viden sled in 
bruhajoč iz sebe gost, črn dim v južni vzduh. Med zapuščenimi soli- 
nami Zaveljskimi in gledalcem se razprostira lepa in plodná raván, v 
katere ozadji leži že prej omenjena lepa vas Dolina, bolj na desno od 
nje pa slávni »Breg«, kjer se prideluje slovita »brežanka« in kjer je 
znamenitá božja pot v Ricmanjih, prijazni Boršt, koder sedaj vozi 
Hrpeljska železnica, v dnu gorovja pa Boljunec, ob potoku Glinčici, 
ki goni veliko mlinov, redečih poleg mlinarjev še par stotín marljivih 
krušaric. Divná panoráma pa s tem še ni zavŕšená, kajti na levo je 
odprta proti tožni Istri, za seboj pa imaš Kras v besede pravem po- 
menu, da si pristnejšega niti misliti ne moreš. Kakor okamnelo morje, 
brez vsacega grmiča, brez vsake vidne vegetacije pne se gorko hrb- 
tišče pred teboj in oko bi se utrudilo na tej tihotni jednoličnosti, ko 
bi si ne moglo odpočiti pri pogledu na širokoplecega Nanosa s cer- 
kvico SV. Jeronima in dalje na krásne naše Planine, med katerimi go- 
spoduje v vsi svoji veličini divni naš Triglav. Nad vsem tem čarobnim 
razgledom pa je razpeto jasno nebo italijansko, vzduh okoli tebe čist 
in vonjav, poln južne miline in toplote, boje pisanih pokrajin krepke 
in žive, vse vkupe pa divná slika, katero bi popolnem pogodil le 
slikar — genijalen kolorist, kateremu ne prija izključno le pokra jina, 
vseskozi zelena kakor špinača, marveč však kraj, odličen po svoji na- 
ravni in izvirni lepoti. 

Ko si, nauživši se izrednega razgleda, začel mirneje motriti vso 
pred seboj razprostrto lepoto, opaziš hkratu neko posebnost. Od ba- 
jeslovnega Devínske ga grádu, ki v motni daljini stráži severno obalo 
sinjega morja, mimo Nabrežine, Kontovelja, Opčin, Bazovice, Ključa, 
do Sacerbskega stališča tvojega, mimo Ospa, Črnikala in dalje naprej 
vidíš na prví pogled strogo določeno mejo razvpitemu Krasu. Strmo 
bregovje, deloma sivo-rudečkaste stene, podobne orjaškim navpičnim 
zídovom ločijo kraško planoto od južnega sveta in kjer je ta ločitev 
naj markantnej ša, ondu z vso gotovostjo lahko sklepaš, da je vode 
silná moč takó preobrazila skalovitega Krása trdo líce. Tako je pri 



Ivan Železnikar: Osapska dolina. 1 39 

Devinu, tako pri Boljunci, pri Sacérbu, Ospu, Črnikalu, tako pri Zani- 
gradu in naprej. 

A to še ni vse. Oprezen pogled ti pove, da je morala ta Krasu 
strogo določena meja nastatí vsled potresov, vsled pogrezanj, kakor jih 
je jako vrlo opisaval generál Marenzi v svoji mnogo, a nezasluženo za- 
smehovani pogrezni teoriji (»Einsturztheorie«). Na Stajerskem, v vino- 
rodnih Visovljah, videl sem nekoč po podzemeljskim studenci izpod- 
kopan vinograd. Po dolgem dežji se je pogreznil del vinograda in 
nastal je jarek, ki je imel isto formacijo, kakor gori omenjena od 
Devina do Zanigrada raztezajoča se stena. Da, kjer se je odkrhnil trdi 
lapor, bile so celo boje, četudi nekoliko medlejše, vendar približno jako 
podobne slikovitim stenám pri Boljunci, Sacérbu, Ospu, Črnikalu i. t. d 
Zrušeno ozemlje pa je imelo isto lice, kakor ves Breg, vas Dolina, 
Osip, Gabrovica in druge vaši. 

Veliké zanimivosti pa je tudi to, da se z mejo, Krasu določeno, 
menja tudi geognostična sestava. Trst ni več na ozemlji z značajem 
kraškim, v Bregu začenja tudi že druga formacija, ki se dalje razpro- 
stira mimo Ospa, Tinjana, Plavij, do Kopra in dalje, katera je torej 
velezanimiv osrédek, sredi skalovitega in kakor morská goba luknji- 
častega Krása. 

Po teh opazovanjih ne bode odveč, ako se malo ozreš v naj- 
bližjo okolico. Sacérbskega starega grádu razvaline nimajo posebnega 
interesa. Bil je to grád, utrjen po prirodi, a veliko premal, da bi se 
mogel braniti oblegovalcev velicemu številu. Zato so ga tudi cesarske 
čete 1511.I. z malim náporom odvzele lakomnim Benečanom. Mnogo 
zanimivejša, jediná te vrste, pa je menda podzemeljska cerkvica, dober 
streljaj od Sacérbskega grádu. Stopajoč z voditeljem po zvenečem 
kraškem kamenji, ne vidiš niti sledu kaki stavbi. Zdajci pa se nagne 
jedva vidna steza nizdolu in skozi dobrí lési podobná vráta prídeš po 
kacih petdesetih stopnicah v cerkev, ki nima niti zidu, niti trámu, niti 
zvonu. Naravna podzemeljska duplina je dala prostora božjemu hramu, 
lepi kapniki so vsa draperija in olepšava in príroda sama je izklesala 
sarkofágu podobno skalo, na kateri je altar, na njem pa par práv 
siromašnih svečnikov, jedini nakit tej najpriprostejši cerkvici, kar sem 
jih kdaj videl. V tej duplini je živel nekda sv. Servolo, kateremu je 
tudi cerkev posvečena in kateremu na čast se vsako leto, če se ne 
motim meseca junija — daruje sv. maša. 

Priprosta je ta cerkvica, — darežljiva príroda ji je naklonila samo 
jedno okno, skozi katero prodira dnevna luč baš pred oltár — a vendar 
ubogi istrski in kraški kmet ne zamuja prilike, da bi je ne obiskal ter 



I40 Ivan Železnikar: Osapska dolina. 



izpod kraškega površja z dna zdvojenega srca ne prosil Boga za mi- 
lejso usodo. In končavši svojo molitev z nekakinn hrepenenjem stooa 
za oltár, kjer so iz kapnikov skozi stoletja padajoče kaplje izdolble 
latvici podobno globino, polno studené vode. Kaj je studená voda, to 
umeje le Kraševec. Zato pa jo tudi zauživajo slastno, kakor bi pili 
ohlajenega šampanjca ; žal, da je vode le malo in da je naravna skalná 
latvica le prehitro prazna. Valvasor sicer pripoveduje, da je ta latvica 
toli čudotvorna, da je ni moci izprazniti; a njegova trditev dokazuje 
samo to, da on v Sacérbu sam nikdar bil ni in da torej tudi ni po- 
skúšal izprazniti čudotvorne latvice. Iz rečenega bode vsacemu jasno, 
da se izplača pohoditi Sacérb, zlasti pa podzemeljsko cerkvico, iz ka- 
tere se na levo odpirajo velikánske podzemeljske jame, ki po trditvi 
prebivalcev sezajo par ur daleč, a žal, še niso preiskane. 

Iz Sacérba na levo proti jugovzhodu je razprostrta lepa Osapska 
dolina, kaki dve uri dolga, povprečno pa pol ure široká. Dolina ta 
je v marsičem zanimiva. Severná strán od Sacérba do Črnikala ima 
pravi kraški značaj, vse druge stráni pa imajo, kakor deloma že zgoraj 
povedano, drugo formacijo. 

Ime ima dolina od glavne vaši, ki se na vseh zemljevidih, ne 
izvzemši Koslerjevega, napačno nazivlje »Ospo«. Pravilno ime je »Osip«, 
— domačini govore »Osép« — prebivalcem njenim pa pravijo »Osapci«. 
Zidana je ob vznožji velikánske pečíne, katere del se je izvestno nekdaj 
odkrhnil in nasul breg, na katerem stoji vas, ki je po tem »osipu« 
dobila svoje sedanje ime. Tikoma nad vasjo, tikajoč se najviše sto- 
ječih hiš, dviguje se navpična rudečkasta stena, sredi nje pa zijá, kakor 
kiklopsko oko, široká otlina, iz katere po dolgem deževji pritaká 
majhen curek vode, kot znamenje, kako visoko stoji v osrčji hribovja 
vsled pretesnega ustja zajezena voda — Osapska Reka. 

»Reka« je Osapske doline prvá posebnost. Navadno ne zaslúži 
niti imena potok, ob súši skoro do cela usahne, kadar pa na Pivki 
dežuje dalje čaša, prihrumi v toliki obilici, da hitro stopi cez bregove 
in preplaví skoro vse travnike in njive do opuščenih solin pri Milah 
(Muggia) ter je vsa dolina podobná motnemu jezeru. Tej prikazni na- 
sproti mora se človek nehotoma vprašati: Od kod toliko vode.^ Kras 
nad Ospom nima tacega reservoara, iz katerega bi moglo odtakati 
toliko vode, naravno torej, da treba to razlagati drugače. Ljudstvo 
govori in je trdno prepričano, da prihaja voda iz Škocijana, da je 
torej Osapska Reka odtok ali panoga svetovno znamenite 
Skoci jánske Reke. Ime samo ob sebi že deloma na to napeljava, 
ražne okolščine pa še določneje to potrjujejo. 



Ivan Železnikar: Osapska dolina. 14 i 

Ne gledé na to, da je po. Ijudski pravljici nekdaj palo dvoje volov 
nn Krasu v brezdno in da so se kosci jarma ulovili pri Ospu, (pravljice 
také pac niso redke), mora se naglašati., da tej vodi ni nob mega druzega 
izvora, da tako močno narastá le tedaj, kadar je na Pivki dolgo deževalo, 
da prihaja navzlic svoji podzemeljski strugi, jako kalná, ter prináša s seboj 
celo ž aga n j e, katerega bi med Ospom in Škoeijanom zaman ískal. 

A .se drug razlog govori za mojo, na Ijudsko mnenje oprto tr- 
ditev. Ko se je 1883. 1. na občnem zboru inženirjev in arhitektov 
Trža.skih razpravljalo vprašanje, kako napeljati Reko in Bistrico v 
Trst, čital je inženir Friderik Angeli dotično poročilo, katero so se- 
stavili veščaki. V tem izvestji pripoveduje se tudi, kako so merili 
kolikost Reke. Pri Gorenjih Vremah konštatovali so 260.070 m^ vode na 
dan, pri Skocijanu pa samo 180.000 ;//3. Med Vremami in Škoeijanom 
se izgublja torej 80.070 nŕ vode na dan. Kam odhaja toliko vode.í^ 
Brez veliké bistroumnosti se lahko sklepa, da mora tolika množina 
kje drugje na dan. Jaz za svojo osebo sem trdno preverjen, da je 
precejšen del, če ne vse, dobiva Osapska Reka, zelo verjetno pa 
je tudi, da treba v poštev jemati Rižano, in to bi bilo za vprašanje 
o napeljavi Reke in Bistrice v Trst eminentne vážnosti. Osapska Reka bi 
Tržačanom ne delala veliké preglavice, ker goni samo jeden jako primi- 
tiven mlin, obRižani pa je nad trideset vélikih in deloma jako lepih mlinov. 

Ko bi namreč Tržačani, kakor so načrti, zajeli vso vodo med 
Vremami in Škoeijanom, prenehali bi odtoki v Osip in morebiti tudi 
v Rižano, posestniki in mlinarji pa bi za suhe struge zahtevali pri- 
merno odškodnino. Zeló potrebno bi torej bilo gledé dotičnih pravic, 
nič menj pa tudi v znanstvenem oziru, da bi se ta zastavica razrešila. 
Na Nemškem so bili pred par leti v jednakem položaji. Domnevalo 
se je o Dunavu, da po nekem podzemeljskem odtoku Reni v Bo- 
dcnskem jezeru oddaje velik del svojih voda. Da se ta »bifurkacija« 
dožene, potopili so v dotično reko nad 100 stotov soli in po kratkem 
opazovanji bila je stvar stalno gotova. Kaj jednacega naj bi se storilo 
tudi glede Škocijanske, oziroma Osapske Reke in Rižane, o katerih bi 
se tem potem neovrgljivo dognalo, nista li bili že Rimljanom znani 
pod skupnim imenom »septem fontes Timavi«. 

V predstoječih vrstah sicer ni z matematično točnostjo dokazano, 
da je Osapska Reka res Škocijanske Reke odtok, torej pravá sestra 
onih rék, ki prihajajo pri St. Ivanu deloma že kar plovne na dan, 
vendar pa mislim, da je moja trditev in Ijudsko mnenje več nego hi- 
poteza in da se prej ali slej tudi v tej stvari izreče konečna beseda. 

(Dalje prihodíijič.] 




1 42 Janez Trdina : Bájke in povesti o Gorjancili. 



Bájke in povesti o Gorjancih. 

Spisal Janez Trdina. 

39. Razodetje. 

(Konec.j 

eč takih črnih stebrov so si prislužili profesorji, ki so prepo- 
vedovali mladini naši dobre in postené slovenské časopise 
in knjige z nesramno pretvezo, da jo pohujšujejo. Brez za- 
preke pa je smela prebirati vse tuje spise, dasi so bili mnogi stra- 
šansko nespodobni in nenravni ali pa popolnoma nekrščanski in brez 
verski. — Cesarska vláda, mestni odbor in posamezni domoljubni in 
bogati podjetniki preskrbeli so Semenič obilo z brezbrojnimi obče- 
koristnimi ustanovami, nápravami in zavodi. Železnice so šle iz njega 
na tri straní, proti Ljubljani, Karlovou in Ogulinu. Zračna pošta 
S a mole t je nosila však dan blagó in potnike v Ljubljano, Zagreb, 
Trst, Reko in Celje. To pošto je izumil pred sto leti neki Ljubljančan. 
Vozila je visoko nad zemljo, cesto nad oblaki brez najmanjše nevar- 
nosti. Velikansk vodotoč je dovajal mestu vodo iz daleké Kolpe, po 
drugem vodovodu je dobivalo iz hrihov bistro studenčino. Umno 
zemljedelstvo, trgovina, továrne in premnoge ine delavnice so naklonile 
vsem stanovom znatno imovitost in splošno zadovoljnost. Starodávna 
borna »Purga« preimenovala se je po dobrem razlogu v »Milijonarski 
trg«, kajti stanovali so ob njem v palačah svojih sami težki bogatini, 
ki denarcev svojih niso šteli, nego jih merili na vagane. Najrajši in 
najdlje se je mudil Slóbodin však pot v prvi mestni ulici v gimnaziji, 
ki se je razlikoval v marsičem od denašnjih šol tega imena. Vsi 
predmeti so se razlagali po Slovensko. Poleg domačega jezika učil se 
je najbolj »slavjanski«. Vsi dijaki so ga govorili tako gladko kakor 
materinščino svojo. Dajala pa se jim je prilika, da so se izurili lehko 
tudi v drugih slovanskih narečjih in v glavnih tujih jezikih. Jako 
mnogo ur je bilo odločenih računstvu, fiziki, prirodopisju in zemlje- 
pisu, grščini in lalinščini pa — nobena! Čas, ki se je s tem dobil, 
upotrebljeval se je velekoristno za glasbo, zdravoslovje in v višjih 
razredih za državoslovje. Glasba je bila zapovedan predmet za vse 
učence. Slóbodin se je uveril, da so si semeniški dijaki čvrsto za- 
pomnili pravila, kako jim je živeti, da si ohranijo zdravje. Dasi je 
bistro pazil, ni našel v vsem mestu nobenega mladega človeka, ki bi 
bil pijančeval, žgal smodke, ponočeval, ali čepel sključen po vse ure 



JanezTrdiiia: Bájke in povesti o Gorjancih. 143 



pri vražjih kvartah. Dečaki so se dobrovoljili v prostih urah z dobrim 
berilom, duhovitim šahom, biljarjem, žogo, telovadbo, prijetnimi izprehodi 
na deželo i. t. d. Učitelj državoslovja je razkladal poslušalcem ústroj 
dŕžave in državljanske pravice in dolžnosti. Odraslim mladeničem je 
bilo torej politikovanje dovoljeno, kar se je zdelo Slóbodinu j ako pa- 
metno in potrebno. Zabeležil si je v listnico besede, s kojimi je 
končal profesor tega predmeta predavanje svoje. Dejal je s povzdig- 
nenim glasom: »Dragi prijatelji in slavjanski bratje moji, prosim in 
zaklinjam vas, da nikdar ne pozabite, da smo tudi mi prevažná veja 
tistega orjaškega dreve sa, v čegar blagodatni senci počivajo in se 
radujejo vsi omikani národi starega sveta «. V gimnaziji je bila na- 
meščena izvrstno založená knjižnica in dijaška čitalnica, v kóji je 
ležalo na mizi do štirideset slovenskih in drugih slovanskih časnikov. 
Krščanski náuk so učili se gimnazijci obširno in temeljito ali ne 
za red v izpričevalu in ne v šolskem poslopji, polnem dijaške lehko- 
miselnosti, nego v stólni cerkvi pred vélikim oltarjeni, za popotnico 
in vodilo po nebeških vzorih hrepenečemu dúhu. Po službi božji, ki 
je bila slovenská od konca do kraja, razlagal ga je veleučen duhovnik 
z milim glasom in tako preverljivim čutom, da mu je moral poslu- 
salec potrditi hoté ali nehoté slednjo besedo. Slóbodin ga je čul, ko 
je govpril bas o istinitosti krščanske vere. Rekel je: »Prvi dokaz res- 
ničnosti njene nosimo v sebi, kajti se ujemajo vsi bistveni nauki kr- 
ščanske vere s srcem, pametjo in vestjó vsakega poštenega človeka.* 
Slóbodin ostrmi, da mu zastane sapa. Dejal je sam v sebi: Ta dokaz 
je tako naraven, prost, jaseň in neovržen, da mora pregnati najtrdo- 
kornejšo nejevero. Kako je to, da mi ga niso povedali nikoli v šolah 
in da se ga nisem niti sam domislill Verske sumnje, ki so ga mučile 
dolgo in neusmiljeno, izginile so zdaj brez sledu, kakor se razhlapi 
zadušljiva, sivá megla na žarkem solnci. Razburjeno srce mu ublaži 
zopet sladek mir; do smrti svoje se bo spominjal hvaležno svetega 
možá, ki mu je v semeniški cerkvi oživil z jednim samim kratkim 
stavkom mŕtvo vero. V nedeljo popóludne se je hotel Ivan Slóbodin 
vsekako udeležiti zábave v Národnem domu že zato, ker so naznanile 
vse novine, da bo čital njega predsednik, Janko Slóbodin, jako 
mične, tristo let staré »spomine« od pradeda svojega. Mislil si je: 
»Kaj ko bi bil ta Janko sorodnik moj v desetem ali dvanajstem kolenu, 
in bo razveseljeval občinstvo morda bas z mojimi zapiski.?« Kar je 
slutil, potrdilo se je popolnoma. Janko je opisal najprej pradedovo 
življenje. Povedal je tudi zgodovino Ijubezni njegove, ki je vzbudila v 
dvorani precéj glasno veselost. Pravil je, da je Ivan vzdihoval in lazil 



144 Janez Trdiua: Bájke in povesti o Gorjaucih. 

za Záliko dve leti. Zaklinjal se ji je však dan, da jo Ijubi stokrát 
bolj nego vse íne Ijudí in vse základe in slastí tega sveta. Ona mu 
je verjela in mu podarila srce svoje, kajti bil je Ivan nepokvarjen in 
jako čcden decko. Zdel se ji je res da močno fantastičen, ali mladenke 
oprasčajo také slabosti kaj rade Ijubimcem svojim. Toda Zálika je 
bila krščansko in pametno dekle. Hotela je biti Ivanova žena ne pa 
Ijubica. Da ji je rekel: »Vzemíva se!« — oklenila bi se ga bila okolí 
vráta in ga obsipala s poljubci. Ali njemu ni mogla zdrkniti z jezika 
beseda: » zákon «, ne zato, ker je imel morda nečisté namene. Bog 
varuj ! On bi se bil rad pozakonil z njo že prvi dan, ko jo je spoznal. 
Zadržavala ga je prazna bojazen, da ga deklica ne usliši. Najprej 
se je hotel uveriti, da ga Ijubi, šele potem dejäl bi ji bil: »Draga Zalka, 
dosti dolgo se že gledava, čas je, da se poročiva.« Po takem ni čudo, 
da je prišla zmešnjava. Oba sta čakala zaman, ona snubitve njegove, 
OH pa priznanja njenega, da ga Ijubi. Brez odločenja so tekli tedni 
za tedni, meseci za meseci. Dekleta zgrabi napósled nejevolja. Ko ji 
je začel zopet ponavljati, kar je že tolíkokrat čula, bleknila je, da je 
sita tega zaljubljenega čvekanja, naj jo pusti na miru. Bilo ji je précej 
žal, da so ji ušlé také nepremišljene besede. Revica vso noč ni mogla 
zaspati. Da je prišel Ivan drugi dan k nji, prosila bi ga bila za za- 
mero. Toda on se ni prikázal, ker ni poznal ženské trme. Bil je taká 
milá Jera, da se je imel za najnesrečnejšega človeka na zemlji. 
Razven Ijubezni ga je tria tudi rodoljubna žalost. Slovenskí národ je 
trpel takrat grozne bede in ni bilo nobenega upanja, da se politične 
prilike in razmere skoro zboljšajo. Ivana je ta dvojna bridkost tako 
zmešala, da se je nakanil ustreliti. Nebeški oče pa se je usmilil izgub- 
Ijenega siná ter mu poslal skrivnostno razodetje, kóje ga je potolažilo. 
Zameknil se je iz devetnajstcga v naše dvaindvajseto stoletje in gledal 
blaženo in slavno bodočnost slovenskega národa in tudi mesta Se- 
meniča. »Spomini« njegovi dokazujejo, da je došel poslušat bas no- 
cojšnjo našo zabavo v Národnem domu in da je zvedel iz m oj i h 
ust, zakaj mu Zálika ni priznala Ijubezni svoje. To se vé, da mu se 
je zdaj na vso moč mudilo domov. Uboga Zálika je bila skoro 
zblaznela, ko je slišala, da je izginil Ivan brez slovesa. Našel jo je 
vso objokano in obupano. Ali tóga njena izpremenila se je hitro v 
radost in smeh, ko jo je pritisnil na srce in jo imenoval »sladko 
svojo nevesto.« Poročila sta se še tisti mešec in odslej jima usoda 
ni grenila vec življenja. Po tem kratkem vekopisu je jel govornik 
Janko Slobodin čitati Ivanove »spomine« , ki so naštevali na tanko 
vse nadloge in težave, kóje so pritiskale slovenskí národ, zlasti slo- 



% 



Y.: Misii. 145 



venskega kmeta v devetnajstem stoletji. Ivan je poslušal zvesto živ- 
Ijenje svoje, »spomini« pa ga niso nič mikali, ker so mu bili znani. 
Zbodla ga je bila marsikatera opomnja Jankova in ko se je občinstvo 
smijalo neokretni njegovi Ijubezni, šinila mu je vsa kri v glavo od 
srama in jeze. Ali to razžaljenje je precej pozabil radi preveselih po- 
ročil, koja je čul v Národnem domu o Ijubljeni Záliki. Zdaj je vedel 
za trdno, da ga Ijubi in da mu je namenjena za ženo. Ves zamaknen 
je hitel v cerkev in zahvalil Bogá za rešenje in dobljene tolažbe. Iz 
cerkve je tekel na vso sapo v Gorjance. Na vrhu opešajo mu noge 
in poloti se ga težka dremota. Legel je na mehko trato in zaspal. 
Vzbudivši se vidi pod sabo samotno čuvarnico, kamenité rébri in golo 
bregovje. Ta pogled ga uveri, da se je preselil iz solnčnega dvain- 
dvajsetega nazaj v viharno in pusto devetnajsto stoletje. Čile noge ga 
prinesó v treh urah domov. Zgodilo se je vse tako, kakor je pripo- 
vedoval semeniški gospôdi Janko Slóbodin. V treh tednih sta bila Ivan 
in ZaHka mož in žena in živita še zdaj práv zložno in srečno. Ivan 
se bavi mnogo s politiko. Domače časnike (tujih ne mara) prebira od 
prvé do zadnje črke, mične članke in dopise še po dvakrát. Ker vé, 
da je bodočnost naša, ne delajo mu preglávice hude neprilike, v kojih 
se nahaja cesto národná stránka. Kadar zvé kako krivico, ki se je 
storila národnosti naši, zakliče zmagoslavno: Vsaka sila je minljival 
Preširen je prerokoval resnico, da se bodo »vremena razjasnila* tudi 
nam Slovencem, zato: Ne udajmo se, ne udajmo se! — 



A 



Misii. 

4. 5. 

dor prid in zabavo práv druži, Koj, ko je zavrelo, nikar ne jej, 

- Ta splošno priznanje zaslúži, Počakaj, naj se počuha poprej ! 

Kdor jednega preveč primáša, Kedor pa malo počakati neče, 

Ravnotežju pretežo obeša. Ne čudimo se, če se dobro opeče. 

6. 

Imej tudi dober namen, 

Prenaglo vendár še ne sodi, 

Najboljši namen je gotovo skažen, 

Ce naglica slepá ga vodi; — 

Le tistega čin mi je v čisli, 

Ki tuď na nasledke pomisli. — Y. 



-<f. 



t4^ 



Fr. Gestrin : Pri národnih pevcili. 



t 



Pri národnih pevcih. 



omladij jedva štirinajst 
Ti zrlo je življénje, 
A že poznáš kopnénje, 
Poznáš Ijubezni strast. 
Oblastno z odra dôli zres 
V zavesti si krasôte 
In čarovné milote, 
Ki diči vitko rast. 



Dôvtipom národ se smeji 

In ploská ti z rokami, 

Jaz pa tešim s solzami 

Za tebe bridek jad. 

Kaj bi pac grenkih solz ne lil 

Jedvä ti je vzbrstela, 

In skoro bo odcvela 

Cvetoča ti pomlad. 

A ti ne vidiš mojili solz, 

Le poješ in razgrajaš, 

Da s strupom se napájaš, 

Kaj tega tebi mar?! 

Življénja bodo te megle 

V svoj mračni plašč zavile . . . 

Da ti sramôto krile, 

Oh krile bi vsegdár ! — 



Fr. Gestrin. 



(FKS).(§>íre) 



Na Silvestrov večer. 



\7é družbi veseli smo včeraj se zbrali, 
Navdušen nam spev je iz prsij donel, 
Vsi mladega leta smo pričakovali ; 
Da srečno bi bilo, si však je želel. 

Med smehom radóstnim nam čas je potékel, 
Polnočná se ura približala je; 
Však »z Bogom« je letu še starému rekel; 
Že s stolpa dvanajsta se slišala je. 

Tedäj izmed družbe predsednik ustane, 
Vé roki naliti kozarec držéč, 
Z besedo iskreno pozdraví nas zbrane 
Prijazno in srečno nam leto želéč. 



In polni kozarci so zdaj zazveneli, 
Dnij vrsto vesélih si želel je však, 
Radóstnih obrazov smo čvrsto zapeli : 
Domovju glas sláve donel je krepak. 

Nasproti pa meni je deva sedela, 
Tej srcem gorečim sem zdajci napil: 
Da v dobi mladostni bi vedno cvetela; 
Na zdravje napolnjen kozarec izpil. 

In ona leskečim pogledom odvrne 
Ter trkne ob kupo jednako želéč : 
Na nebu pa zvezda mirú se utrne . . . 
Vé si-ci nesrečnem pokoja ni več ! 

Bolislav. 



(5X^,(§>*D 



Um in čut 



"T^oginj najhujša je Morana, 

V rušenji, klanji neugnana, 
Cvetičic stebla, hrastov debla 

V globine zemlje je zagrel)la. 

Kaj ko bi i po moji sreči, 
Nje grešna pest hotela seči, 
Ko bi na sladko vez Ijubezni 
I nícni dela srp železni? — 



Neštetih vtiskov klic oblastni, 
Nemirnih žil udari strastni, 
In žar, ki mi obraz užarja, 
Vse mi nedvomno odgovarja : 

Da prej na nebi nočce jasne 
Blesteča vojska zvezd ugasne, 
Nego Ijubezni krásni cveti 
Bi niogli meni docveteti! 



M. 



-m 



Velímir: Gospodična. 147 




Gospodična. 

Slika iz življenja. 
Spísal Velimir. 

L 

esede » gospodična « stari slovarji naše vaši ne poznajo. Sele 
najnovejša izdaja ima v svojih predalih tudi »gospodično«. 
To pa je prišlo tako-Íe: 

Slamar je imel svojo hišo tam na kraji vaši. Stavbinskega zloga 
ravno ni bilo najti na nji. Polovica je bila lesena, polovica pa zidana 
s surovim kamenjem, spominjoča še na kiklopske stavbe. Na zid je 
bilo še naslonjenega nekaj hlevu podobnega, koder je dimlja proda- 
jala dolgi čas, kadar ni tráve mulila na občinskem bregu. Proti jugu 
se je vleklá mala njiva in poleg nje še manjši zelnik, kjer je Slamar 
pridelaval pridelke za domáco reč. 

Tudi nekoliko sodarstva se je izučil za svojih mladih let, da je 
za silo postavil kako kad ali obroče nabil na kak škaf. 

Na hišo svojo Slamar ni bil ponosen. Se menj na svojo sodarsko 
umetnost — bore malo mu je nesel ta posel. Pač pa je rad pri- 
trkaval na troje základov, zakopanih v njegovi bajti. Kdor vzdigne 
katerega — živi so bili — teh základov, ta ga bo imel dosti vse 
življenje: tako je sam večkrat rekel. 

Ti trije zakladi Slamarjevi so bile njegove tri hčere. Tako lepo 
so vzrasle kakor gorske jelke in njih obrazi so bili kakor uliti iz voška. 
Celo poletno solnce ni vrezalo nanje svojih znakov ogorelosti — pre- 
več so se ga znalé varovati. V Slamarjevo zakočeno hišo — vsa je bila 
obkoljena z drví in okna so bila majhna — niso tako kmalu po- 
kukali zvedavi solnčni žarki; in kadar so se Slamarjeve vile sukale 
pod strcho milega neba, takrat so že umele ceniti dobroto košatih 
dreves. To se pa tudi vé, da ženské že celo rade časih pomaknejo 
robec malo čez čelo: ali iz bojazni pred solncem ali iz sramežljivosti, 
kdo ve.^ 

Matere Slamarjevi otroci že veliko let niso imeli. Umrla je, ko 
je bila Uršica še majhna. Zdaj pa šteje Uršica že dvanajst let, Mari- 
janica gre v sedemnajsto leto in Rotijica jih je izpolnila dvajset. Ro- 
^U^ j^ gospodinjila. Sivilja je bila in presedela je po cele dneve in 
tedne pri mizi poleg okna in zbadala zdaj s šivanko v plátno, zdaj z 
očmi skozi okno. Le po kake trikrát na dan je odhitela v^kuhinjo, 
pripravit jedi in v hlev utešit dimljo. Na polje ni šla nikoli.'*^ Dejala je, 

10* 



148 Velimir: GospodiČna. 



da ji škodi delo na polji. In stari, a žiljavi Slamar je tudi ni silil, saj 
je zlahkoma obdelal leto in dan svojih dvajset krajev njive in široko- 
krajnati zelnik. Pa še však dan se je lahko položil popoludne tjä na 
mehko travo pod oreh in raztegnil svoje skrčené ude in mislil to in 
óno, kakor je že naneslo. Kar pa ravno okorna pleca Slamarjeva niso zrna 
gala, to je naredila njegova Ijubenka Uršica. Kakor skakonoga srnica 
je skákala okrog hiše, okrog njive in okrog zelnika. Slamar pa je 
ležal v orehovi senci in dobrovoljno pohrkoval: 

— ... Moja dekletal . . . Mhé! . . . moja! Pa jih ni, pod našim 
zvonom . . . jih ni! 

Marijanice pa ni bilo doma tisto leto. Služit je šla k Vrvarju. 
Dejala je, da jih je že tako pre vec doma za kruh jesti, in da bi si 
rada kak krajcar prislužila. In očé ji ni bránil. 

— I, le pojdi, boš vsaj kaj izkusila pri Ijudéh in kaj prihraniš 
si lahko — jaz nimam drugega kakor to bajto. Vse tri je ne boste 
mogle imeti. 

Marijanica je torej slúžila. 

Taká je bila s Slamarjevimi. Strádali ravno niso, a ostajalo jim 
ni nič. In kadar je sneg ležal po zemlji in se je ivje obešalo po drevji, 
takrat je nešla velikokrat Uršica po polič moke ali pšena iz sosedove 
hiše. Res da je Rotija šivala poleti in po zimi — a maj hen je tak za- 
služek na kmetih, Druge vaške šivilje so poleti zamenjavale šivanko 
tudi s srpom — kadar je bilo veliko dela in se je mudilo na polji. 
Tudi Slamar je pritrdil obroč na kak škaf ali popravil kako kad, a bo- 
gatel ni s tem. 

Nosile pa so se Slamarjeve dečle, kakor gruntarske hčere. Kadar 
so šle ob nedeljah. ali ob velikih praznikih v cerkev, kar vse je 
šumelo za njimi. Fantje so se ozirali po njih in dekleta so jih za- 
vidljivo pozdravljale in ogledavale. Malodane však večji praznik so 
imele nová krila na sebi ali nove rute na glavi. Gruntarske so pa 
doma matere nadlegovale: 

— Saj vidite, da imajo še Slamarjeve, ki so iz bajte, tako ruto. 
Vi pa mi je nečete kupiti. 

— Slamarjeve se že lahko izmišljujejo, kar hočejo, ker ne vedó, 
kje se denár jemlje in nimajo nobenega, ki bi jim povedal, kaj je práv 
in kaj n i práv. 

A kdo more brzdati to silno domišljijo domišljavih deklet ^ Kakor 
opice so, imeti morajo, kar na drugih vidijo! 

Teda Slamarjevih vendar ni nobena prekosila! 



Velimir: Gospodičua. 149 

11. 

Ko zima prikima in se božie odgrne, takrat pride tudi sv. Janez, 
selivni dan poslov. Tisti dan je prišla zopet domov tudi Slamarjeva 
Marijanica. Povitico je prinesla v robci in skrinjo pripeljala na koléh 
— denarja pa ni kaj prinesla, kakor si je mislila ona in kakor si je njen 
oče misHL Za obleko je treba zmerom toliko. Pri delu se raztrga mnogo 
oblačil in mlad človek že tako ne sme zamazan in posmoljen hoditi. 
Kako bi mogla kaj takega Slamarjeva Marijanica, katere je bila sama 
mladost, lepota, čednost in pridnost. 

Nekako nejevoljno vrze robec s povitico na mizo, stopivší v 

hišo. 

— Na kmetih že ne bom vec slúžila. 

— A ne, Marijana ? Kako pa da ne ? oglasi se izza peci stari 
Slamar. 

— Zato, da ne! 

In pogovor je bil pri kraji. Dekle je ostalo doma. Sivanke res 
ni znala Marijanica tako vrteti kakor Rotija, a kaj malega je že po- 
šila in zakrpala, da se je dobila kaka latvica mleka in kak kos kruha. 
Saj ni bilo treba doma peci in moke kupavati. Za denár pa je tako 
hudó. — 

Ko pa je prešla neljuba zima in prišla veselá pomlad, takrat je 
oživela v Marijaničinem srci stará misel iz prejšnjih časov. 

Sami sta sedeli v izbi nekega popoludne, Rotija in Marijana, ko 
je ravno zgodnje pomladansko solnce usulo nekaj skromnih žarkov 
skozi malo okno. 

— Rotija, jaz pôjdem pa v Ljubljano! 

In Rotijino belo čelo se raztegne, kolikor se je skrčilo v tistem 
trenotji Marijanino. 

— V Ljubljano.? Služit.? 

— Ne, službe imam že dovolj. 

— I, kaj pa.? V šolo menda ne pôjdeš kakor Zorčev študent.? 
In obema se odpro resne ustnice na mah, kakor rožnati popki. 

Marijanici so se tudi usule rdeče rože po licih. Meseca srpana sta se 
spomnili, ko pride Zorčev študent domov . . . 
A hipoma nastavi mlajša resnobno : 

— V fabriko pôjdem. 

— Pa ne tjá, koder cigare delajo .? 

Marijanica namigne. Rotija pa hiti zbadati s šivanko v plátno. 
Nato priropoče Uršica v izbo. 

— Uh, vidve ne vesta, käko je še mraz zunaj I 



150 Velimir: Gospodična. 



Tako govori, vrze očetove coklje pod peč in zleze za peč. 
Slamar pa je pribíjal zunaj obroče na velik sod. 

— Kaj pa se tako držíš, Rotijica, kakor bi tí kúre malíco 
pojele ? 

— Uršica, ko bi ti vedela, kar jaz vem, tedaj bi se tudi ne smíjala. 

— I nu, kaj pa je takega ? 

— Uršica, jaz te bom zapustila, reče Marijana. 

— V Ljubljano misií iti, pristaví Rotija. 

In Uršica skočí izza pecí ter sede poleg Maríjaníce. 

— Kam pôjdeš tí ? V Ljubljano ? Po kaj ? Saj ne pôjdeš, kaj 
ne, da ne pôjdeš, Marijaníca? Rotija mi nalašč nagaja. 

In oklene se Marijaninega vratú. 

— Nič se ne boj, Uršica, pôjdeš pa še tí z menoj, kadar bodeš 
tako veliká, kakor sem jaz. 

— Marijaníca moja, kaj ne, da nalašč pravíš.^ 

Solze so zalesketale na licih Slamarjevíh deklet. In še večkrat 
so jokale tiste dní in tarnale. Tako rade so se imele. Toda Marijaníca 
je vendar le ostala pri svojem sklepu. Solze ženské — te so pač po 
cení! — 

In oče je moral tudi zvedeti to novíco. 

— Oče, jaz pôjdem vendar lei 

— No, ali si se premislíla, Marijana.? 

— Sem se, oče I 

— Ali greš k Vrvarju nazaj.í^ 

— O ne, oče, daleč pôjdem. 

— Hí, daleč ? Pa ne celo iz fare ^ 

— V Ljubljano. 

— Ka-aj.? 

— V Ljubljano. Nožarjeva Tona mi je že vse preskrbela. 

— Tega si ne bi mislil. No, pa le poskusí svojo srečo! Kruh si 
boš morala tako služití; če ga misliš v Ljubljani lóže, pa ga! 

In Marijaníca je šla v fabriko. 

III. 

Počasí tekó d nevi, če človek česa pričakuje. Tako sta trpela 
Slamarjevim dva meseca kakor cela večnost. Starí ní bil ravno tako 
radoveden, kako se godí njegovi hčeri. Toliko bolj pa Rotija in 
Uršica. Kolikokrat sta hodili nadlegovat zdaj poštarja, zdaj potovko, 
če je kaj písma nánji. 

Napósled je prišlo písmo. Na Rotijo se je glasíl naslov. 



Velimir: Gospodična. 151 



Ljuba sestra! 

Nikar ne zameri, da tako dolgo molčim. Toliko sem imela opra- 
vila ves čas, da kar nisem nič utegnila. Nožarjeva Tona mi je pre- 
skrbela zastonj sfanovanje pri neki stari gospé, samo da časih vode 
prinesem ali kaj druzega takega, po kar sama ne more. Práv dobra 
gospa je: dala mi je že neko svoje krilo in dve rúti, taki, kakeršne 
tukaj nosijo. Ťukaj se vse drugače nosijo. Jaz sem si že tudi kúpila 
nove čižmice in krila sem si vsa prenaredila. Tudi govoré tukaj bolj 
flétno, kakor doma. Skoro však mi pravi , gospodična' in však me 
viče. Ob nedeljah in praznikih hodim s prijateljicami na sprehod v 
Šiško ali kam drugam, in potem gremo v kako krčmo in se nam jako 
prijetno godi. To se smejemo 1 In káj so tukaj fantje prijaznejši kakor 
doma ! Se soldatje se tako uljudno vedó, da jih je kar veselje gledati. 
In še nekaj imam na srci in na jeziku, pa ne maram povedati. Saj 
ves, kaj, Rotijica ? Tako je dober in zál in dve zvezdi ima pod vratom, 
na vsaki stráni jedno. Zorčevega študenta sem tudi že jedenkrát sre- 
čala; to je moški v Ljubljani, še videti me ni hotel. Doma pa je bil 
tako sladek, kakor med, kaj ne, Rotijica.^ 

Drugega posebnega Ti nimam pisati za danes. Samo toži se mi 
časih po Tebi in po Uršici. Ce bom mogla, pridem morda na jeseň 
kaj domov pogledat. Pozdravljam vse staré prijateljice, posebno pa 
očeta pa Tebe in Uršico in ostanem do mrzlega groba 

Tvoja zvesta sestra 

Marijanica. 

Samega veselja solze so se utrinjale pod črnimi očmi Rotije, be- 
roče to pisemce. Stoži se ji po oddaljeni sestrici in letela bi bila naj- 
rajša čez hribe in doline in položila svojo glavico na ráme sestrine. 

— Oh, zakaj ne morem tudi jaz v Ljubljano.^ 

Tako je popraševala in ponavljala. A otožna senica v kletki na 
steni ji ni mogla odgovoriti na vprašanje. 

Prihiti pa sestrica v hišo. Strastno seže Uršica po pismu na 
mizi in bere. — Obrazek se ji topi v radosti, čitajoči pisemce od drage 
sestre iz bele Ljubljane. 

A ni vsega razumela, kar je sestra pisala. 

— Kaj pa ima Marijanica na srci, Bog vé} Nemara je bolna ? 
Ali ne, Rotijica.? 

— Nemara, odmeva iz ust Rotijinih. A žal ji je, da je dala brati 
pismo sestrici. V nedrije spravi pisemce in poboža Uršico po nežnih 
ličecih kakor malo dete. 

— Se očetu je preberem^ čaj, Rotijica I 



[^2 Velimir: Gospodična. 



— Bom Že jaz, Uršica 1 

In Rotija bere očetu pismo, prišedšemu v izbo, a vsega ne pre- 
ber e, nekaj je izpustila. 

Stari pa je kimal ves čas zadovoljno z glavo in dobro se mu 
je zdelo. Celo nasmehnil se je nekaterikrat, kolikor je to takim 
mogoče. 

— Pa nekaj ima na srci, oče! Tega še Rotija ni brala. 
A oče se je le še nasmehnil in Rotija mu je pomagala. 

IV. 
Listje je že padalo raz drevesa, ko dobé Slamarjevi drugo pismo. 
Marijanica je näznanjala, da pride domov za dva dni. Stari je zado- 
voljno mel roki, hčeri pa sta se pomenkovali, kako postrežeta sestri. 
Semenj ali »žegnanje« je namreč imelo biti tisto nedeljo, ko so pri- 
čakovali Marijanice. 

— Naša Marijanica pride po bob v nedeljo. 

— To mora biti gosposkal 

— O pa seveda da je! 

Tako je pritrjevala Uršica svojim tovarišicam. Dekleta pa so 
ugibala, kakšna bo, ker so čulé, kako je že gosposka, kakor kaka 
mestna gospodična. Kaj pa da ni bilo tudi brez zasmeha in pikrih pa 
trpkih opazek. — 

Napósled pride tista sobota pred smajnim dnevom. Iz vaških 
dimnikov se je valil gost dim, iz kuhinje se je čulo vrenje in crenje 
in ženské so se vrtele v vsaki hiši, kakor bi bil sodni dan. Gorje 
moškemu, ki zaide na tak dan med nje! In komaj je udarilo trikrát 
na veliki zvon tisto popoludne, že so jeli pokati topiči, da se je cesta 
tresla in v zvoniku so pritrkavali celo uro na ušesa zvonov, slovesno 
oznanjujé, da je kaj takega le jedenkrát v letu. 

In v tistem času je stopala po česti proti vaši ženská postava. 
Malone po tleb se ji vleče dolgo krilo od svetlega sukňa in beli 
obrazek ji kroži rumeň, kockast robec. Izpod robca pa zvedavo gle- 
dajo skrbno počesani in nafrljeni lasje, pokrivaje na lahnem obe stráni 
čekí, kakor dve ptičji peroti. Ráme in pleca ji léno objema črnoma- 
Ijasta ogrinjalka, stikajoča se na pošili z dolgo, zlatu podobno iglo. 
Kadar pa dvigne mali podbradek, takrat se zažari pod vratom velik, 
jajcu podoben medaljon. V jedni roki nese malo torbico, v drugi pa 
vrti ličen solnčnik s širokimi mrežami po kineškem zlogu. A bila je 
takrat že jeseň in solnce je nudilo zemljanom le toliko toplote, kolikor 
je privošči po zimi skopa gospodinja svojim dijakom. 



Velímir: Gospodična. 153 



To je Slamarjeva » gospodična*, kakor so jo zbadljivo klicali. 
Skozi vso vas je morala iti, ker je bila Slamarjeva hiša na kraji vaši. 
Prijazno se nasmeje vsakemu, kogar sreča, in časih tudi nekoliko glavo 
upogne, práv tako, kakor znajo gosposka dekleta. 

— Dober dan, fantjel AH vam dobro »špilajo« ? 
Tako nagovori fantine, streljajoče s topiči. 

— Ahá! odgovori jeden. Skrivaj pa se posmehujejo med seboj 
in jednému celo na glas uide, kar Slamarjevi nič kaj prijetno ni bo- 
žalo ušes. 

— Práv po ,gosposki' govori: »špilajo« je rekla. 

— To bi ji človek pokazal, da bi videla ,špiľ ! Kaj se spakuje ? ! 

— In kako je prežeta čez pas, kakor mravlja. 

— I, kaj češ, »gospodična« je! 
Tako so govorili strelci in se smijali. 

Pri vežnih vratih in pri oknih pa so kukale zvedavé ženské glave 
in klepetale : . 

— Slamarjeva gre domov! Oh, kakšna je! Vse se za njo vleče! 

— Taká je, kakor grajska hišina. Stari pa hodi okoli z rjavimi 
hlačami in zakrpano srajco. 

Kdor more, pa more! 

Pri Slamarji pa je bil že bob in ocvrtje na mizi. Okrog nje pa 
je sedela Slamarjeva družina z Marijanico v sredi. Toliko so si imeli 
povedali. 

Drugi dan pa je bilo cerkveno opravilo. Pred cerkvijo so stali 
možje, pod sosednim židom fantje in pod zvonico dekleta. 

Pri fantih se je sukala govorica okrog Slamarjeve »gospodične« : 

— Oh, glej Slamarjevo gospodično! Odkrij se! zakliče jeden. 

— Kočemajko ima na škrijce urezano! 

— In marelico za solncel 

— In ziblje se, kakor mlaj ! 

Smejali so se in norčevali, kakor je to fantom navada. 

Pod zvonico so dekleta ogledovale Slamarjevo Marijanico. A 
najdljé se je ne moreta nagledati njeni sestri. Rotija pripoveduje, ko- 
liko ima Marijanica obleke in kakšno. Uršica pa hiti pravit svojim 
prijateljicam, kako dobro jedó v Ljubljani, kako jo Marijanica naganja, 
da bi šla ž njo in koliko se zaslúži v mestu. Marijanica pa stoji v 
sredi med njimi kakor solnčna kraljica, maha z mrežastim solnčnikom, 
prijema svetli medaljon in govori žlahtni Ijubljanski dijalekt. Dekleta 
pa jo izprašujejo kakor Sembiljo in hvalijo, a za hrbti se muzajo in 
doma so potlej marsikaj povedale, kar so takrat samo mislile. 



154 Velimir: Gospodična. 



In možje so imeli med seboj starega Slamaija, ki jim je pravil, 
kaj vé povedati njegova h či, koliko zmore in kakšna je in kako se 
ji godi. 

— E, moja dekleta imajo prebrisane glavice, pa vse tri jih imajo, 
moja dekleta I 

Tako završuje svoje perijode. 

— Aha, Tvoja dekleta! Pa na videz tudi niso kar tako, kakor 
bi rekel. Čednega obraza so, Slamar! In ti imaš še vrhu tega par 
šmarnih tolarjev spravljenih, pa seveda, da jih jim boš privoščil. 

— Teh pa nimam 1 Čednega obraza pa so, moja dekleta, to je res ! 

— I, pa saj imajo najbrž dekleta samé že veliko na posojilih. 
In možje so se potezali z rokami po bradi in ustih. 

— Tistega ravno ne mislim ! Pa saj jim treba ne bo veliké dote. 
Za taká čedna in pridna dekleta, kakor so moja, ni treba bogvé ko- 
liko popirjev. Saj bodo denár delale samé — gospodinje. 

Tako imenitna je bila Slamarjeva Marijanica. Vse je govorilo 
le o nji. 

In vendar je tožila popoludne doma svojima sestrama: 

— Oh, nič več bi ne mogla doma ostati. Tako sem se odvadila. 
Že celo govoriti ne znám več tako, kakor tukaj govoré. In Ijudje so 
tako čudni. Fantje se mi zdé najbolj odurni. V Ljubljani pa so tako 
prijazni in še odkrije se mi nekateri, če me pozná, posebno ob ne- 
deljah. Tudi dekleta niso več taká, kakor so bila. Ne ostanem doma, 
če ne vem kaj ! — 

In ob tla udari z nogo » gospodična « ; tako se je ujezila. Rotija 
in Uršica pa jo pogovarjata in tolažita: 

— Le ostani, Marijanica, saj ni tako hudo, kakor si ti misliš ! 
A drugi dan se je Marijanica vrnila v Ljubljano. 

V. 

In Marijanice res ni bilo domov celo leto in še dljé. Premalo so 
jo menda doma častili. 

Drugo leto pa, ko je že zgodnje sadje zorelo in ajda cvetela, 
takrat je vendar le prišla. Dejali so, da je zbolela. 

Legla je. Zdravila jo je Turkova mati, ki je zdravila vse žene 
vse fare. Rotija in Uršica j i strežeta na vso moč. Slamarju pa ta bo- 
lezen ni po volji: 

— Mladi Ijud je nespameten. Kaj je še tega treba .^ dejal je ne- 
katerekrati. Ko pa je govoril o svojih hčerah, ni jih imenoval nič več 
»naša dekleta «, ampak samo »naše ženské «. — 



A. Fékonja: Vila Slovinska. 155 



Turkova mati je ozdravila tudi Slamarjevo Marijanico. 

A po bolezni je bila »gospodična« zopet nekdanja Slamarjeva Ma- 
rijana. Krila ji Rotija nabere v gube, da so bila krátka kakor nekdaj ; 
kočemajčici odstriže dolge škrijce in jih všije na drugem kraji ob pasu. 
Kadar pa je deževalo, takrat je vzela Marijanica namesto svojega 
solnčnika očetov rdeči dežnik. 

A »gospodične« vendar le Ijudje niso mogli pozabiti. 

Uršica pa je zdaj razumela, kaj se pravi »nekaj na srci imeti«. 

V hiši ob steni pa je stala podolgasta, lesena, koritasta stvar, 
ki se je zazibala, kolikorkrat je potegnil Slamar za dolgi motvoz, sedéč 
pri peci in mrmraje samému sebi : 

— Te naše ženské! 

In ko so se začeli glasiti iz tiste prožne stvari ob steni nepokoj- 
neža neartikulovaní glasovi, takrat je Slamar hitreje potezal za dolgi 
motvoz in pojóč govoril, kar že ni govoril svojih petnajst let: 

— Aja-tutu, aja-tutu! 



Vila Slovinska. 

Črtice o hrvatskem pesništvu v Dalmaciji XV. — XVIII. veka. 

V tristoletni spomin rojstva Gunduličevega, zajedno v njegove smrti spomin dvestopetdeset- 

letni. * dné 6. januarja 1588. f dné 8. decembra 1638. 

Spisal A. Fékonja. 

(Dalje.) 

ako razvita je v slovinskem pesništvu one dobe bila tudi še 
dramatika. Že v XVI. veku so v hrvatskem Primorj i bile 
po mestih osnovane takozvane družine kazališke, sestav- 




Ijene posebno od mladih plemičev, katere so se ravnale po določenih 
pravilih ter so imele svojega pisatelja iger in ravnatelja predstav. So- 
sebno Dobrovčani so dramatsko poezijo vrlo gojili ter so pred- 
stavljali ražne igrokaze ali dráme na javnih krajih in trgih, pred cer- 
kvijo, v véčnici (svetovalnici) itd., a to zlasti o pustu. Znane so nam 
také » družine « n. pr. : Pomet družina, družina Tudisijeva, družina složnih, 
družina izprazna (1632), družina orlova (1639), družina razbornih (1696). 
družina smetanih (1700), družina nedobitnieh, družina sjedinjena, družina 
hrabrih, in še druge. 

Prvi se je v slovinskí dramatiki bil poskusil Gjore D r ž i c v 
Dobrovniku (1460 — 15 10), spisavši nekak »Pirni igrokaz* pastirskega 



^6 A. Fékonja: Vila Slovinska. 



predmeta, ki pa se je izgubil ter mu dan danes ni nikjer sledu. Za 
njim je Hanibal Lucie iz Starega Grada na otoku Hvaru (1480 — o. 
1534), čijega dramatski spis »Robinja« v i činu je najstarejši do sedaj 
znani igrokaz hrvatski, a predmet mu je vzet iz domáce povestnice, 
kako je namreč sinovec baňa Ivana Derenčina rešil nečakinjo baňa 
Majerja Blaža (1481) iz turškega robstva. Naslednji obdelovalci dra- 
matskega polja jemali so za predmete svojim igrokazom gradiva iz 
Svetega Pisma in drugih pobožnih pripovestij, tako : Mavro Vetranič- 
Čavčič v Dobrovníku (1482 — 1576), spisal (»Posvetilište Abramovo«, 
» Čisto Sužano« in »Uskrsnutje Isusovo«, Petar Hektorovič iz Sta- 
rega Grada na Hvaru (1487 — 1572): »Mučenje sv. Lovrinca« s spevi 
in »Posvetiiište Abramovo«, pa Maroje Držic v Dobrovniku (Gjorev 
vnuk 1520 — 1580) tudi »Posvetilište Abramovo«, »Porodjenje Isusovo« 
igrokaz v stihih in nekaj v prozi, ter osem raznih komedij v prozi. 
Malo pozneje so dva, trije prevodi té vrsti dramatske poezije iz ita- 
lijanskega, in to je pohrvatil Dinko Z la t ar i č v Dobrovniku (1556 — 
1607) Tassovega Aminta pod našlo vom »Ljubimir«, pripovest pa- 
stirska (1597), Fran Lukarevič v Dobrovniku (ok. 1592) in za njim 
Petar Kanavelič na Korčuli pa Guerinijev pastirski igrokaz »Vierni 
pastir« (1684). 

Do največje dovršenosti pak sta starohrvatsko ali Slovinsko 
drám o povzdignila v Dobrovniku že omenjena Ivan Gundulič 
(1588 — 1638) in Gjono Palm o t ič (1606 — 1657). Uvidevši, da je 
gledališče pravo naobrazilišče národa, sestavljal je v tó svrho i 
Gundulič i Palmotič dráme, katere so »kazalištne družine« javno 
igrale pod vodstvom pesnikov samih. A po ukusu one dobe jemala 
sta obadva predmete za to največ iz starih klasikov ali historikov 
grških in latinskih, pa sta gradivo po svoje uredila, pomnožila in pri- 
pravila za pozorišče. Takč je Gundulič sestavil do n igrokazov ali 
drám po naslovih: »Ariadna«, »Proserpina ugrabljena«, »Dubravka«, 
»Diana« in »Armida«, potem »Galatea«, »Posveteli.ste Ijuveno*, 
»Cerere«, »Kleopatra«, »Adon«, »Koraljka«, a iz italijanskega je prevel 
»Filida od Skira« ter je se menda tudi on spisal tragikomedijo »Sun- 
čanica«. No od vseh teh so se ohranile samo prvé tri in ulomki od 
dveh naslednjih, dočim so se za ostale sedaj nikamor ne zna, izvzemši 
Sunčanico ( .í^ ). A Palmotič, tá izvenredni um dramaturški, spisal je 
na povedani način ter še po uzorih italijanskih te-le dráme: »Akil«, 
»Natiecanje Ajača i Uliša za oružje Akilovo«, »Alcina« (iz Tassa), 
»Atalanta«, »Armida«, »Ariodanto« (iz: Orlando Furioso), »Bisernicac, 
>Enea« (hod v Elizej k Anhizu, po Virgiliji), »Enea i Didone« (po 



A. Fékonja: Vila Slovinska. 157 



Virgiliji), »Elena ugrabljena« (tragikomedija, po Ovidiji), »Edip« (po 
Sofokleji), »Gomnaida«, »Ipsipile«, »Kolombo«, »Lavinja« in »Svevia« 
(prevod iz latinskega Aleks. Donata). Tudi téh je vec propalo, a še 
vec jih je le v rokopisih. Iz domáce povestnice pak je Palmotič se- 
stavil dráme: »Pavlimir«, v katerem je vplel na krátko iitemeljitev 
slavno prešlost Dobrovnika, potem »Captislava«, s katero tudi pove- 
ličuje spomin starega Dobrovnika, t. j. Epidavra ali hrvat. Captata, 
in naposled »Danica«, kjer slávi bosenski dvor kralja Ostoje (zač. 
XV. stôl). 

Poleg té dvojice, Gunduliča in Palmotica, in za njima zlagali so 
igrokaze; toda slabše: Fran Radalja v Dobrovniku, Visko Solta 
novic, Ante Krivonošič v Dobrovniku (pr. 1638): »Paridov sud«, 
Maria Gazarovič na Hvaru: »Ljubica« pastirski igrokaz (1623) in 
vec »Prikazanij« pobožnega predmeta, Sabo Mladinič, Ivan Gu- 
četič Jerkov v Dobrovniku (pr. 1667): »Io« tragikomedija, Ivan T. 
Marnavič v Sibeniku: »Osmanščica« dráma (1631), Ivan Gundulič 
Siškov (vnuk slavnega Iv. Gunduliča Franovega) v Dobrovniku (pr. 
1721): »Radmia i Radklica« pastirski, in »Oton« povestni igrokaz, 
Visko P o či č Soltan v Dobrovniku: »Ljubica« (1656) in »Sofronija i 
01into« (iz Tassovega Gierusalema IL), Siško Menčetič Vladislavov 
v Dobrovniku, in Ante Gledjevič v Dobrovniku (umr. po 1728): 
»Porodjenje Isusovo«, » História udovice Judite i 01oferna«, »01impia 
osvečena«, »Samira smirena«, »Zorislava«, »Ermiona«, »Danica«, »Be- 
lizar« (nedovršen). — Dramatika je začela propadati. Nekateri so jo 
pozneje še poskúšali oživiti po prevodih iz francoščine in italijan- 
ščine, kakor Dobrovčani : Ivan B u n i č ml. (pr. 1 7 1 2) preloživší nekatere 
komedije iz francoskega, Timotej Glegh nekoliko igrokazov Meta- 
stazijevih, in Iv. Fr. So rk oče vič (pr. 1771) igrokaze: »Zazivanje sv. 
Alojsia Gonzage« od N. Ptolomeja, »Demetrije«, »Artažers«, »Kralj 
pastir i Didone« od Metastazija, »Psike« od Moliéra in tragedijo 
»Mcrope« od Maffeja, pa še Marin Tudisič, sestavivši mnogo igro- 
kazov po Moliérovih. 

Pri tolikem izobilji drám ali igrokazov pa je razmerno jako malo 
izvirnih tragedij. Pisalci in njihovi plodovi té vrsti so: Simun Z la- 
ta r ič, sin Dinkov : »Euridica« (161 7), Jaketa Palmotič (poslednji 
té rodbine): »Didona« (1646), Petar Kanáv eli č: »Muka Isukárstova« 
(1663), a Fran Lukarevič (ok. 1563), čijega »Atamanta« je bajé 
izvirno delo. Tá nedostatek izvirnih žaloiger so nekoliko nadomestili 
prevodi in to zopet iz grških klasikov. Takšne so podali v Do- 
brovniku : Mavľo Vctr a n ič -Cavčič (pr. 1576) Ľviipidovo »Hckubo«, 



158 Dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteniški : Kaj imenajemo bolezen uma? 



Dinko Zlatarič Sofoklejevo »Elektro« (1597), Miho B u nič Babu- 
linovič »Jokasto« (morebiti slobodne po Evripidovi tragediji ^^PoivĹT^ai) 
in Gjono Palmotič že omenjenega Sofoklejevega »Edipa«. 

Bolj je zastopana ko med i j a. To so gojili posebno : Nikola 
Nalješkovic (pr. 1587) zloživši tri komedije iz pastirskega in štiri 
iz domačega življenja, Maroje D r žič (ok. 1551) napisavši: >Tireno« 
nekak pastirski igrokaz šaljiv, »PľIpovist, kako se Venere božica užeže 
u Ijubav lipoga Adona«, in »Novelo od Stanca«, pa še osem raznih 
komedij v prozi, Petar Kanavelič (pr. 1690) pa med ostalimi ko- 
medijo »Andro Stitikeca« v Ijudskem narečji dobrovniškem, kjer po- 
daje živo sliko tedanjih dobrovniških plemičev, naposled Ante Sa ši č 
in Luka Antica (pr. 1688) v Dobrovniku, a njijini dotični spisi so 
zvečine propali. V prešlem, XVIII. stoletji pa je tudi izvirne komedije 
povse nestalo. Vredni so vendar spomina prevodi, katere sta v 
Dobrovniku po svoje prenarejala Joso Bet ondie (um. 1764) in Marin 
Tudisič; zlasti poslednji je »vse svoje sile stavil na to, da povzdigne 
že zelo oslabljeno národno kazališče, ali vse zaman; kajti po njegovi 
smrti sta hrvatska Melpomene in Talija povse umolknili.« 

(Konee ptihodnjič.) 




Kaj imeniijemo bolezen uma? 

Spisal dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteniški. 
(Konec.) 

aj storimo, če se udarimo na komolec, t. j. če razzdražimo 
skupino živcev, ki leži na površji komolca in preskrbuje 
mazinec ? Drgnemo si kraj, kjer nas boli, mazinec namreč, 
ker čutimo, da nas neprijetno skeli. Udamo se pa s tem pri zdravem 
razumu in čisti zavesti neki zmoti, varajo nas namreč čuti. Po zakonih 
fizijologije mora živec však vtisek, ki ga zadene v teku, lokalizovati 
na poslednji organ, njegova krivda pa ni, da prenese na komolec 
prejeti udarec na poslednji organ, na mazinec namreč; — pa ne smeli 
bi se dati od njega preslepiti, in če smo prisiljeni na bolečino reagirati, 
ne smeli bi si drgniti mazinca, ampak komolec, ker komolec se je bil 
udaril I 

Mislimo si pa sedaj, da se ne rani ali ne vznemiri kak živec, ki 
se lahko nadzoruje, ampak komplikovaní potje živcev. Rezultát je isti, 



Dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteniški : Kaj imenujemo bolezen uma? 159 

tudi tukaj odgovarja razdraženi živec, kakor poslednjemu organu, očesni 
živec s prikaznimi svetiobe in vida — da se pri udarci na oko pri- 
kažejo iskre, je občno znano — ušesni živec z občutki zvoka in po- 
sluha. Čim dalje od poslednjega organa se obudi čut, tem bolj so 
komplikovane prikazni, ki jih vzbuja, tako da se vec ne čutijo iskre 
in ropot, ampak se vidijo podobe in slišijo besede, nastopijo stra- 
hovi in glasovi. Kako se godi vse to, tega veda še ni razjasnila, 
da se pa nahaja pogostoma, o tem se moremo prepričati v katerikoli 
blaznici. 

Ako preudarimo, kake veljave za našo zavest je to, kar vidimo 
s svojimi očmi, ali slišimo s svojimi ušesi, tedaj moremo preceniti, 
kako se godi tistim nesrečnim, katere čuti slepé, da niso zmožni raz- 
ločiti resnice od dozdevnosti. 

Ce tedaj prevara čutov ne nastopi v divjem tiru, kakor prilično 
pri besnosti ali tudi pri deliriji vročnice, ampak če se priplazi počasi, 
preplaši se v začetku napadeni, ker si ne more razložiti novih prikaznij ; 
tfudi se, da bi se jih iznebil, da bi jih prevládal. To se mu pa ne 
posreči. Tedaj se ga polasti bojazen pred takimi neznanimi rečmi, 
odteguje se družbi, postane nezaupljiv proti vsemu svetu. Na ulici 
čuje mimogredoče njemu zabavljati, sliši, da se mu posmehujejo, 
sliši, da ga dolže rečij, ki jih nima na vešti. Tedaj nastopijo tudi 
v obsegu občnih čutil senzacije, ki se po vsem ločijo od druzih ob- 
čutkov in si jih zarad tega ne more razvozljati bolnik. Ce sta sluh 
in ukus tudi udeležena, potem ukušajo in duhajo bolniki neprijetne 
stvari. Jed ima ukus po kovinah, diši pa po mrtvacih in gnilih stvaréh. 
Da je globoka pobitost (potlačenost, depresija) dúha prvá posledica tako 
oslepelih čutov, ki se počasi priplazijo, razume se ob sebi. Bolni na- 
pravljajo v začetku bolezni po vsem vtisek melanholičnega, le da je 
pri njih otožnost sekundárna, pri pravi melanholiji je pa ta sama 
prvotná, iz kóje se razvijajo stalne domišljije in zmote, kot mehanični 
naslcdki poskušanega razmotrenja. 

Razume se pa samo ob sebi, da tudi halucinacije blaznim, 
kakor hočemo také nesrečnike imenovati, ne smejo ostati mŕtvo gra- 
divo v spominu, temveč morajo se po svoje vedno dalje predelavati, 
in sicer v stalne domišljije in zmote. Glasov, kóje slišijo in katerih 
sedaj dolžé memogredoče ali najbližnje domačine, ne morejo si drugače 
tolmačiti nego obrekovanje, senzacije prihajajo po vplivu tega ali onega 
vzroka, neprijeten ukus ali duh jedi prihaja od tod, ker menijo, da 
so dotični primešali druzih rečij, ki imajo namen, ali otrovati direktno 
bolncga ali pa mu vsaj pristuditi jedi. 



l6o Dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteniški : K aj imenujemo bolezen urna? 

Iz vsega tega se razvije logično domišljija zatiranja. Bolnik se 
meni žrtev vsestransko krivičnega obdolženja, prikrajševanja, prega- 
njanja. 

Najprej se mu je braniti zoper natolcevanje, zagotavljati mora 
svojo nedolžnost ter boriti se s pretečimi silami. Pričujočega opazo- 
valca, ki ne more niti pomagati, niti svetovati, silno gane in pretrese, 
ko mora gledati brezvspešni boj blaznega z zaslepelimi čuti ter stal- 
nimi domišljjjami in zmotami, iz česar postane boj do obupnosti, če 
prilično napadejo bolnika halucinacije z vso silo; tako n. pr. se spo- 
minjam slučaja, da sem bil pozvan k mladi dami, ki je glasno kričé 
okoli letala, ker je imela strašni občutek, kakor da bi j i sedel ptič 
v možganih, ki s peroti bije in kljuje s kljunom po možganih. Da se 
iimemo, dáma ni rekla, da ji šedi v resnici ptič v glavi, ampak le, da 
ima tak občutek, ki jo trpinči. V takem bojnem stanu se trudi še 
zdravi ostanek dúha, da bi odstránil in premagal, kar je tujega in 
bolnega. 

Mislimo si, da plavé led. Nekdo pa skúša doseči breg ter skáče 
in leti od plošče do plošče, pa si ne more pridobiti tudi stopinje ne, 
ker dryí tok rcke vedno hitreje, nego njegove noge. Tému podoben je 
bolnik. Boj traje najmenj jedno (io dve leti, konca pa za bojevalca 
pogubno. Pogostoma pa nastopi nagla izprememba pri bolniku ; tisti, 
ki je še včeraj z žugajočim obličjem protivil se mukam, katere mora 
prebiti, smehlja se danes prekanjeno ter zaupljivo miga, da vé sedaj 
vse, ali da si je vso reč razjasnil. Popustil je boj s ploščami, ki so 
ga drvile, uravnal se je na njih in pelje se ž njimi brezvoljen po reki 
in je prepričan, da mirno stoji, da se pa vrti ves svet okoli njega, 
kakor leteči bregovi, pokorni njegovemu migljaju. Njegovo stališče 
stalnim domišljijam in zmotám nasproti, postalo je drugo, in ko sc 
je premeknilo to stališče, postal je iz prvotno blaznega sekundarno 
zmešan I 

Se vedno ga preganjajo, pa sedaj vé, zakaj, zato namreč, ker je 
n. pr. visocega rodu, knezov, kraljev sin, katerega so zamenjali v mla- 
dosti. Misii, da ga preganjajo vsi, ki so bili prikrajšani po njegovih 
pravicah, toda ker so mogočni, vplivni, pomaga jim policija, sodišče 
ali tudi duhovniki in časopisi. 

Vendar je gotov, da naposled le zmagal Bolnik uredi prevaro 
čutov ter stalne domišljije večkrat v grandijozen sestav zmot, ki je 
jednak pajčevinam, kojih niti segajo od jednega kraja sveta do dru- 
zega, med tem ko v sredini tako umetno napredene pajčevine šedi on 
sam, bolnik, h katercmu se stckajo vse tisočere niti. 



Dr. Karí vitez Bleiweís-Trsteníški : Kaj imenujemo bolezen uma? tbí 



Ako sliši sedaj glasove, vé od kod prihajajo; ali so skrivni te- 
lefoni v stenah, ki mu posredujejo občevanje s svetom, ali pa so 
trobila, ki vodijo pod zemljo od jednega kraja do druzega. Prevaro 
kožnih čutov pripisujejo dan danes navadno električnemu in galvanič- 
nemu vplivu, med tem ko so v prejšnjem času to nalogo imeli co 
pernice in coperniki. 

Karakteristično je, da tudi po blaznicah svet ne ostane zabit s 
plánkami in da posebno taki bolniki, zmešani, v besede znanstvenem 
pomenu, ne pusté v nemar nobene nove iznajdbe, nobenega napredka 
ved, ampak vse jim slúži v razmotrenje zaslepelih čutov. 

Navadno pa je, da pogrešajo za marsikateri dogodek v notranjem 
življenji, če tudi porabijo vse znane naravne sile, še vedno ključa, in 
tedaj si izmislijo za absolútno nove pojme tudi nove izraze, ki pa osta- 
nejo vsacemu drugemu neumljivi. Tako sem zdravil staro damo, koja 
si je izmislila besedo »legál«. Ce je čutila bolečine v križi, bil je po 
ložen »legal« na križ, in če je zmerjala pôsle z nedostojnimi izrazi, 
bila je sama povse nedolžna, sovražnik je bil, ki ji je položil »legal« 
na jezik, globoko notri v vrat, ter izvlekel vse^ hude besede, kojih se 
je sramovala sama. 

Taki bolniki imajo tudi za bolezni, kojim smo podvrženi drugi 
Ijudje, poseben govor : ako jih bôle zobje, tedaj je zopet sovražnik, 
ki vleče za živec v zobu, tako n. pr. tožil mi je neki bolnik, ki je imel 
bolečine v trebuhu, da so po noci préparirali zdravniki njegove tre- 
bušne živce. Skupina domišijij in zmot ne pusti nikjer prostoreká, tako 
da še celo občutke, ki bi jim morali biti znani iz zdravih dnij, ulove 
v penklje in jih predelujejo. 

In kakšen je konec tacih bolnikov ? Navadno dosežejo normalno 
starost ter ne umrjó za možgansko boleznijo, če tudi ni ozdravljiva, 
ampak za kako drugo. V prejšnjem času, ko so se tudi taki, posebno 
če so prilično bili preglasni in robati, za delj čaša osamili, zapletli so 
se vedno gosteje v mrežo stalnih domišijij in zmot in posedali so kot 
pravi norci po hiralnicah. 

Dandanes pa, ko so zdravniki prepričani, da umobolnemu za delj 
čaša nobena družba ni menj ugodna, kakor lastna in ko se osamelost 
omeji na najkrajší čas, ker je izvrstni vpliv telesnega delovanja, po- 
sebno na prostem, na vrtu, na polji, travnicih, obce znan, obvarujejo 
se tudi taki bolniki duševnega propada. Skupina stalnih domišijij in 
zmot ostane pač neizpremenjena, pa veselje do vrtnega in poljskega 
dela jim ne pusti čaša, da bi dalje prem'šljevali ter denejo ves sostav, 
ko zgubi mičnost novosti, takorekoč ad acta. Le če jih kaferikrat tn 



102 Dr. Karí vitez Bleíweís-Trsteuíšb* : Kaj ímenujemo bolezen uma? 

ali ona haluclnacija trpinci močneje, izvlečejo ga zopet na dan ter na 
njem dalje predejo. 

Razven te blaznosti, ki se presnuje iz prvotne, nahaja se še drug 
izviren (originalen) način zmešanosti, ki se opazuje posebno pri onih, 
ki so po rojstvu močno za to usposobljeni. Ta se le počasi priplazi, 
pa zdi se, kakor bi halucinacije ne imele také vzročne vrednosti, kakor 
pri oni formi. Med tem, ko daje po prejšnjem popisovanji stroj, ime- 
nujmo ga možgani, le zato takó pokvarjene obrodke, ker je surovi 
materijal — to so čutila — po halucinacijah popačen in izprijen, zdi 
se nam tukaj, kakor da bi stroj sam ne bil v redu in tudi iz zdravih 
vsprejetih čutov producira napačne misii in neosnovane sklepe; tako 
n. pr. se blázni pritožuje o jedi, ker neprijetno diši, ker je slabega 
ukusa, morda tudi, ker ga svári glas pred otrovanjem, katero mu 
preti. Originalno zmešaní pa povžije večerjo z apetitom, po noci pa 
ga napadá kaka nezgoda, kmalu za gotovo sklepa, da so ga z večerjo 
otrovali. Ta sklep je zanj tako dobro zložen in trden, da bi bilo ne- 
mogoče ga omajati. Tudi pri njih se prilično opazujejo halucinacije, 
katere pa niso temeljni stebri poslopju domišljij in zmot, ampak služijo 
bolj v lepšavo, k večjemu jih porabijo za podporo, da vso kon- 
strukcijo bolj utrdé. Od mladosti ekscentrični, morejo taki bolniki še 
v začetku plazeče se bolezni čudne čine tako zvito utemeljiti z logičnim 
pametovanjem, da preslepé marsikoga in ga prepričajo o svojem pravú 
in o krivici druzih. Tudi takrat, ko je že bolezen nedvojbena, razumejo 
prikazni prikrivati in z duševnim zdravjem slepiti, do katerega jim je še 
daleč. In tem je prištevati tiste bolnike, ki tožijo, da jih drže ali ali so jih 
držali, kakor pravijo, po krivici zaprte po blaznicah in ki tožijo o tej ali 
oni krivici, ki jih zadene, prilično pa še vedno dobe vernega poslušalca. 
Njih bolezen je ravno tako, kakor oni način zmešanosti, ne 
ozdravljiva. 

Pripeti se pa tudi, da se nam predstaví bolnik, ki se meni otro- 
vanega in preganjanega, s skrivnostnimi izreki in namigljaji, na krátko 
z znamenji, ki nas spominjajo na stadij, ko se blaznost začne stekati 
v zmešanost. Izpovedbe sorodnikov sprejmemo z nezaupljivostjo, da 
bi bil obolel šele pred kratkim; komaj pol leta je, pravijo, kar so se 
prikázali prvi sledovi, a vendar vemó bolje, koliko čaša traja blaznost, 
da oslabi um do tega stadija. Uverjeni smo, da je ostal skrit prvi 
pričetek dotičnim bližnjim ter jih opozorimo, da je malo nade, da se 
bolnik kedaj ozdravi. Nekaj čaša ga opazujemo; bolnik je najrajši 
sam, bolj molčeč ; pa to se strinja s podobo, ki jo imamo pred očmi ; 
nas vse meni zamotane v komplot, ki se kuje zoper njcga, in znvoljo 



Dr. Karí vitez Bleiweis-Trsteniški : Kaj imenujemo bolezen urna? 163 

tega se odteguje in samotári. Necega dné pa ga ugledamo na nagloma 
v kacem kótu v čudni, nenavadni postavi: če mu vzdignemo roko, 
ostane v leží, ki jo ji damo, ravno tako glava, život in noge. Sedaj pa 
bolezen kaj naglo napreduje; bolnik povse utihne, bráni se hrane, otrpne 
splošno, znana podoba stuporja in prej popisane katatonije. Otrpelost se 
razveže cez delj ali menj čaša, tudi mišice postanejo voljne, takrat pa iz- 
ginejo tudi stalne domišljije in zmote in bolnik zapusti ozdravljen závod. 

To tedaj ni bila prostá prvotná, ampak nová katatonična zrne 
šanost in ta ima srečno lasťnost, da je ozdravljiva. 

To pa sega tako daleč, da se more ozdraviti celo topost, ki 
smo jo do sedaj poznávali kot žalosten, neozdravljiv" konec vseh du- 
ševnih boleznij, kot duševno smrt. Ozdravljiva je pa le takrat, če na- 
stane kot direktna kopija katatonične terminálne toposti znova in pr- 
votno in če se zdraví pravočasno, skrbno ter razumno. 

Predstavljal sem tukaj bralcem dolgo, morda utrudljivo dolgo 
vrsto duševnih boleznij. Opazili ste, da je bila nadá ozdravljenju povsod 
ugodna — če izvzamemo napreduj očo paralizo, tako zvano razmehčanje 
možganov — posebno tam, kjer pridró prikazni nagloma in so silne, — 
da je pa malo ali práv nič nade bistvenemu zboljšanju, kedar se bo- 
lezen priplazi in počasi razvija. Upanje do ozdravljenja manjša se pa 
tudi pri novih, ozdravljivih slučajih z vsacim tednom, kateri mine brez 
pomoci, ker zakasni ozdravljivi slučaj. Tedaj moramo poklicati tudi 
pri tacih strokovnjaško zdravniško pomoč kar najhitreje in če je po- 
trebne, izročiti bolnika kakemu závodu. 

Kaj pa tedaj koristi závod .^ vprašate. Jaz pa vprašam: Kaj pa 
koristi zlomljeni nogi obveza od gipsa.í^ Gips ne ozdravi zlomljene 
kosti, ampak priroda, če se j i le pusti čas in mir in če se odtegujejo 
vsi škodljivi vplivi. Da se preprečijo škodljivosti , katere bi ovirale 
ozdravljenje, to je namen gipsove obveze in to je tudi misel in priza 
devanje strokovnjaške oskrbe umobolnih v blaznici. 

Če pomislimo, kako daleč je dospela dandanes kirurgija in kako 
lepi so vspehi, ker se odstranjujejo one malé, naše mu očesu nevidne, 
v zraku raztresene škodljive kalí, ki provzročujejo ostrupljenje ran, 
torej tudi ne smejo upešati zdravniki blaznih v prizadevanji, od umo- 
bolnih odvračati vedno skrbneje vse večkrat za našo zdravo dušo 
komaj opazljiva dražila, kar bi jim moglo iznemiriti dušo in s tem za- 
kasniti ozdravljenje. 

Zato potrebuje pa zdravnik blaznih pomoci občinstva, katero naj 
mu izroči pravočasno bolnika v ozdravljevanje. 



1 54 Ivan Vrhovec: Iz domaCe zgodovine. 




Iz domáce zgodovine. 

Piše Ivan Vrhovec. 
11. 

Jakľob Sclnell pi. Scbiellenbiirg. 

(Konec.) 

tem malem samostanu napraviti je dal Schellenburg kapelico, 
ki so jo leta 17 lo. blagoslovili. Ravno isto leto je kúpil Schel- 
lenburg še Fabijančičev vrt za 2000 gld. ter s tem položil 
temelj poznejšemu velikému samostanu. 

A še pozneje je primaknil tému velikému daru marsikak tisočak. 
Želel je biti pokopan v bodoči nunski cerkvi ter volil v svoji oporoki 
v ta namen 3000 gold. Beneficijatu pa je zagotovil 400 gold. letnih 
dohodkov, ako bode bral zánj však teden štiri sv. maše. A vedno 
svojega imetja je odločil dobrodelnim ustanovam. 

Djali smo, da je Schellenburg položil, darovavši 24.000 gld., te- 
melj sedanjemu uršulinskemu samostanu in nunski cerkvi. Seveda se 
je skoraj vsa ta vsota morala izdati za nakúp zemljišča. na katerem 
naj bi stali imenovani poslopji; Eggenbergov in Turjaški vrt sama 
sta požrla 19.000 gld. ; poslej so dokúpili še Fabijančičev vrt za 2000 gld. 
Torej je ostalo za zidanje le še 3000 gld. gotovega denarja. 

S tem in — seveda še drugim denarjem, o katerem pa ne vemo 
povedati, odkod so ga dobili — jeli so zidati že 1. 17 10. Zidanje je 
napredovalo kaj hitro. Že ii.junija 171 3. darovali so v novi kapelici 
novega samostana prvo sv. mašo. Ko je Schellenburg umri (2. febr. 
171 5) volil je v svoji oporoki ur.^ulinkam 3000 gld. za svojo rakev v 
prihodnji uršulínski cerkvi, mimo tega pa šc 10.000 gld.; ob jednem 
je ustanovil z druzimi 10.000 gld. beneficij pri uršulinski cerkvi z letnim 
dohodkom 400 gld. 

Tri leta po Schellenburgovi smrti so se rnogli že tudi lotiti zi 
danja cerkve samé, ki so jo blagoslovili 18. októbra 1726. leta ter 
prenesli Schellenburgove kosti iz samostanske kapelice vánjo. O tej 
priliki so odprli krsto ; pravljica pripoveduje, da je ves život do takrat 
že strohnel — saj je ležal že nad deset let v zemiji — le desná roka 
je neki ostala cela, kakor bi bil Bog storil čudo s to roko, ki je de- 
lila kdaj tolike dobrote. 

AH dogotovljena, popolnoma dozidana cerkev takrat še ni bila ; 
pogrc.^ali so v nji vciiccgn oltarja, najlepšega umotvora v tej cerkvi. 



Ivan Vrhy vec: Iz doinače zgodovine. 1 65 



Takrat je Schellenburgova vdova še živela, za veliki oltár je oblju- 
bila 6000 gld. Delo je prevzel sloveči kipar Francesco Robba, 
hišnik in svetovalec Ijubljanskega mestnega zbora. Ves izdelan je bil 
oltár še le L 1744. ter veljal je 11. 136 gld. 39 kr. Popolnoma dogo- 
tovljena je bila cerkev šele 1. 1748. Tako je dobila dežela kranjska 
cerkev, katero štejejo zvedenci med najkrasnejše cerkve vse dežele, 
seveda pak je tudi stala 93,547 gld. Z njo si je postavil Schellenburg 
veličasten spominek, ki bo oznanjal še poznim rodovom njegovo rado- 
darnost in gorečo pobožnost. Schellenburgovo ime si je duhovščina 
kranjska zapisala z zlatimi črkami v svojo kroniko, kajti mimo uršulink 
sponinil se je v svoji oporoki obilice duhovskih závodov v Ljubljani 
in tudi drugod po deželi, ter volil n. pr. i) za alumnat v jezuitskem 
kolegiji 5000 gld., sicer pa je daroval že poprej 21.000 gld. v ta namen. 
2) Ijubljanskim frančiškanom 6000 gld.; 3) kamniškim frančiškanom 
2000 gld.; 4) elizabetinkam, če bi prišle v Ljubljano, hišo in vrt zraven 
samostana discalceatov (sedanje civilne bolnice) 25.000 gld.; 5) Ijub- 
ljanskim ubožcem 200 gld.; 6) beračem je velel pri pogrebu razdeliti 
300 gld.; 7) cerkvi sv. Roka v Dravljah, kóje komorník (blagajnik .?) 
je bil, 100 gld.; 8) za kapelico pri frančiškanih v Ljubljani 150 gld.; 
9) bratovščini ^Corporis Christi* 50 gld.; 10) za beneficij pri uršulinkah 
na leto 400 gld. ali glavnico 10.000 gld.; 11) avgustincem pred špi- 
talskimi vráti (sedaj so tam frančiškani pred frančičkanskim mostom) 
100 gld.; 12) bratovščini neomadeževanega spočetja Marije 150 gld.; 
13) frančiškanom v Novem Mestu 50 gld.; 14) kapucínom v Novem 
Mestu 50 gld.; 15) kapucínom v Ljubljani 50 gld.; 16) discalceatom 
v Ljubljani 100 gld.; 17) frančiškanom v Trstu 100 gld.; skupaj tedaj 
49.400 gld. Ako doštejemo tej vsoti še onih 24.000 gld., ki jih je 
daroval že popreje uršulínkam in 10.000 gld., ki jih je volil v svoji 
oporoki za nadaljevanje cerkvenega zidanja in še za svojo rakev v ur- 
šu inski cerkvi 3000 gld., daroval je cerkvenim závodom 86.400 gld. 
Pri tem pa ni vštetih nekoliko tisoč goldinarjev, ki jih je odločil za 
maše, kajti darovalo se jih je med tem, ko je ležal na mrtvaškem 
odrú in med pogrebom in po pogrebu ne menj kakor 4000. Več ko 
sto tisoč goldinarjev je zapustil samo raznim cerkvam. 

Lete vsote pa so bile le maj hen del njegovega ogromnega 
imetja, ki ga je zapustil svoji soprogi, ali bolje rečeno, vdova je bila 
le njega uživateljica, kajti po nje smrti naj bi se vse porabilo za dobro- 
delne ustanove v deželi. Upraviteljema tega imetja imenoval je teda- 
njcga asesorja gosposkega sodišča, deželnega tajnika Henrika Raaba 
pi. Bauenhaimba in prisežnega advokáta dr. Ivana Baptista Felberja. 



i56 Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. 



Po njiju smrti naj bi prešel ta posel v roke deželnih stanov, kajti po 
največ, dejal je sam v svoji oporoki, vsled trgovskih zvez z deželnimi 
stanovi, pridobil si je te vsote. To upraviteljstvo so prevzeli deželni 
stanovi že v nekaterih letih po Schellenburg-ovi smrti; Raab je umri 
namreč že 1. 1719., Felber pa je odložil ta bržkone težavni posel L 1721. 

Že leto poprej pak je vdova Katarina Schellenburgova nekaj 
storila, o čemer je menila, da se je zgodilo popolnoma po željah umr- 
lega soproga. Boječ se namreč, da stanovi ne bodo porabili zapuščine 
tako, kakor bi jo bil odmenil Schellenburg- sam, poslala je naravnost 
na Dunaj cesarju 100.000 gld., proseč ga, naj napravi iz tega kapitála 
100 štipendij za kranjske in hrvaške invalide, drugo imetje pak je vo- 
lila svoji sestri, nuni v Ijubljanskem samostanu. Zaradi tega se je 
vnela med njo in deželnimi stanovi dolgotrajna pravda, s katero niso do- 
segli stanovi cez dolgih šestnajst let nič druzega, nego da se je vsa pravda 
razdrla in so jo smeli znova začeti. Vdova Schellenburgova je bila 
takrat že umrla in deželna gosposka, bržkone obupavži, da se pravda 
kdaj konca, jela se je z nunami pogajati. Stanovi so se v tej pravdi 
potegovali za 49.244 gld. 4 kr., o katerih so zahtevali, da smejo ž 
njimi razpolagati v zmislu Schellenburgovem. A ta vsota se je tekom 
dolge pravde zelo skrčila; pravda je požrla celih 43.328 gld. 25 kr. 
Za ostalino in med časom narasle obresti (8835 S^^-) pogodili so se 
deželni stanovi z nunskim samostanom tako, da se ustanoví s tem de- 
narjem ustanova za dve dekleti v uršulinskem samostanu. Pravico, od- 
dajati obe mesti, pridržali so si deželni stanovi. 

Leta 1732. je umrla Ana Katarina Schellenburgova ter v svoji 
oporoki le omenila onih 100.000 gld., ki so bili naložení na Dunaji 
v cesarski blagajnici. Predno pak se je ta ustanova res napravila, pre- 
teklo je .íe mnogo let in šele leta 1750. je izdala Marija Terezija úkaz, 
kako naj se razdeli vsa zapuščina na posamezne ustanove. 

Obresti Too.ooo gld. in kupnine prodanih Schellenburgovih hiš 
so vzrastie do 1. 17^0. na 140.000 gld. tako, da je bilo pripravljenih 
za štipendije 240.000 gld. brez one vsote, o kateri so menili deželni 
stanovi, da imajo pravico do nje in ki se je napósled skrčila na onih 
8835 gld. Cesarica Marija Terezija je razdelila imetje tako-le: 

TOO.OOO gld. je odločila za invalidni závod, v katerem naj bi do- 
bivalo vso potrebno postrežbo 100 invalidov, kojih dve tretjini naj bi 
bili Kranjci, ali če bi teh ne bilo, Štajarci in Korošci, jedna tretjina 
pa invalidi iz varaždinskega in karlovškega generalata. — 

75.000 gld. se je odmenilo za vzgojo 8 dijakov iz ubožnih ple- 
mcnitih rodovin kranjskih, ki se bodo šolali v Terezijanišči na Dunaji. 



Ivan Vrhovec: Iz domáce zgodoviue. 167 



40.800 gld. je bilo prisojenih štipendijam za 24 dečkov karlov- 
škega in varaždinskega generalata. 

24.000 gld. pak za 12 ustanov ubogim oficirskim vdovám kranj- 
skih rodovin. 

Ker so imele pak te ustanove prebiti kaj nesrečno usodo, zato 
si jih hočemo natančneje ogledati. 

Schellenburgove ustanove. 

I. Schellenburgova ustanova za 12 dijakov. To ustanovo je ustvarií 
Schellenburg, dokler je bil še živ, 17. aprila 17 13. leta. Ljubljanska 
gimnazija je bila takrat v rokah jezuitov, ki so imeli svoj samostan, 
jezuitskí kolegij, na sedanjem šentjakobskem trgu. Njemu nasproti je 
stalo tam, kjer je sedaj reduta, gimnazijsko poslopje. V jezuitskem 
kolegiji so stanovali mimo jezuitov tudi dijaki. Ta oddelek se je zval 
jezuitski alumnat, primerjati ga je nekako denasnjemu Alojzijevišču, 
toda le s tem razločkom, da so vzgojevali v tem závodu tudi dijake, 
ki niso bili odmenjeni za duhovski stan. Posebno radi so izročali kranjski 
plemenitaži svoje sinove v vzgojo, kajti metóda jezuitov je bila vsaj 
gledé vspehov izvrstna. 

Deželna blagajnica je bila takrat Schellenburgu mnogo tisoč gol- 
dinarjev dolžna; 18.000 goldinarjev tega 6^/^ nosečega dolga odmenil 
je Schellenburg za 12 dijaških ustanov v jezuitskem alumnatu. 

S tedanjim predstojnikom jezuitskega samostana, rektorjem An- 
drejem Mogerlom določila sta stroške takole: za stanovanje, posteljo 
in hrano vsacega stipendijata po 70 gld. na leto, za hrano in plačo 
dijakom stregóčega služabnika 40 gld. na leto in za postarno postrež- 
nico 30 gld. 

Vsaka tri leta naj bi dobil však dijak nov plašč; ker sta bili 
dve stipendiji odločeni za dva dijaka, pripravljajoča se za duhovniški 
poklic, napravili so razloček med plašči; terna dvema so dajali plašča 
od finega črnega sukňa, drugim desetim pa od višnjevega grobega 
sukňa z rudečimi na.sivi in rudečim ovratnikom. "Ti plašči naj bi ve- 
Ijali 180 gld. ali 60 gld. za leto. Vso drugo obleko so si morali pre- 
skrbeti dijaki sami. Za sveče pri črnih mašah za Schellenburga in nje- 
gove sorodnike sta odločila 10 gld.; teh maš so se morali udeleževati 
dijaki z gorečimi svečami. Od obrestij (1080 gld.) je preostajalo še 
100 gld. na leto; ti so bili prihranjeni za nepričakovane potrebe n. pr. 
bolezni itd. 

Obresti 1080 gld. pak so bile premajhne, zato je primaknil Schel- 
lenburg 1. 17 14. še 3000 gld. in 1. 1715. v svoji oporoki še 5000 gld.; 



i68 Ivan Vrhovec: Iz domaže zgodovine. 

vsa glavnica za te ustanove je narasla napósled torej na 26.000 gld. 
Nadzornikom teh ustanov in preskrbljevanja dijakov imenoval je Schel- 
lenburg deželno gosposko ter ji dal pravico odločevati, komu naj se 
podeljujejo te štipendije; seveda naj bi imeli njegovi in njegove soproge 
sorodniki prednost pred vsemi drugimi. Vrhu tega pak j im je dal še, 
kakor bi jezuitom ne zaupal popolnoma, pravico, vzeti celo jezuitom 
te štipendije, ko ne bi se ravnali v vsem po njegovih zahtevah ter 
jih oddati kacemu druzemu závodu. 

Teh pravic so se deželni stanovi práv pridno posluževali ; poro- 
čati so si dajali, kakšna je hrana, stanovanje, obleka itd. v jezuitskem 
samostanu. To prestrogo nadzorovanje pak jih je spravilo v hud prepir 
z jezuiti, ki so jim postali deželni stanovi sila nadležni. Jezili so se 
toliko, da so dejali: rajši nimajo štipendijatov, nego da bi se vtikala 
posvetna gosposka vedno vmes. 

Le-tá se je zaradi tega jela pogajati s škoíijskim seminárom, 
kajti tudi ta závod je imel dijake v stanovanji in hrani in to ne le 
za duhovski, ampak tudi za posvetni stan namenjene. A tudi tu si ni 
deželna gosposka dobro izbrala. Sicer je ostalo pri pogodbi nad šest- 
deset let, a pritoževali so se oboji; deželna gosposka, da se v ško- 
fijskem semináru ne ravnajo po željah ustanovnikovih, škofijski seminár 
pak, da so se obresti znižale od 6^/^ na 4% in da se je vse podra- 
zilo. Leta 1 78 1, pak je dejal tedanji škof gróf Herberstein, naj oddajo 
deželni stanovi dijake, kamor hočejo; pod dosedanjimi pogoji jih ne 
more več vzdrževati. Deželna gosposka se sedaj ni vedela nikamor 
vec obrniti, kamor bi oddala dijake, zato je izpremenila ustanove v 
ustanove na roko (Handstipendien). Dve štipendiji za duhovniška dva 
dijaka sta ostali pri škofiji, druzih deset pak je oddajala gosposka in 
sicer po 79 gld. Pri tem je ostalo do 1. 1809, do prihoda Francozov 
v deželo; dokler niso bili le-ti zopet iz dežele pognani, bile so usta- 
nove ustavljene; L 181 3. pak jih je jela avstrijska vláda zopet oddajati. 

Do danes se je kapitál za te ustanove vsled ugodnega srečkanja 
in dveh interkalarij povekšal na 14937 gld. 27 kr., vsaka štipendija 
znáša po 49 gld. 94 kr. in vživa jih 1 2 Ijubljanskih dijakov. 

II. Ustanova za dve gospici v íirhdinskem samostanu. Za to usta- 
nov© se je porabilo onih 8855 g^^., za katere so se deželni stanovi 
pogodili z nunami. Iz dohodkov tega, pri deželni gosposki naloženega 
kapitála so plačevali stanovanje in hrano za dve dekleti v samostanu. 
Pri oddaj anji teh dveh ustanov so dajali stanovi prednost seveda hčeram 
iz plemenitih rodovin, a tudi neplemenitnice so prišle na vrsto, če onih 



Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovíne. 169 



ni bilo. Dobivale so vso tako hrano in obleko, kakor oiie rejenke, za 
katere so plačevali roditelji. V samostanu so ostajale od 7. do 16. 
ali tudi do 18. leta, sicer pak so jih pridrževale nune lehko tudi delj, 
ako se jim je Ijubilo; také pak, ki se niso vedie, kakor se je zahte- 
valo od njih, so najprej posvarili, potem jih kaznovali in četudi to ni 
pomagalo, poslali jih iz samostana. Le dvakrát v letu so smelé te go- 
jenke iz samostana iti in to ne v samostanski, ampak svoji obleki, 
ob šestih zvečer pak so se morale vračati v zidovje, zunaj prenočiti 
jim je bilo ostro prepovedano. 

Do leta 1770. nosila je v deželni blagajnici naložená glavnica 
po 60/0, odslej dalje pa le po 40/0, vrhu tega so tudi vse potrebščine 
v ceni poskočile, tako da obresti niso vec zadostovale; zato so tudi 
te dve ustanoví premenili v ustanove na roko. Danes uživata to ustanovo 
dve gospici, namreč Ema pi. Neugebauerjeva in Ludovika pi. Pilpa- 
chova, kojih vsaka dobiva po 114 gld. 44 kr. na leto, 

III. Ustanova za sto invalidov. V ta namen je odločila Schellen- 
burgova vdova 100.000 gld.; dunajská gosposka je to željo le toliko 
predrugačila, da naj bi le dohodke 75.000 goldinarjev uživali Kranjci, 
25.000 gld. pa Hrvatje. Le-ti so uživali ustanovo, kjer so hoteli, kranjski 
invalidi pak so morali prihajati v závod za invalide (Invalidenhaus) na 
Dunaji. Dokler je nosila glavnica po 5^/^, prinášalo je onih kranjskim 
invalidom namenjenih 75.000 gld. po 3750 gld. na leto in preskrbo- 
vali so ž njimi res po 75 invalidov. 

A na Avstrijo so prišli hudi čaši, Napoleonove vojske in ž njimi 
grozni denarni polom. Da si preskrbi dŕžava za voj no potrební denár, po- 
skusila je vse, kar je mogla, prodajala obligacije, jemala na posodo, po- 
višavala dávke in pristojbine, uvela razredni davek, ustavila izplačevanje 
obrestij itd. Leta 1806. so morali Ijudje dati vse zlato in srebro proti 
taksi prebeležiti, konec leta 1809. je bilo celo zaukazano, prinesti vse, 
kar ima kdo zlatnine in srebrnine do i. majnika 18 10. gosposki. 
Finanční minister je bil ves vrtoglav, kaj početi; sicer je dal narediti 
grozno veliko papirnatega denarja, a nihče ni maral zanj, z dese- 
taki so si Ijudje tobak prižigali. Srebrni denár je izginil med Ijudmi, 
kakor bi ga bila sapa odnesla; kdor ga je imel, ni ga dal več iz roke. 
Dné 4. decembra 18 10. leta je znášala ažija 1240 gld., to se pravi : kdor 
je hotel kupiti 100 gld. v srebru, plačati je moral zanje 1240 gld. v 
papirji. : Ministri si niso vedeli več pomagati in 15. marcija 181 1. leta 
so dali oklicati po vseh mestih in vaseh avstrijanskih dežcl v tisti uri, 
da je prišla dŕžava na boben in da je dosedanji papir izgubil štiri pe- 
tinke svoje veljave. To je bil velikánski denarni polom, ki je zadel seveda 



I/o Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovíne. 

tudi Schellenburgov za ražne ustanove naložení kapitál. Invalidska 
ustanova s loo.ooo goldinaiji se je znišala na 20.000 gld. ter nosila 
odslej mesto prejšnjih 4000 gld. le 800 gld. na leto. 

IV. Ustanova !:a vzgojo osem plemenitih dijakov na dunajskem 
Terezijani^H. Ta ustanova je bila iz onih v cesarski blagajnici nalo- 
ženih 240.000 gld. najprej uravnana. Ze leta 1746. so prosili deželni 
stanovi, naj bi vláda ustanovila iz Schellenburgove zapuščine osem šti- 
pendij za sinove ubozih kranjskih rodovin plemenitaških. Tej prošnji 
so na Dunaji 1. 1748. sicer ustregli, toda dali so štipendije le šestim 
dijakom. Prvi štipendisti Schellenburgovi na Terezijanišči so bili : dva 
baróna Raunacha, Karol pi. Posarelli^ Anton Dinzl pi. Angerburg, barón 
Gallenfels in barón Rain. Teh šest štipendij so ustanovili le začasno, 
dve leti za tem pak je objavila cesarica njih definitivno organizacijo. 
Odločila je zanje 75.000 gld., ki so nosili 5%, torej 3750 gld. Od 
teh pak so porabili za štipendije le 3000 gld. in jih razdelili na šest 
delov po 500 gld.; 350 gld. je računil závod za stanovanje in hrano, 
150 gld. pa za obleko in druge potrebe štipendijatov. Ostalih 750 gld. 
pak so pridevali h glavnici 75.000 gld. ; to so nameravali delati toliko 
čaša, da bode narasla na 80.000 gld. 

A to se ni zgodilo. Leta 1753. je bilo treba k Terezijanišču pri- 
zidati mnogo poslopij. Cesaričin odlok je velel, da je vzeti za to zi- 
danje potrebni denár iz kapitálov, ki so naložení za štipendije na Te- 
rezijanišči. Ta odlok je zadel torej tudi Schellenburgovo ustanovo. 
Stiri štipendije so ustavili vsled tega za petnajst let ter oddajali le po 
štiri. Pa prišle so kmalu še druge nesreče na to ustanovo. Leta 1770. 
so znižali obrcsti njenega kapitála od 5^/^ na 40/0 in ko je Jozef II. 
tako temeljito prestvarjal staré razmere ter skoro vse podrl, kar je 
stari svet sezidal, zapri je tudi Terezijansko akademijo. Dijaki so mo- 
rali iti iz nje ter so dobivali štipendije izplačevane v denarjih. 

Leta 1797. pak je cesar Franc II. akademijo zopet odprl ter ji 
naklonil zopet vse prejšnje njene ustanove. 

Oni denarni polom in njemu sledeči finanční patent od 1. 181 1. 
zadel je tudi Schellenbur^^ovo ustanovo kaj zeló ; izgubila je toliko, da 
so mogli vzdrževati z njenimi dohodki le dva dijaka. Pri tem je ostalo 
do 1. 1 83 1. Takrat pak so zadele nekatere obligacije Schellenburgove 
precejšnje vsote; zatorej je bilo že L 1833. mogoče, mimo onih dveh 
štipendij ustanoviti še pet drugih, vsako po 500 gld. Obresti so se 
tako povikšale, da je še nekoliko denarja preostajalo. Ta prebitek so 
dodajali h glavniškemu kapitálu in napravili 1. 1838. še osmo ustanovo 
s 337 g^d- 50 kr. Prvi j o je dobil Avgust pi. Fichtenau. 



Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. 1 71 

Sedaj je število ustanov, kakor so jih želeli deželni stanovi, polno ; 
sedem jih je po 500, jedna pak ima le 337 gld. 50 kr. Ker se potroši 
vseh 500 gld. za stanovanje in hrano, zato morajo gojenci terezijanisti 
skrbeti za obleko sami. Tisti, ki uživa osme štipendijo, mora seveda 
vrhu tega še dopolniti, kar manjka njegovi štipendiji (337 gld. 30 kr.) 
do 500 gld. A tudi ta štipendija ima upanje, da bode kdaj popolná, 
če zadenejo Schellenburgove obligacije kdaj kak dobitek. 

Sedanje imetje te ustanove znáša 97.940 gld. To ustanovo je 
došlej uživalo premnogo plemenitih gojencev iz Kranjske. 

V. Ustanova ^a vzgojo 2^ dedkov iz karlovskega in varazdhiskega 
generalata. Leta 1750. odločila je Marija Terezija za to ustanovo, 
40.800 gld. Schellenburgovega imetja ter velela, da je iz teh dohodkov 
štiriindvajset sinov zaslužnih, a ubožnih ofícirjev katoliške vere na 
Dunaji vzgajati ter neprenehoma v nemškem jeziku, pisanji in računjanji 
vaditi; nekatere izmed teh naj vpeljujejo tudi v vojaško ženijsko 
akademijo, da se privadijo tem vojaškim poslom »za katere ima ta 
národ že sicer dobre lastnosti.« Dečki so morali imeti, ko so vstopili, 
najmenj po štirinajst let ; cez 1 8. leto pak niso smeli obdržati v závodu 
nobenega. 

Taká je bila stvar leta 175 1., a že 1755. so skrčili število go- 
jencev na 18, ker se je življenje med tem zeló podrazilo. Se slabeje 
se je godilo leta 1809., ko je bilo le osem gojencev na stroške Schel- 
lenburgove ustanove v vojaški akademiji, pozneje le še samo štirje in 
to do 1. 1832. Stroški za vsacega gojenca so med tem sila poskočili 
kajti ženijska akademija je računila po 400 gld. za vsacega. 

Schellenburgov za to ustanovo odločeni kapitál, pa še 400 gld. 
ni nosil, ampak od nesrečnega 1. 181 T. dalje le po 326 gld. 40 kr. 
Vsako leto je zmanjkalo torej že za jednega gojenca; a vendar so 
oddajali štipendije štirim ter delali dolgove, ki so tekom trinajstih let 
zrastli ňa 18. 116 gld. 48 kr. Ali kam bi prišli po tem poti.^ Napósled 
so leta 1832. vendar jenjali delati nadaljne dolgove in omejili so šti- 
pendijo samo na jednega gojenca. Vsled ugodnega srečkanja je ta 
ustanova zdaj spet nekoliko zrastla in uživa jo več kranjskih gojencev 
vojaške akademije na Dunaji. 

VI. Ustanova za podporo 12 oficirskih vdov kranjskih rodovin 
(12 Offizierswittwen krainischen Nation). Prvotná glavnica je znášala 
24.000 gld. ter nosila 175 i.l. 1200 gld. Dvanajst vdov imelo bi dobivati 
podpore po 100 gld. na leto. Te obresti so se pa skrčile 1. 181 1, na 
192 gld. Kaj so hoteli početi s tem denarjem .? V dvanajst delov ga 
vendar niso mogli razdeliti ! Znižali so za to število štipendij na šest. 



172 Ktijíževna poročila. 



Vsaka vdova je dobivala odslej le po 32 gld. na leto; s to podporo 
jim je bilo seveda kaj malo pomagano, zato so naredili 1. 1831. iz 
vseh teh šestih štipendij samo jedno ; potem pa, ko je umrla ta jediná 
štipendistovka, ustanove sploh vec razpisali niso in to nekoliko let, 
dokler se niso kranjski stanovi za to stvar potegnili. Med tem časom 
so prihranili 3133 gld. 14*^/^ kŕ. Ustanova je bila torej popolnoma 
zanemarjena. Da se dene zopet v potrební red, nasvetoval je c. kr. 
dvorni vojinski svet, naj se nakupijo za prihranjeni denár obligacije, 
obresti naj se pak oddajajo po 100 gld. toliko vdovám, kolikor bo 
šlo. Ostalina pa naj se prideva glavnici, dokler se je bo nabralo zopet 
za jedno ustanovo. Tako bode počasi zopet doseženo s početka na- 
meravano število dvanájstih ustanov. Največ upanja je dajalo seveda 
ugodno srečkanje obligacij. 

Te predloge je cesar 1. 1840. potrdil ter še naročil, naj se upravlja 
ta ustanova kar najvestneje. 

Toliko o Schellenburgovih ustanovah. Naj bi ne bilo onega ne- 
srečnega leta 18 11., uživalo bi danes 146 Kranjcev in Kranjic sadové 
neutrudljivega in za deželo tako vnetega moža, ki sicer tujec ni nikdar 
pozabil, da si je vse svoje imetje pridobil v deželi kranjski. Zato jo 
je častil in spoštoval in od vsega njegovega velikanskega imetja romalo 
je le nekoliko tisočakov iz dežele. Svojemu bratú Tomažu Schellu, 
duhovniku v tirolskem Stcrzingu, dal je namreč najprej 10.000 gld., 
ter mu pripísal v svoji oporoki še 25.000 gld. Vse drugo pa je odmenil 
deželi, ki si je zapísala njegovo ime z neizbrisljivimi črkami v svojo 
zgodovinsko knjigo. 




Književna poročila. 
III. 

('f>HIJIIinT.!l,HaH MOľíDO.IOľÍM C.iaHflIICKUWj aShlIlOB'h. Co'IUHCHÍO <I>l»ilIIU«l IMlIliJIO- 

iiuľiij, iKM'ťiJCJii. MiiKojiíiH llIjiflKoirh uox'b pcníiKuleň PoMfiiin ľipanATa. Bi.i- 
iLvcin. II. H3MKU cioih'hckíh, óo.iľapcKiií H cepócKÍri; 8^. str. 1 65-- 340. 

(Konec.) 

Da je Ťua v i. du. nastalo iz va pod vplivom i. pi. mo, to je go- 
tovo. Končnica ma nahaja se tudi v moravskem in slovaškem narečji 
(Sembera, Základové dialektologie českosloven. 44, 78) in v nekem ruskem 
(Kolosov, Obzor zvukovyh i form. osobennostej 248). 



Književna poročila. 173 



Zakaj Brandt v prvi opomnji na str. 206 beneški cjon (i. sgl.) pri- 
merja z ruskim ititu in tedaj misii, da je k prvotnému cjo pristopila še 
jedenkrát končnica prvé osebe, ni mi jasno. Naravno je vendar tukaj misliti, 
da se je rinezera ohranil, kakor imamo za to v istem narečji nedvomljivi 
primer venH (Klodič-b, O nareč. venec. Sloven. 4). V tretji opomnji iste 
stráni se nam tolmačijo oblike kakor gnetejo, govorijo, v katerih se je e in i 
radi vpliva vseh drugih oseb obdržal tudi v 3. pi. in se je potem po ana- 
logiji glagolov kakor či^íajo pojavilo tudi gnetejo. Najbrž pa tudi Miklosich 
isto misii. 

Particip. kakor hodeČ, sHsaJeč tolmači Brandt str. 210, 2 . op. po 
analogiji part. kakor hoječ, lezoč pa po analogiji nesoL K tej razlagi 
opomnil je prof. Jagic (Archiv IX. 332) ^^Wenigstens einige Wortbildungen 
au f — eé, wie bode t, grtzeč, dereč konnten gleich dem Adjectiv domaH ihre 
Erklärung darin finden, dass man an die 3. pers. sing. als Ankniipfungs- 
punkt dachte, also bojeH weil bode griseH, weil grize, dereH weil derc^ 
Zadnji razlagi nasprotujejo oblike mislejoč, hvalejoč, kjer bi imeli po tej 
razlagi pričakovati Jivalijoč ; pri lezo^ in jednakih partie, je res najbolje na 
vpliv oblik kakor nesoČ misliti, pri bodec pa najbrž ni vplivala samo analo- 
gija particip. kakor bojeé, nego te oblike so postale naslanjaje se tudi na 
part. na e stsl. e, prim. V. Oblak, Trije sloven. rokopisi str. 19. 

Najdel in 7iasel govori se ne samo na Stajerskem, nego tudi na 
Kranjskem ; prvi particip je zanimiv primer vpliva sedanjikovih oblik ; kakor 
je od pletem, pleteš, piete etc. part. pletel, tako tudi nájdem, nájdeš — 
najdel. — Na str. 218, i. op. beremo čudno misel, da stoji obiwen mesto 
*obven (stsl. *obTDven'b). Stsl. *obT9veni9 bi pač v novoslovenščini odgovarjalo 
obaven ali pa oven (kakor oviti, ovezati iz obviti, obvezati). Toda glavna 
stvar je, da v odprtih zlogih v slovanščini slovan. samoglasniku u odgovarja 
ov in nikoli zv, katera glasovna skupina odgovarja jedino y bodisi onému, ki je 
nastal iz u ali onému, ki se je monoftongiral iz eu, zato imamo jaseň primer 
v crbky — crijkbve, žaby ti — zabiovenb (cf. J. Schmidt K Z, XXVI, 366), 
In tako odgovarjajo v stsl. pravilno otbkr-bvema, umiaven-b sedanjikoma otb- 
kryti, umyti in ne — krutí, — muti. 

Na str. 222. zagovarja prof. Brandt velevnik z^/i/ z besedami : v,jMeni 
se ta vizi preveč tuj in nepravilen dozdeva, da bi mogel biti izmišljen 
Jaz bi ga tako razložil : vizi stoji za viz, a viz stoji m. vij = stsl. vizdyo, 
po obrazci vizmo in vizva, kateri obliki sta se mogli fonetičnim potem 
razviti iz luir^MO, Biiľ^na.*^*^ Prvo vprašanje je pri tem, če je odnošaj med viz 
in vizi isti, kakor med pec in peci, t. j. če smemo res iz sedanjega viz 
sklcpati, da se je nekdaj govorilo 7'izi s polno končnico velevnikovo. Meni 
se to vec nego verjetno dozdeva. Res se govori v mnogih krajih vis, vie 



1^4 Književna poročila. 



in pred sledečim glasnim soglasnikom viz n. pr. viz ga radi asimilacije. 
Toda v naših starejših pisateljih, v katerih se je še velevnikov i ohranil, 
ni najti, kolikor je meni znano, nobenih takih oblik, one so čisto sekun- 
dárne in nove tvorbe. Sicer je že Levstik v Slov. Glasniku od 1. 1860. str. 
46 pisal, da se velevnik í/«i« iu vTĺBZte govori na Notranjskem in v Laščah 
in da ni treba misliti, da jo víz ga skrčeno iz vidis ga, tému nasprotujeta 
omenjeni obliki v^zn in v^z%te. — Ipak še zdaj mislim, da je víä, vič skrčeno 
iz vidis, vidŠ po asimilaciji vits t. j. vi^ ali pa tudi vis. Če se sliši po 
z, i še kak poluglas «, kateri nadomestuje najbrž i, tako se je pojavil po 
analogiji vseh ostalih glagolov ; plur. vizite (viaž-bte) se je pa izcimil po sgl. 
Glasoslovno si viz nikakor ne morem tolmačiti, še menj pa vizi in viziti, 
ker zadnjemu odgovarja že v stsl. vidite in ne vizdite, Stsl. velevniku more 
v naši slovenšč. odgovarjati jedino vij in mi imamo tudi po-vej za stsl. — 
vezd\o, kajti refleks stsl. zd je samo j in če se nam ni ohranil velevnik vij, 
tako se tému čisto nič ne čudimo; spodrinile so ga vse ostale osebe dvojine 
in množine in to tem laglje, ker je razlika med vij, in ostalimi oblikami 
glagola, katere imajo samo jasno deblo vid — preveliká bila. Organičen 
velevnik nahajamo pri kajkavskih Slovencih v obliki vidj, ker v tem narečji 
sploh dj odgovarja stsl. zd, zato je vidj popolnoma »pravilna« oblika, za 
ostala sloven. narečja bi pa bila » nepravilna« in ta tudi goto vo niso nikoli 
imeli velevnika vidz, ker tudi nimajo rodzen, medza in zato bi tudi hi- 
potetičen viz ne mogel nastati iz vidz. 

Pri vejo mimo vedo seveda ni misliti na glasoslovni prehod d v j;j 
je po analogiji ostalih glagolov nadomestil d. Ravno tako je pri 3. pi. sojo, 
kar se govori v prekmurščini in nekaterih iztočnih krajih Štajerské m. na- 
šega so, po obrazci vseh drugih glagolov k organičnemu so pristopila še 
jedenkrát končnica jo (seveda práv za práv ni celi jo končnica, toda jezik 
to glasovno skupino smatra za tako, ker je razlika med 3. pi. so in na- 
vadnimi oblikami 3. pi., katere se v tem narečji končujejo vedno na — jo, 
preveliká bila. 

Oblike kakor delasta, igrasta, katere so tudi po názoru Brandtovem 
po obrazci dasta etc, niso toliko posebnost štajerskih narečij (v zapadni 
Štajerskí jih še nisem slišal), nego notranjskih in primorskih narečij; cf. 
Zvon VII, 627. 

Miklosich uči (IIP, 176): ,,Dass nicht alle verba perfect. durch ihr 
praes. das fut. bezeichnen, ist dem einflusse des deutschen zuzuschreiben, 
welcher sich im XVI. jahrh. selbst bei den sonst so arg und meist ohne 
not germanisierenden schriftbtellern jener'Zeit noch nicht so geltend machte 
wie heutzutage«. S tem se prof. Brandt ne strinja ter zagovarja v prvi 
oponuiji str. 230 domáci izvor našega i)rihodnjega čaša v sedanji obliki: 



Književna poročila. 175 



^^Ne mislim, da bi na vädni prihodnji čas glagolov dovršnikov bom ispil, 
bom postlal i. t. d. bil germanizem : i) sploh je neverjetno, da bi se tuji 
izraz bil sprejel ne samo od pisateljev in po njih tudi od omikanega sveta, 
nego od celega národa, b) bom ispíl ni nikakor prevod nemšk. ich werde 
trinken, kateri bi se moral glasiti (jaz) bom ispiti. (Da celo bom ispiti bi 
morda ne bil germanizem — prim. rus. ja budú pitD = nem. ich werde 
trinken). Sestavljene oblike badá ispih, badá post\olah i. t. d. ohranile 
se so iz praslovanskega jezika in so lahko spremenile svoj pomen ter postale 
iz predprehodnega čaša prosti prihodni čas. Tudi od samega Miklosicha 
tukaj navedená posebnost starih, nemščujočih pisateljev govori proti njegovi 
razlagi '^^ . 

Se o mnogíh drugih vprašanjih bili bi se radi poučili, tako n. pr. bi radi 
vedeli, kako je razložiti dat. pi. tatém, jeli to po analogiji sklanje i-deb. 
ali je vplival loc. pi. tatéh na dat. pi. in se je v tem sklonu / pojavil m. 
o\ toliko je gotovo, da loc. pi. na eh pri -b/o-debl. prej nahajamo, nego 
dat. na ém. Ravno tako smo radovedni pozvedeti gledé gen. sgl. xoVi, nogž 
(v belokranjskem narečji), so to arhaizmi in odgovarja potem i stsl. "bi aH 
pa nove tvorbe po obrazci i-dekl. Tudi o »mnogo snubljenem« gen. pi. a-deb. 
na á (solzťi etc.) bi bili radi kaj slišali, posebno ker so o razlagi te oblike 
različna mnenja (Jagič v Radu IX. 122, 146, Baudouin de Courtenay v 
oceni Jagičeve razprave ><,Pomladj. vokalizacija*^*^ str, 16. 17, Maretič, Rad 
67, str. 8). Te oblike nahajamo v slovenščini samo tam, kjer je naglas na 
končnici in v onih krajih, kjer nadomestuje stará poluglasnika samoglasnik 
a ; pri nekaterih beneških Slovencih (v distretto di S. Pietro), kateri nado- 
meščujejo tudi la, b z ^ se sliši v gen. pi. sestre, goré, glavé (Bauduin de 
C. op. cit. 17) in zato misii prof. Baudouin de C, da se je iz gor'b, glavó 
z naglašenim poluglasnikom % razvil gen. na á na ta način, da je fonetičnim 
potem nadomestil a stari 'h. To bi bilo popolnoma verjetno, če bi mi te 
gen. pi. le nekoliko poprej našli ; toda nahajamo jih — kolikor meni do 
zdaj znano — prvokrat v Skalarji, tedaj v sredini XV" J. stôl. in zato ne 
vem, se bode dalo tukaj govoriti o tem, da je a stopil na mesto nenaglašenega 
poluglasnik ker o tem ni lahko misliti, da bi se bil obdržal, če tudi naglaseni 
% do prvé polovice XVII. stôl, če se pa ni, ga tudi ni mogel á nadomestiti. 
Toliko se mi dozdeva gotovo, da je pri tem delovala simetrija ; jedin gen. pi. je 
bil jednosložen v sredini samih dvosložnih oblik, dá ta gen. pi- je bil celo 
krajši od nom. sgl. in v nekaterih slučajih precej težko izrekljiv, in zato se 
je jezik tem izognil, kakor je to storil n. pr. tudi v gen. pi. i^-deb., kjer je 
dostavil ov po analogiji u-deb. Pri tem je pa bil odločevalen ves fonetični 
značaj dotičnega narečja in ostale oblike množine ; á se je pojavil tedaj v 
gen. pi, ker je v dat. pi končnica am, v loc. ah, v instr. ami in ker v 



jy5 Knjíževna poročila. 



dotičnem narečji prevalira samoglasnik a] morda je á celo stopil na mesto 
naglašenega la. 

Če bi tedaj tudi v naši radovednosti bili radi še marsikaj v opomnjah 
našli vendar smo prof. Brandtu za podano jako hvaležni, ker je nam po- 
jasnil marsikaj dozdaj nejasnega, tako da bode vsakdo rad segel po tem 
ruskem i)revodu radi omenjenih dodatkov. 

V. Oblak. 

IV. 
J e z i č n i k. 

Kniiga Slovenska v XIX. veku. C. Spisal J. Mara. XXV. Leto. Natisnil in založil 
Rudolf Milic v Ljubljaui. 1887. v 8^ Str. 97. Cena 60 kŕ., po posti pod križnim 

závitkom 65 kr. 

Ponatisnen po lanskem >;>Učiteljskem Tovariši* in uravnan po metodi 
svojih prednikov popisuje nam XXV. letnik ^Jezičnikov« v kratkih, sem- 
tcrtam žal prekratkih obrisih življenje in slovstveno delovanje 82 književ- 
nikov slovenskih v XIX. veku, počenši z Antonom Janežičem in sklepajoč 
s Franjem Ser. Cimpermanom. Poleg slovitih mož (Ant. Janežič, dr. J. Kr. 
Pogačar, dr. J. R. Razlag, J. Solar, Božidar Raič, Janez Parapat) razprav- 
Ijajo se tudi pesniki menj znanega ali celo pozabljenega imena, katerih 
mične, v priprostem narodnem dúhu zlozene pesemce so se tako udomačile, 
da imajo skoro veljavo narodnih proizvodov; saj jih prepevajo Slovenci 
povsodi z isto radostjo in naudušenostjo, kakor pravé národne, ne brigajoč 
se za ])esnikovo ime; (prim. Strelovo: »Popotnik prídem cez goro*^"^, Ur- 
šičevo: >;>Popotvanje, bratje! je naše življenje*^', Hueberjevo: >^Otok Bleški — 
Kine nebeški*). Ker smo že večkrat razslavljali vrline Marnove »Knjige 
Slovenské ^"^j ocenjajoč posamezne razdele njene, bodi nam dovoljeno, zavrniti 
č. bralce na dotična poročila v ^^Ljublj. Zvonu '% da se tako izognemo ne- 
potrebnému opetovanju. Opazili pa smo v tem letniku tudi nekaj nedostatkov, 
katere dajemo na vedež velezaslužnemu g. strokovnjaku, nadeje se, da ga 
s tem ne žalimo. 

Ker Marnova »Knjiga Slovenska* itak ni »knjižeVna zgodovina« v be- 
sede pravem pomenu, ampak le nekak obširen knjigopis ali biblijografija, 
upravičeni smo zahtevati od nje, da nam razoznanja vse knjige in vsaj 
vse večje spise dotičnih književnikov. Tega pä g. pisatelj ni povsodi 
storil. Kajti časih podaja nam le ^.^ knjige Slovencem bolj zanimljive* (prim. 
str. 62., Iv. Macun), ali pravi : »da si ne drzne reči, da je popisal vse 
spiske* (prim. str. 93., Lav. Gorenjec Podgoričan) ; tako n. pr. prezri 
je (na str. 86.) od duhovnikov zelo čislani spis: ^^Tercijari ali tretji red 
sv.ľraiiiiska Scrafisl'Ľga<s-, Pastirjem in ovčicam nekoliko pojasnil V. Lah*^'^, 



Književna poročila. 177 



delce, obsezajoče 34 str. v ló'^, ki je izdano po družbi sv. Mohorja izšlo 
1. 1 88 1, kot dostavek B. Bar t o la knjižici: »Hoja za Marijo Devico«. Na- 
sproti pa nam je nedoumno, kako je zašel med književnike slovenské <^prvi 
sloveči župan Ljubljanski '^^ Janez Ne p. Hradeczky (str. 35.), ako ni nič 
slovenskega pisal ; vsaj pisatelj nam ne vé nič povedati o književnem delovanji 
njegovem. 

Od biblijografije res da ni pričakoyati vseobsežnega životopisja ; a sem- 
tertam hoče se nam dozdevati »Jezičnikovo'^'^ besedovanje v tem obziru 
vendar le preskopo. Ta nedostatek skúša sicer g. pisatelj poravnati s tem, 
da nam pri posameznih književnikih navešča vse vire, po katerih se more 
bralec natančneje poučiti o dotičnikovem življenji in delovanji. Jednoč (na 
str. 12.) popravlja pri tej priliki knjigopisno pomoto, ki se je vrinila v Ja- 
nežičeve » Večernice* L 1870., str. 31. (o ■»Zarnici'^). 

V jedni svojih prejšnjih ocen smo imenoval: g. pisatelja zlog -^lapi- 
daren<í, kar se nam je vrlo slabo obneslo, akopram s tem nismo name- 
ravali izreči nikake graje. Opirajoč se na zadnji „Jezičnikov" letnik moramo 
to sodbo ponoviti, resnici na Ijubo, žal z dostavkom, da je pisateljev „lapi- 
dárni* zlog s svojo kratkorečnostjo ali malobesednostjo češče razumljivosti 
na kvaro; kajti pogostokrat more bralec pisateljevo misel le težko, t. j. 
šele po daljšem premišljevanji pogoditi, ali je pa sploh ne ugane. Kaj po- 
menjajo n. pr. besede na str. 81.: „V naslednjem listu stavi se po njera 
zastavici vganjka : „Zgodnja danica"" — ostalo bode vsakemu čitatelju dolgo 
čaša — „vganjka". Str. 51.: „V rokopisu je izročil (Melcer): ,,Die ältesten 
bekannten Umschiffungen Afrikas" — komu je to izročil? Str. 70.: „Na- 
sprot pohvali (Razlagove Zore) v Bčeli itd. oglasila sta se Cegnar v Ljublj. 
Casniku 103., 104 in v „Novicah" 1. 1852. Podgorski z Bleiweisom vred 
deloma zoper vsebino, največ zoper jezik „lunin", zoper obliko itd., kar 
je pomagalo" — kako ali vkaterem obziru je to pomagalo, ostaja 
nam popolnem nejasno. Isto tako pogrešamo na str. 66. marsičesa, kar ne 
more biti vsakemu bralcu samo ob sebi umevno, n. pr. na katerem gim- 
naziji da sta toli vspešno delovala G 1 o b o č n i k a (Anton in Jozef); pri 
zadnjem navaja se sicer „Izvestje gimn. 1858, str. 25., 1. 1863., str. 34.", 
a zopet ni povedano, katerega zavoda izvestje je v misel vzeto. Tudi 
A n t. Lesar (ibid.) je le profesor na c. kr. realki (dostavi : Ijubljanski!). 
Str. 81.: „Životopis njegov (Šrolov) gl. 1886 št. 4. (namreč lista „Slov. 
Gospodar", kar se ne da tako meni nič tebi nič posneti iz prejšnjih vrst). 
Isto velja o citatih : na str. 83 ; „Vojtehov brat — čast, katera mu gre itd. 
(1887 str. 632)", kjer mora bralec uganiti, da je imel pisatelj v mislih 
najbrž „Ljublj. Zvon"; na str. 57., kjer moti posebno pomišljaj ( — ) pred 
citátom: „O smrti gl. 1883 str. 119 in 123" (namreč „Zgodnje Danice, 

12 



tjt Književna poročfla. 



1. 1872.); na str. 82: „pravijo Novice" in 83: „Bravci Novic — da je 
veselje (str. 7.)" — dostavi : „Nov, 1. 1860! — Grajana malobesednost za- 
krivila je tudi nekaj napačnih sintaktičnih skladov; prím. str. 75.:, Božidar 
Raič ....šolalsev Varaždinu in v Zagrebu, bogoslovj a v Gradcu^*^ ; 
izraz „šolati se česa pac menda ni pravilen. Str. 48. (in češče drugodi) : 
„Slovenski je sodeloval a) v djanje Svetnikov itd." mesto „sodeloval je a) 
v knjigi: Djanje Svetnikov"; str. 64.: „Pomagal je Slomšé-ku v „Djanje 
Svetnikov" — m. „Pomagal je Slomšku v (pri) knjigi „Dj. Svetn." 
Mesto: „dopisoval je v Novice" (str. 24., 88. in dr.) reklo bi se bolje: 
„dopisoval je Novicam". Izmed drugih slovniških (ali tiskovnih) hib ome- 
njamo: „V vseh strok/h slovenščine (str. 2., m. strokť^h"); „pri úskoviA 
popravah" (str. 46., m, tiskí'í^mh") ; „Značaj njegov je ves povedan v knjigi. 
Pridige itd." (str. 1 8., m. „ ... v knjigi : Pridige itd.") ; „v Novomestu" 
(str. 51. in 78., m. „v Novem Mestu"); „v Zalilogu" (str. 48, in 52., m. ^^na 
Zalem Logu."). Pisava káže tudi nekatere nedôslednosti; prím. str. 79., 
80. in dr. : „v ž e", str. 81. pa „že"; str. 32.: „kaplán", str. 75. pa „ka- 
pelan"; str. 51. in 78. : „v Novomestu", str. S^. in 91. pa: „v Novem Mestu." 
V obravnavanem „Jezičniku" je ocenil sicer g. pisatelj semtertam ve- 
Ijavo in vrednost posameznih književnikov ali njih del — češče s tujimi, 
redkeje s svojimi besedami — v obce pravično, časih pa vendar le jedno- 
stransko ali celo krivično. Tako n. pr. bi se morala na str. 83. (Vojteh 
Kurnik) zgolj hvalečim besedám Bleiweisovih „Novic" pridejati bolj objek- 
tívna sodba o Kurnikovem „pesnikovanji", izražena n. pr. v zasebnem pismu, 
pesniku 1. 1856. od Bleiweisa poslanem (gl. „Zvon" 1887 str. 6^$.). Kajti 
pravo podobo pesnikovo podati more čitatelju le popolnem nepristranska 
ocena njegovih del, ki hvali, kar je hvalnega, in graja, kar je nedostatnega. 
Na str. 77. imenuje se Raičevo „Životopisje'" (o Debeljaku in Kosu) „ma/o 
razborito'''' — in to gotovo po krivici! Popolnem pa se strinjamo z gosp. 
Mamom v njega sodbi o istega pisatelja z log u, ki mu je bil „bujen, pre- 
nakopičen", preveč pomešan z besedami, vzetimi (brez potrebe) iz staroslo- 
venščine in drugih slovanskih jezikov ; izvzemši ,,prenakopičenost" velja vse 
drugo tudi o pisavi Lavoslava Gorenjca, dasi „Jezičnik" tega ne 
omenja. Ali bi se bil Stritar res kaj „poboljšal" (str. 72.), da se je 
izneveril svojim v (Dunajskem) „Zvonu" zagovarjanim načelom in poprijel 
,,Kalophronovih", v „Zgodnji Danici" 1. 1870. razglašenih naukov, o tem 
nam ne káže pričkati se z gosp. profesorjem, ker so si njegovi in naši lepo- 
slovni nazori preveč — navskriž. 

Ako se ne motimo, hoče „Knjiga Slovenska" označiti pomenljivost po- 
sameznih književnikov nekako „po vnanjem" s tem, da se tiskajo imena 
znamenitejših pisateljev z d e b e 1 i m i , menj znamenitih pa le z r a z p r t i m i 



Književna poročila. 179 



črkami. Potem pa ne razumejemo, čemu je privoščil g. profesor to Iste 
črke književnikom, kakeršni so: Jozef Stibiel (str. i8.), Frančišek Kosmač 
(str. 53.), Jozef Premru (str. 39.) in dr., dočim se morajo dokaj veljavnejši 
pisatelji in celo pesniki zadovoljevati le z razprtimi; n. pr. Jozef Vi r k 
(str. 41.), Matevž Hladnik (str. 32.) in celo toli pohvaljeni V. Kurnik 
(str. 82.). 

V úvodu, knjigi na čelo postavljenem , izraža g. pisatelj svoje ve- 
selje o tem, da „so tudi v pričujočem stoletju vprav svečeniki našemu 
národu vedno najzvestejši k nj i ževn iki." Kdo- bi hotel ali mogel ternu 
oporekati? Radi pritrjujemo i mi — tudi brez poziva: „bodimo iskreni", ki 
meri najbrž na nas. V lanskem letu se namreč g. profesor ni bil tako pre- 
vidno izrazil, trdeč, da so národu njegovemu vprav svečeniki (umevaj : ka- 
toliški!) vedno bili najzvestejši književniki. Kažoč na dobo 1), v kateri 
je bila bas katoliška duhovščina književnosti naši najhujša nasprot- 
nica, skúšali smo to njegovo presplošno trditev le pristojno omejiti. A 
nikdar nam ni bilo na mislih odrekati ali kratiti katoliškemu svečeništvu 
neprecenljivih in nedosežnih slovstvenih zaslug njegovih. Zato z vso spo- 
dobnostjo odklanjamo oni pikri in, kolikor se nas tiče, neupravičeni opomin. 

V istem úvodu izreka g. pisatelj nadejo, „da mu (národu) bodo du- 
hovni i v prihodnje — buditelji v veri in omiki — zvesto tudi po 
knjigah kázali pot, po kateri se ne zájde v novo poganstvo, ki bi bilo 
mnogo hujše od nekdanjega." Ta nadá, ki naudaja g. profesorja z veseljem, 
napolnjuje nas s strahom, ako naj se tako uresniči, kakor bi bilo njemu 
Ijubo. Duhovnih buditeljev v omiki, kakeršni so bili: Valentin Vodnik, 
dr. J. Župan, škofa A. A. Wolf in dr. J. Kr. Pogačar, Bož. Raič, Lav. Go- 
renjec, J. Solar, Andrej Einspieler, Dav. Trstenjak in dr., ne branimo se, 
marveč pozdravljamo jih vsekdar in povsodi z radostjo ter častimo blag 
njih špomin sijajno in naudušeno, kar dokazuje nedávna preteklost. A Bog ne 
daj, da bi v slovstvu našem „zvonec nosili" svečeniki kakor dr, Mahnič, Kalo- 
phron christianus (dr. J. Ulaga) ali celo pisci znanega » lista «, kóji so ožigosali 
mlado leposlovno književnost našo s sramotilno znamko, da páči mladino „durch 
Schlíipfrigkeiten in verfíihrerisch schôner Sprache". Mesije te vrste ne hotí 
nakloniti previdnost božja nam, niti njegove „innigste Theilnahme" slovstvu 
našemu! Také besede bile bi morda umestne pri národih, ki so rodili 
pisatelje in pisateljice a la Boccaccio, Casanova, Ch. P. de Kock, Eugéne 
Sue, Emile Zola, George Sand; a pri pohlevnem narodiči slovenskem in 



') Glej „Ljublj. Zvon" 1887., str. 571 — 573., kjer blagovoli č. bralec popraviti 
dva neljuba nam tiskovna pogreška ter čitati: ,,ni snoval po doba/ŕ'' (m. ,,po /(^dobah") 
pa ,,konec srednjega veka in i6, in 17. stoletjť" (m. . . . „stoletju?", kar je nezmisel). 

Pis. 

12* 



l8o Književna poročfla. 



nedolžni njegovi literaturici niso nič drugega nego „velik ropotec, ki malo 
melje". Opevati in poveličevati jeden najblažjih čutov človeških, Ijubezen 
(umevaj : čisto, idealno), je torej pregrešno, pohujšljivo ! Da so taki nazori 
po pravú veljavni pred vesoljnim svetom in pred sodnim stolom božjim, 
potem na grmado s „pohujšljivimi" deli vašimi, Shakespeare in Scott, Mo- 
liére in Racine, Petrarca in Ariosto, Schiller in Goethe, Kraševski in Tur- 
génev, Preširen in Stritar! Vaših duš pa se usmili sam pravični Bogl Gorje 
tudi tebi in tvoji kolikor „visoki", toliko erotični pesni, o modri Salomon ! 
Iz šol pomedimo „opolzle" pesnike Homerja in Sofokleja, Ovidija in Ver- 
gilija, na njih mesto pa postavimo Mahničeve uzorne sestavke latinské — o 
pijanci Preširnul Potem šele se je nadejati one blažené, idilske dobe, v 
kóji bodo peli pesniki: 

»Gosence kaj na repo varje, 

Kak perdeluje se krompir nar bolji; 

Kako odpravljajo se ôvcam garje, 

Preganjajo ušivim glavam gnjide« itd., 

ali k večjemu popisovali v „nesmrtnih" spevih življenje kakega puščavnika 
ter zaznamenjevali nesrečno besedo „Ijubezen", ako se ji ne bode dalo iz- 

ogniti, takole: „Ij "l^) Ta doba res ne bo dišala po klasičnih „po- 

ganskih", ampak smrdela bo po „rovtarskih Atenah". A bodimo resni ! Izpod- 
riniti hočete leposlovju splošno veljavna estetična načela in jih nadomestiti z 
jednostranskimi, verskimi ; zatreti hočete poezijo, ta dar nebeški, podeljen člo- 
veku, da mu blaži in povzdiguje srce ter olajšava in sladi bedno življenje ; iz- 
podbiti hočete omiki jeden glavnih stebrov. Boječ se, da ne bi se popačilo po 
naših baladah in sonetih, novelah in romanih nedoraslo detinstvo, kličete lepo- 
slovstvu našemu svoj „anathema sit", in vendar vam ne more neznano biti, da 
leposlovni listi naši niso namenjeni mlečnozobi mladini, marveč „razumništvu 
slovenskému", torej odraslim Ijudem ! Saj so to že večkrat naglašala posa- 
mezna uredništva, imenoma „Zvona" (Dunajskega in Ljubljanskega). Ako 
pridejo „gewisse belletristische Blätter" slučajno v roke kakemu nezrelému 
dečku ah dekletu, kdo more za to! Brez „pohujšljivih" mest ni niti sv. 
Pismo, da, celo v katekizmu za prvé razrede narodnih šol nahaja se mar- 
sikaka otroku zavjetljiva beseda; a pri vsem tem ni še nobenemu škofu ali 
papežu na um prišlo, preklicati te dve knjigi zavoljo njiju kjekodi spodtak- 
Ijive vsebine. 

Ako večina katoliške duhovščine, ugodivši časovnemu dúhu po vzgledu 
sedanjega, ne samo v cerkvenih, ampak tudi v posvetnih rečeh v resnici 

*) Kakor 1. 1856. neki pisatelj neduhovuik, ki je, navajajoč kilico kranjske ná- 
rodne pesni, dobro vedel, kako se pregreši Slovcncc, ako le omeni besedo ,, Ijubezen". 

Pis. 



Književna poročila. i8l 



razsvetljenega pápeža Leona XIII., popusti svojo ozkosrčno in jednostransko 
literarno stališče, podvržemo se brez pomisleka njenemu vodstvu v omiki, 
torej tudi v književnosti. Dokler pa vsiljuje slovstvu našemu svoje pre- 
čudne názore, prepuščamo ji sicer „buditeljstvo" v veri, v leposlovji 
pa moramo vodstvo njeno odbijati z vso odločnostjo ter hoditi svojo pot, 
služeč jedino le ideji lepote in resnice. — 

Pred pisateljevim úvodom beremo mično čestitko, s katero pozdravlja 
naš pesnik A n t. F u n t e k v imeni „Učiteljskega Tovariša" ^Jezičnik« o pet- 
indvajsetletnici njegovega delovanja. Četrt stoletja! Lepo število let v dobi 
človeški ! Blagor mu, kdor jih je preživel delujoč tako koristno in vspešno, 
kakor , Jezičnik" in učeni, domoljubni pisec njegov, g. prof. Marn ! Njemu se 
pac ni bati trpkega očitanja : Floruit sine fructu — defloruit sine luctu ! 
Kajti s svojim „Jezičnikom" ^^ si je pridobil nevenljivih zaslug o slovstvu 

') V prvih 8 letníkih (1863— 1870) razpravljal je „Jezičnik" v dialoški obliki jeziko- 
sloviie stvari, le tu pa tam vpletajoč kaj knjigopisnega. Res, da je marsikak ondi raz- 
glašeu náuk dandanes zastarel in neveljaven ; a v svoji dobi so ti letniki neizmerno hasnili, 
goječ Ijubezen do milé nam materinščine, šireč znanje njenih posebnostij in vzbujajoč ob 
jednem na slovstveno delo. Letniki 9. — 20. prinášali so vestno in natančno posnete živo- 
topise znamenitih književnikov sloveuskih in sicer: 

Letnik 9., 10., 11-, (1871 — 1873.) : Metelko v slovenskem slovstvu. 
,, 12. (1874.): Peter Hitzinger v slovstvu slovenskem. 
„ 13. (1875.): Jan. Nep, Nečásek pa Anton Umek Okiški. 
„ 14. (1876.): Otec Marko Pohlin pa Val. Vodnik. 

„ .15. (1877.): A. Kranjska Čbelica s Čbeličarji. B. Dr. Jakob Župan. 

C. Vladika Matej Ravnikar. D. Dr. J. Župan in dr. Fr. 
Prešern. 
,, I ó. (1878.): A. Matej Ravnikar Poženčan. B. Matija Vertovec. C. Mihael 

Verne. 
,, 17. (1879.): A. Juri Kobe. B. Juri Vari, C. Anton Žakelj. D. Anton Oliban, 

E. x\ndrej Likar. F. France Jeriša. G. Dr. Leon Vončina. 
„ 18. (1880.): A. Jemej Kopitar. B. Matija Čop. C. Dr. France Prešern. 
,, 19. (1881.): A. Jozef Žemlja. B. Bernard ľomšič. C. France Malavašič. 
D. Dr. Šimon Klančnik. E. Dr. Jozef Rogač. F. Janez 
Bonač. G. Matevž Lotrič. H. Leon Engelman Nožarjev. 
I. France Svetličič. 
,, 20. (1882.): ,,Novice" pa Dr. Janez Bleiweis. 
Tečaji 21. — 25. (1883 — 1887.) razglašajo „Knjigo Slovensko", t. j. zvezno in kro- 
nološko urejcno knjigopisje s pridejanimi kralkimi životopis!, in sicer: 
Letnik 21. (1883.): Knjigo Slovensko v dobah 16., 17. veka. 
22. (1884.): „ „ v 18. veku. 

,, 23, 24., 25. (1885 — 1887.): Knjigo Slovensko v 19. veku (A. B. C). 
Za iekoče leto se nara obeta ,,Knjiga Staroslovenská" ; potem pa pričakujemo od 
spretne roke pisateljeve še popisa onih došlej ne razpravljanili pisateljev živečih ali že 
zamrlib, s katerimi se bode popoluem zadelala vrzel med knjigopisjem Copovim in Co- 
stovim. Pis. 



1 82 Listek. 



našem, zgradivši zanesljivo in trdno podlago toli zazelení in potrebni „knji- 
ževni zgodovini slovenskí." Te zasluge njegove ve cenítí však, kdor se baví 
s književnostjo našo bodí si kot njen prijatelj in branítelj, bodí si kot učítelj 
v solí alí kot písatelj o slovstveníh stvareh. Brez oprezovanja pripríznaval in 
poudarjal jíh je vsako leto i „Ljubljanski Zvon" in če je tudí časih „Je- 
ží čniku" kaj malega opočítal alí popravljal, vodíl ga je pri tem vselej dober 
namen: koristítí stvarí, níkdar zlobna volja: žalíti osebo. Nadeje se, da 
je í gospod profesor sam prepričan o odkrítosrčností naših besed, ízrekamo 
o srebernem jubílejí „Jezíčníkovem" presrčno željo : Bog nam ohraní marnega 
Márna (nomen est omen !) in čile njegove močí še dolgo vrsto let slovstvu 
slovenskému v koríst, domovíni v čast in slavo, nam in njemu samému na 
velíko radost! F r. W i est hale r. 

^$^ 

LISTEK. 

Biblijografija slovenská. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove 
knjige slovenské, ki se pošiljajo nredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o 
priliki obširneje poročali: 

— Katoliško driištvo detoljubov, poseben pripomoček za vzgojo in re- 
šitev mladine. Založilo »Kat. društvo detoljubov« — Tiskala »Katoliška Tiskarna* v 
Ljubljani, v mali 8. i6 str. 

— Krščanski detoljub. List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Izhaja 
štirikrat na leto. — Vreduje Ant. Krzič. Ljubljana, 1888. Tisk »Kat. Tiskame«. — 
Založba sKat. društva detoljubov* , v mali 8. 32 str. Prvi zvežčič prináša: Zakaj so pri- 
čele te knjižice izhajati ? — Zakaj moräjo krščanski detoljubi otroke radi imeti (sic !) ? — 
Ne kliči me stvarnik od tod ! (Molitev bolne matere.) (Pesem) zložil Rad. Silvester. — 
Najimenituiši dan v otroškem življenji (Opomin starišem) — Sedem poglavitnih grehov 
pa otroška vzgoja, spisal Dr. J. Lesar. — Kazalni poduk v izreji. — Siba novo mašo 
poje. — Molitev pred jedjo in po jedi. — Materna solza od Krištofa Smida. — Otroci 
— žganjepivci! — Kaj je bolje : tikati ali vikati? — Iz otročjih ust. — Zadeve »kat. 
društva detoljubov«. — Ovoj prináša: Priporočilo, — Cena 40 kr. na leto. I. štev. po- 
daje »Priloga za otroke* : 

— Ali znáš? Zbirka krščanskih resnic in molitev, ki naj bi jih však kristjan 
znal na pamet. V Ljubljani 1888. Založilo »KatoHško društvo detoljubov*. — Tiskala 
Katoliška Tiskarna v Ljubljani. v mali 8. 32 str. 

— Koroške bukvice. Slovenskému Ijudstvu v poduk in kratek čas 5. in ó. 
snopič. Izdaja in zakladá Filip Haderlap Jurjev v Celovcu. Tiská J. Krajec v Rudolfovem. 
Však zvezek stoji po 10 kr. Naročnina na ó zvezkov znáša po 60 kr. in pošilja se 
g. pisatelju v Celovec. 

— Strie Tomova koča ali življenje zamorcev v robnih državah svobodne se- 
verne Amerike. Augleški spisala Henrieta B. Stowe, Iz nemškega poslovenil Fr. Malavašič. 
Drugi popravljeni natis. Založil in izdal Janez Giontini v Ljubljani, 1888, m. 8, 228 str. 
S štirimi lesorezi. Cena v polplatno vezaui knjigi samo po 70, s pošto po 75 kr. — 

Nove knjige za Slovensko mladino. i. Národne pripovedke za mladiuo, spisal 
l^oniiiiicus (2. zvezek), — 2. Naselnikova hči, cvetlica pustinje, — 3. S prestola na n^o- 



Listek. 183 

ríšče ali nesrečna kraljeva rodbina, zgodovinska povest, obe kujižici iz nemškega prosto 
poslovenil Doniinicus^ a vse tri knjižice založil in izdal Janez Giontini v Ljubljani 1887. 
Cena po 20 kr. — Kakor vselej, tako tudi sedaj z veseljem pozdravljamo to pomnožitev 
slovenské knjižnice za mladino, kajti če hočemo imeti kedaj zaveden domač narastaj, 
moramo ga tudi gojiti in vzgajati. Mladina pa hoče imeti poleg pouka tudi zabavo in kdor 
primerno skrbi za to, zaslúži naše popoluo priznanje. — In tega prizuanja gospodu 
Dominicusu nikakor ne kratimo, vendar hočemo omeniti nekatere malenkosti, ki nam ne 
ugajajo. — Naštete knjižice imajo pred naslovnim listom na závitku tudi podobice; to 
bi bilo samo ob sebi hvalevredno ; saj vemo, da imajo za mladino podobice posebno 
mikavnost ; kar čita, to vidi rada tudi upodobljeno. Da te podobice niso izvime, to je 
razumno : poslovenjeni knjižici ni treba izvirne ilustracije, od koder je prestavljena, od 
tam ji vzamemo tudi podobe. Da podobice niso bogvedi kako ukusne, to je sicer res, 
— a to ne dé toliko. Pac pa bi se morale dobro ujemati s pripovestjo, sicer bi bilo 
bolje, če jih ni. Cemu podobice, če se s povestjo ne strinjajo? — Reálnosti založniko- 
vega postopanja na korist si mislimo, da vendar nimajo služiti samo kot mamilo mla- 
dému kupovalcu. — Tako u. pr. se pri drugi izmed naštetih knjižic prednaslovna podo- 
bica nikakor ne ujema s pripovestjo. Ugibali smo, da bi jo bilo uvrstiti nekako med 50. 
in 51. strán, toda besed, ki stojé pod podobo: »Strel pokne ... i. t. d. smo na reče- 
nih stranéh zastonj Ískali. Pa še nekaj ! Na tej podobici je kapitán Henri popolnoma 
civilizirano oblečeu kakor Flij, a povest nam na 31. in 32. stráni pripoveduje, da se je 
kapitán, predno je poskusil drzno rešitev Amelunge, preoblekel in pobarval, da je bil 
popolnoma Indijancu podoben. Na podobici ima kapitán rešeno Amelungo pred seboj 
na svojem konjí, a v povesti jašeta však svojega konja. — Soglasje torej, ali pa nič ! — 
Tudi prvá knjižica ima prednaslovno podobico. Od kod da je vzeta, ne vemo reči, toda 
z vi r na bo pac težko; — in vendar je báje knjižica izvirna. Tudi to se po kaj čudnem na- 
ključji ujema. — Izvirna ta knjižica obseza pripovedke iz národa nabrane, skratka 
blago, »katero nam káže zvesto podobo národa našega, njegovo življenje, mišljenje in 
govorjenje* ; ta knjižica »budila bode národu norodno zavest, čistila pokvarjeni ukus« 
i. t. d, Tako propoveduje predgovor. Nam pa se zdi, da tiči v teh besedah nekoliko 
pretiranih fráz. Predgovor torej to knjižico najbolj kazi. 

Jezik v teh knjižicab je precej gladek, vendar bi bilo še mnogokaj pripomniti. 
Omeniti hočemo le uekaterih stvaríj. Kjer je brez vsake dvojbe ustanovljena preduica m, 
pisati je dosledno tudi ?/, a ne v n. pr. ubežati, uiti, ubog , umiriti, ustaviti, utruditi, 
ubiti, utihniti, utrgati i. t. d. Prednica u pomeni ali odstranitev ali dokončalnost in bi 
se imela točno ločiti od prednice z', ki pomeni prodiranja v notranjost (hiuein) ali pa 
je postala iz predloga vz auf (n. pr. í'Stati vz -\- stati). Res je sicer, da se té dve 
preduici v izgovoru pogosto mešata, tudi v vezani besedi utegue metrum provzročiti kako 
nenatančnost v tem oziru, a próza ne sme imeti toliko prostosti. 

V narodnih pripovedkah smo našli dokaj ponesrečetiih zaimenskih oblik: kam 
njiju mesto kainor ja (4), pri svo/emu m pri svojem (5), jii m. ji (4.1.), ji m. ju (47), 
je m. jo (5^)), je m. njo (O3). — Na neverjeten načiu zamenjen je (str. 56) svojilnik s 
svojiluikom njegov: »Goljufni krčmár reče nekdaj sosedu, da bo svoje ( l) novorojeno dete 
prej videl nego on sam«. 

Nepi'imeren in z ozirom, na našo sedanjo slovenščino tudi neupravičen zdi se nam 
oni infinitiv, ki ga je nadomestiti ali s časovnim stavkom istodobnosti ali pa s participom 
n. pr. »Gtof to videti se prestraši« mesto »Ko gróf to vidi, prestraši se« ali pa 
»Grof to videč (videvši) se prestraši* (I, 12, 27, 29, 70. II, 69.). Res je, da to rabo intinitiva 



184 Listek. 

srečujemo že po Ravnikarji in pri Metelku, a sedanji sloveiíščini je neznaua in ne pripo- 
ročali bi je v posnemauje. 

Mesto spol in četiri leU (III, 53) je reči f>stirí leta in poh ali pa Ttpolpeto 
letov.; mesto Ttmojih sovraznikov ni dúha ne sltiha<í (I, 57) »o mojih sovražnikih* .... 
Instrumental brez prepozicije v novi slovenščini tudi ne velja več n. pr. svojim življenjem 
igrati (II, 7), redkimi drevesi obrasten (II, 27), Indijanci so se kratkočasili deloma ka- 
denjem, deloma govorenjem (recte govorjenjem II, 37) i. t. d. Particip i^izvedli^ (III. 50) 
je od izvesti a ne od izvedeti (naglasa ni nič zaznamenanega). Pocivati ima v sedanjiku poči- 
vam, a nepočivljem (L. 9). - Tudi v samostalniški deklimaciji je nekaj hib : nevarnosti m. nevar- 
nostmi (II. 7), vratami m. vmti (I. 3), musiaci (I 18). Tvorno-preteklemu deležniku na- 
ši je treba rabo zelo omejiti, prvič ker se med národom ta deležnik poizgublja (zvečíne 
se je že poizgubil), drugič ker se malokdo do dobra zaveda s tem participom združenega 
pomena. Ravnikarju se je bil ta deležnik zelo priljubil, zaradi česar ga je potem Pre- 
širen ne brez upravičenosti piknil z znanim sršenom: »Gorjancev naših jezik poptujč'- 

vavši Namesto y>brez prenehanja je dalje dirjal ne privošcivH si počitkat 

(II. 23) velja reči: -sbrez prenehanja je dalje dirjal ter si ni privoscil počitka<í . 

Vse te opomnje se bodo zdele morda komu odveč, toda pomniti je, da pri spi- 
sovanji knjig za mladino nismo nikdar dovolj uatančni, kajti dovzetna mladina se prina- 
vadi pri čitanji negladko pisanih spisov kaj kmalu tudi hib in napak, katere je potem 
težavno iztrebiti. Ne boteli bi pa tudi ne, da bi bile te opomnje razpečavanju omenjenih 
treh knjižic na škodo, kajti knjižice so pri vsem tem hvale vredne (sosebno dokler boljših 
ni), in nádjemo se, da bode mladina pridno sezala po njih ter jih z zanimanjem pre- 
birala. — Y. 

Šolske Drobtinice. V petindvajsetletni spomin smrti A. M. Slomšeka učiteljem, 
odgojiteljem in prijateljem šole spisal Franc S. Jamsek^ nadučitelj in bivši c. kr. okrajni 
šolski nadzoritelj v Reichenburgu, — Pod tem naslovom je pred nekoliko meseci iz tiskarne 
J. R, Miličeve v Ljubljani prišla na svetlo knjiga, ki je bila zlasti v učiteljskih krogih z 
veseljem vsprejeta. Znani vrli šolnik in marljivi pisatelj slovenskí, gospod učitelj Jamšek, izdal 
je s to knjigo svoje spise, katere je poslednja leta priobčeval v »Učiteljskem Tovariši* 
in v »Popotniku«, da so kakor sam pravi — po želji uekaterih navdušenih mož sedaj v 
jedni posodi. 

Prvo mesto te krásne knjige polni, kakor že nje naslov káže, životopis A. M. 
Slomška ter opis njegovega delovanja kot pedagóga, domoljuba in rodoljuba slovenskega. 
Blagi knez vladika Slomšek si je pridobil ne le kot buditelj národne zavednosti splob, 
temveč tudi kot pedagóg slovenskí neminljivih zaslug, četudi — da odkritosrčno go- 
vorim — zdi se mi malo drzno, primerjati ga na pedagogiškem polji z velikáni, kakor 
je n. pr. Komenský, Pestalozzi, i. dr., kar si je neki slovenskí učitelj lani na drugem 
mestu prizadeval izvesti. Da se zasluge Slomškove kot pedagóga po vrednosti ocenijo, 
izrekla se je med národnimi učitelji slovenskimi že večkrat želja. G. Jamšek se je tega 
dela z vspehom lotil. V »Solskih Drobtiuicah* nam káže rajnkega Slomška kot moža, ki 
je iskreno Ijubil národ svoj, ki je pa tudi z redko bistroumnostjo spoznal, da je sreča 
národova večinoma zavisna od odgoje otrok. Na podlagi mnogih citátov označil je 
spretui pisatelj potem načela Slomškova o domači in šolski odgoji. 

Za to hvalevredno oceno Slomškovega delovanja se vrste strokovnjaške razprave : 
I. Učitelj začetnik. 2. Za koliko podpira šolska ustrahovalnost ali disciplína podučevanje 
neposredno? 3. Avancement Ijudskih učiteljev. 4. Pospešujmo branje dobrih bukev med 
Slovenci. 5. Učitelji slovenskí, zjedinimo se tesneje! 



Listek. 185 

Posebno vážna se mi vidita spisa : »Avancement Ijudskili učiteljev* in pa zadnji, 
ki govori o združeiiji slovenskih učiteljev. V prv^ern káže pisatelj, koliko bi šolstvo kake 
dežele pridobilo, ko bi bile učiteljske osebe po zaslugab, starosti in značaji svojem, ne 
pa dotične šole v plačilne razrede razvrščene Potem bi šolstvo zadobilo vec stahiosti, 
katere mu je pred vsem potreba. Največ učiteljev prosi le zato na druga mesta, da bi 
si svoje plače zboljšab". To vedno preseljevanje bi pa prenehalo, ko bi se plačni razredi 
po učiteljskib osebah namesto po razuih krajih razvrstili, kajti potem bi však učitelj po 
zaslugah in starosti avanzoval, in ne bilo bi treba na kak večji kraj ali na večrazrednico 
prositi. V poslednjem spisu pa našteva pisatelj koristi, ki bi prirastle po združenji slo- 
venskih učiteljev njim samim, soli slovenski in ž njo vsemu národu. »Da bi se s tem 
korakom širila v večji meri sedaj med slovenskimi učitelji pogrešana bratovska vzajem- 
uost, zavednost, samosvest, odločnost, ponos in značajnost — ni mi treba še posebej na- 
glašati ... G. Jamšelc tu tudi nasvetuje, naj bi se v slučaji osnove učiteljskega drustva 
za vse slovenské pokrajine »Učiteljski Tovariš« in »Popotnik« stopila v jeden strokov- 
njaški list, ta list bi bil potem glasilo slovenskega učiteljskega društva. Mesto druzega 
šolskega lista pa naj bi izhajal »Solski letnik,« podoben nekdaujim Slomškovim »Drob- 
tinicam*. 

Drugi del »Sol. Drobtinic« obseza pod naslovom »Iz šole za šolo«: A. Naloge v 
izobražbo prostib stavkov. B. Slovenski pravopis, O tej z veliko marlji/o.^tjo nabrani tvarini 
izrekel je že neki odlični Ijubljanski učitelj jako pohvalne besede ; imenuje jo »izredno 
praktično in instruktivno*. 

Zlasti s »Slovenskim pravopisom« je g. Jamšek nam učiteljem jako ustregel, kajtI 
do sedaj smo pogrešali učnega pripomočka, kjer bi bilo dovolj vaj za pouk v pravopisji 
slovenskem nabranih in metodično urejenih. Však učitelj, ki je hotel ta predmet vestno 
obravnavati, moral si je také vaje sam sestavljati; kajti óne po slovnicah nikakor ne 
zadostujejo. »Sol. Drobtinice« pa jih nara sedaj podajejo na izbiro. 

Konečno le še omenjam, da je knjigi pridejana lepa podoba rajnkega Slomška in 
da je tudi zunanja oblika knjige práv lična. Priporočamo jo torej č. slovenskému občin- 
stvu, zlasti pa učiteljem slovenskim. 

Cena »Sol. Drobtinicam« je v plátno vezanim i gld. 20 kr., brošuranim I gld., 
po posti 10 kr. več in dobivajo se pri založniku J. R. Milici v Ljubljani. M. 

Pedagogiški letnik. I. leto. Uredil Fran Gabršek. Izdalo in založilo %Pedagogiško 
drustvo*í v Krškem, Natisnil J. R. Milic v Ljubljani 1887, 251 str, s prilogo. Cena I gld. 

Pedagogika je vážna znanstvena panoga. Dokaz tému so stolice za pedagogiko na 
nekaterih vseučiliščih. Na novem češkem vseučilišči v Pragi n. pr. je bil docent peda- 
gogiji dobro znani šolnik Dr. Lindner^ ki je lani umri. Poprej je bil ravnatelj učitelj išču 
v Kutni Gori, in svoje dni tudi profesor na celjski gimnaziji, kjer .si je, vri šolnik in 
zvest sin češkega národa, pridobil tudi simpatije bratskega slovenskega národa. 

V Slovencih je pedagogiško slovstvo še v povojih, le malo razvito. Veliko avstrij- 
skih národov nas je v tem že prekosilo, tudi Hrvati so na tem polji najmenj za deset 
let pred nami. Vendar žolska literatúra naša ni šele od včeraj. Vsaj bode skoro štiri- 
deset let, kar je začel pokojni Einspieler izdajati svojega »Šolskega Prijatelja« v Celovci 
(4 letniki), tudi bode kmalu že trideset let, kar izhaja »Učiteljski Tovariš*. In če tudi sta 
dva slovenská šolska lista (»Slovenski Učitelj*, »Sola«) že prenehala, prina-ata perijodično 
»Učiteljski Tovariš* v Ljubljani in »Popotnik« v Mariboru še vedno veliko tečne vzgoje- 
slovne in v obce šolske tvarine. Navzlic ternu je bilo pazno motrečemu slovenskému 
šolniku jasno, da so v pedagogiškem slovstvu našeni še veliki uedostatki, veliké praznine. 



i86 Listek. 

Čisto naraviio. Slovenskí profesorji pečajo se bolj z zuauitvenimi predmeti in z leposlov- 
jem; na učiteljiščih, ki so večinoma še nemška, pa redko nastavljeui domoljubni pro- 
fesorji niso čutili še potrebe, da bi svoje predmete prevajali na slovenskí jezík, Ljudski 
učitelji slovenskí pa do najnovejšega čaša niso kázali tiste vstrajnosti, tíste znaností, 
katere je treba pri spísovanjí težjih pedagogiških knjige. Za ložje predmeti se je že še 
našel pisatelj ; tako je n. pr. písec teh vrstic preskrbel nekaj ložjíh návodov za slovenské 
učitelje, kakor so n. pr, ^Praktična metodika*, )»Prvi poduk«, »Zgodovína pedagogíje* 
in druge. 

Prvé pedagogiške knjige so vendar-le vzgojeslovje in ukoslovje. In teh do zdaj 
nismo še imeli. Bralo se je sicer po novinah, da g. dr. Kos v Gorici (Kopru) spisuje 
knjigo te vrste, da piše g. profesor teologíje A. Zupančič »pedagogiko,« ki izhaja kot 
príloga listu )»Duhovní pastir«, a teh napovedanih kujlg ni še, pa ni še na dan, in po vzgo- 
jeslovji v slovenskem jeziku bi še vedno zdihovali, ako nas ne bi bilo iz te zadrege 
rešilo »Pedagogiško društvo« v Krškem. Pod tem imenom je namreč v Krškem združil 
1. 1 886. ondotni nadučitelj g. Fran Gabršek^ že vec let dobro znaní sodelovec v )»Učitelj- 
skem Tovariši*, ki prináša iz njegovega peresa jedrnate vzgojeslovne in ukoslovne spise, 
bližnje in daljne tovariše svoje, kí so se zedinili v izdavanje pedagogiških spisov v letnih 
knjigah. Tako delo leží pred nami. Ima pa to-le tvarino: I. Občno vzgojeslovje iz pe- 
resa omeujega društvenega predsednika; poslovenjeno po d r. Jos Michu ; II Žavski: 
Vzrokí zasurovelosti mladine soli odrasle in sredstva, kako pomoci tej žalostní príkazní; 
III. y. Ravnikar: Komenskí-Slomšek ; IV. Tone Brezovnik: Učue slike iz somatologije ; 
V. J. Bezlaj: Pouk o črtežíh II, del A. posamezní híšní delí. B Najvažnejše določbe iz 
stavbenega reda za Kranjsko. C. Terminologíja. O perspektivi, VI, Gabršek: Poročilo o 
delovanjí Pedagogíškega društva; Fr. Lunder: Vplivanje učítelja na kmetíjsko gospodar- 
stvo, L. Abram: O čebeloreji; Ganrar: O domačíh nalogah. 

Od teh spisov sta ízšla dva v posebnih odtískíh na svetlo, namreč Mích-Gabrškovo 
»Vzgojeslovje« (cena 80 kr.) in Bezlajev »Pouk o črtežih« (cena 30 kr.). 

»Vzgojeslovje« nam dela največje veselje. Za učitelja mora namreč ta knjiga 
(poleg ukoslovja) bití sv, Pismo, na katero se mu je pri pedagogiških spisíh sklícevati 
tako, kakor navaja pridigar besede bíblije; še več je pa učiteljeva dolžnost, da se pri 
pouku djansko ravua po naukíh pedagogike in metodike. Kakor smo slovenskí učitelji 
do najnovejšega čaša pogrešali slovenskih učiteljišč, tako tudi slovenské knjige za-nje 
Uporabljevatí smo morali nemške, n. pr. lahko umevno Hermanovo »Erzíehungs- und 
Unterríchtslehre* alí Míchovo, Lindnerjevo ali Dittesovo ,,Erziehungslehre." Po Basa- 
ričkovem vzgojeslovji v hrvaškem jeziku so slovenskí učitelji le malo segalí. Na podlagí 
navedenih knjig bi bil zmožní šolskí pisatelj Gabršek lehko samostalno spísal Slovensko 
vzgojeslovje, zlastí ker na tem polji ni bil novinec in ker je po slovenskih šolskíh lístih 
bilo raztreseno velíko tvarine, kí se bi bila dala nekolíko porabíti. Ali kujiga bi mo- 
rebiti ne bila tolíko pregledna*). Zato se je bil odločil poslovenítí tako uemško ozgoje- 
slovje, ki je od ministerstva za rabo na učiteljiščih potrjeno. Taká knjiga je poleg te- 
žavne dr. Linduerjeve »Erziehungslehre« vzgojeslovje šolskega ravnatelja v Opaví 
dr, Mícha, Pri prevajanjí je moral sicer g, pisatelj ledino orati, a delo se mu je po- 
srečilo in dobro obneslo. Preložil je uemško delo v práv dobro sloveuščino. To ní bilo 
lehko početje, knjiga ima vse polno abstraktníh izrazov in težkih termínov, katere je bilo 

^^ *) Pisatelj si je mislil, kakor praví v predgovoru, da doseže prej svoj nanien, ako 
preloží na slovenščíno kako drugo že uvedeno in obce spríznano učno knjigo. Tudi je 
morebití úpal in upa še in upamo mi, da utegae takov prevod prej bití odobren od 
ministerstva in prej v šole uveden, 



Listek. 187 

težko pretolmačiti. Izraze slovenské je sicer dala iiajVeč gibčna iii bogata naša materin- 
ščina in našel jih gosp, pisatelj semtertja (morebiti v Koščevem nravoslovji ali v Križanovi 
logiki, ali pa v Cigaletovi terminologiji, v hrvaškem vzgojeslovji in dr.) S krátka: 
postavil jih je v sistematično celoto, kjer se tako lepo pi-ilégajo, kakor v nemškem ori- 
ginálu, in moramo se kar čuditi, da je prvi prevod tako dovršen. Pomote človek v 
knjigi zastonj išče, in • kar jih nájde, niso tolike, da b' škodovale skupni lepi vrednosti 
knjige. N. pr. stavki sicer odgovarjajo brez izjeme logiki in slovniškim pravilom, a 
vendar so radi tega kaj težko umljivi, ker je v njih vse polno abstraktnih izrazov, kar 
pa drugače biti ne more. Nemec se pac izrazuje s samimi substantivi, kedar piše znan- 
stveno, in Slovenci ga le preradi posnemamo. 

Pohvalno je pa od pisatelja, da je tu pa tam uvrstil na primernih mestih zlate 
izreke našega prvega pedagóga A. M. Slomška, S tem je — kakor je pisatelj slutil — 
dobila knjiga res večjo veljavo. Jednako zaslúži g. pisatelj za to vso hvalo, da je obo- 
gatil Slovensko slovstvo s kaj krepkimi izrazi n. pr. že samo pri poglavji f>afekttK je 
veliká kopa čvrstih samostalnikov, ki so si v pomenu ali sorodni ali nasprotni. la tako 
je skoro pri vsakem poglavji pokazal, kako . bogata je slovenščina gledé dobrih besed. — 
Drugi spis v „Pedagogiškem letniku" je iz peresa odličnega sloveusko-štajerskega šolnika 
g. Fr. Jamška, bivšega c. kr. okrajn. šolskega nadzoniika, sedaj učitelja v Rajhenburgu, 
ki je bil lani izdal pri Milici tudi kaj lepo knjigo pod imenom i^Šolske Drobtinice<í . 
V spisi priobčenem v tem letniku odkriva sicer dosta znane napake med mladino, a 
slika jih kaj plastično in z velikim sočutjem, kar káže šolnika, ki v resnici Ijubi slovensko 
deco in nje roditelje. Jezik mu teče tudi lepo gladko, kar se ne more reči o sleheraem 
štajerskem učitelji. O ko bi le veliko voditeljev bralo ta spis, ki je njim največ namenjen. 
»Pedagogiško društvo* ima menda med svojimi udi nekaj očetov neučiteljskega stanú, 
škoda, da jih ni desetkrat toliko. Tretji spis v letniku je iz peresa g. učitelja Ravnikarja 
in ima naslov ,, Komenskí — Slomšek." To je paralela, spísaná na podlagi životopisov teh 
pedagogiških velikánov. Tudi v tem spisu je gladek jezik in krepka pisava ; priznati 
moramo, da je študija lepo dovŕšená. — Cetrti spis so učne slike iz somatologije, za 
višjo skupino národne šole spísal Anton Bi'ezovnik, ki je že marsikatero práv rabljivo 
knjižico priobčil Tudi ta krátki spis je jedernat in brez hib. »Slika« je seveda težka ; 
učitelj jo mora dobro sam umeti ; potlej bode gotovo dobro razložil otrokom posamezne 
organe človeškega telesa. Dolgočasna pa bode otrokom, tudi velikim otrokom vsa ta 
slika, ako je učitelj ne ozivi s poukom o zdravji ali s kakšno basnijo (n. pr. z ono o 
želodci in udih). Nekaj kratkih naukov o zdravji podaje tudi g. pisatelj. Jako veliko 
veselje nam dela poslednji spis v letniku namreč »Pouk o črtežih z 51 podobami* 
II. del. Sestavil g. Jos. Bezlaj, meščanski učitelj v Krškem. Do zdaj še nismo imeli 
Slovenci pisatelja, ki bi bil písal o teh strokah (namreč o prvotnem risanji, z ozirom na 
stavbarstvo) in navoda za raznovrstno risanje (v Ijudskih šolah in drazih učilnicah) v slo- 
venskem jeziku še vedno pogrešamo Kar je pa g. Bezlaj izdal (seveda se to z velikan- 
skim delom Flisovim : »Stavbinski slogi« nikakor ne dá primerjati), to je veliké vrednosti 
za učitelje obrtno-nadaljevalnih šol in za naprcdae zidarje, stavbarje in dr. Po takíh 
knjižicah bode seči tudi učitelj em in utencem na novi obrttii soli v Ljubljani, ki bode 
menda vendar slovenská. Gospodu Bezlaju svetujemo, da se túli v bodoče še baví z 
jednakimi spisi, po katerih seže časih tudi slovenskí zidarskí in tesárski mojster, S ta- 
kimi knjižicami nadomestuje nekoliko knjigi, ^Slovenskí zidar« in ^Slovenskí rokodelec«, 
o katerih se je pred letí govorilo, da jih nameravata ua svetlo spraviti »Matica Sloveiiska* 
(prvo) in »Družba sv. Mohorja* (drugo) Konec »Pedagogíškega letnika* je pridejano ob- 
širno poročilo o delovanji »Pedagogiškega društva* v prvem letu iz peresa g. Fr. Ga- 



1 88 Listek. 

bršeka. To poročilo, ki je sicer kaj dobro sestavljeno in ki obsega tudi lepe govore 
učiteljev (gg. Luuder, Abram, Gantar), je sicer odveč; kajti že po časnikih je zvedelo 
občinstvo o vsem tem marljivem delovanji odbora in društvenikov ; in vsaj že letnik sam 
dosta jasno hvali, in dela osobito čast društvenemu predsedniku in njegovim sotrudnikom, 
Vprašamo samo: Ali bode »Pedagogiško društvo* doseglo svojo svrho? AH bode 
»Vzgojeslovje« prišlo v tiste roke, katerim je namenjeno? To so roke profesorjev, učiteljev 
in pripravnikov na učiteljiščih v Ljubljani, Mariboru, Gorici, Kopru, Celovci, Gradci. 
Ne vemo. Znana pa nam je odredba naučnega ministerstva, po kateri se terja od 
učiteljskih pripraviiikov in bodočih učiteljev znanstvena terminologija v obeh jezikih, naj 
se le predmeti predavajo v soli v tem ali onem jeziku, in da se je »Vzgojeslovje« vi- 
sokemu ministerstvu predložilo v potrjenje. Iz tega naj se blagovoli posneti, da se je 
»Pedagogiško društvo« v Krškem poprijelo svoje naloge, kakor malo katero slovensko 
društvo in da je z malimi denarnimi sredstvi storilo veliko dela. Društvo je prosilo pod- 
pore tudi pri kranjskem deželnem zboru, a naklonilo se mu je samih 50 gld. Išče še tu 
in tam — a nájde malo, Tudi se na visokem mestu premalo ozirajo na tako in jednako 
delovanje slovenskih učiteljev. Naj bi se pa slovenskí domoljubi spomnili krškega »Pe- 
dagogiškega društva«, ki pripravlja že drugi letnik z obširno tvarino, n pr. z ukoslovjem, 
z vzomimi načrti za stavbe šolskih poslopij itd. J. L. 

TopHnske razmere Zagreba in Ljubljane. Spísal Ferdinand Seidl. Pretiskano 
iz »Glasnika hrv. naravoslovnega društva (Societas historico-naturalis Croatica).« Tiskarski 
závod »Narodnih Novin* v Zagrebu. 1887, 8", 49 str, 2 podobi. 

Pisatelj nas prepriča, da je osnovna, motenj oproščena toplina funkcija čaša. Po- 
daje nam Lambert-Besselovo formulo, ki izraža matematično to vzajemnost. Določi potem 
s pomočjo podatkov tridesetletnega opazovanja v Zagrebu in Ljubljani konštante (stalni- e) 
te jednačbe z ozirom na navedení mesti ter nam podaje po jako preglednem računu ana- 
litska izraza za toplinska tira Zagreba in Ljubljane. V prvi podobi vidimo krivulji, geo- 
metrij>ki podobi teh dveh jednačeb. Po tej podobi vidimo že, kako zelo se ujemata top- 
linska tira obeh mest. Nadalje primerja pisatelj oba tira z ozirom na vse okoliščine, kakor 
zahteva v resnici znanstvena razprava. Tako nam podaje tudi po njem zračunjene for- 
mule, ki nam pripovedujejo, kako se toplina po Karavankah, ob jugu in vzhodu po 
Kranjskem, po spodnjem Štajerskem preminja z nadmorsko visoto in zemljepisno široto. 
Draga podoba káže nam normálni toplinski tir iu krivulje mesečnih maksimov in minimov 
toplote v obeh mestih, 

Pisatelj nam razjasnuje in opravičuje razlike in strinjanje toplinskih razmer Zagreba 
in Ljubljane tako, kakor je mogoče le pisatelju, kojemu so v obili meri znana in pristopna 
vsa literárna sredstva meteorogije. — te moderne vede, N'sebina je jako primenio ure- 
jena, povsod z obilimi literarnimi podatki — v gladki slovenščini. 

Gospodu pisatelju moramo tembolj hvaležni bili, ker je dala ta strogo znanstvena 
razprava ogromno veliko dela, kar bode vsakomu jasno, kdor to delo pazno prebere in 
razume. Ne bode mu žal, kajti vsebina je tolikanj poučná, in kar je navedeuega, tako 
razjasneno in zanimivo povedano, da bode vcepilo marsikate emu bralcu veselje do opa- 
zovanja prírode. To bode pisatelju — prirodozuancu gotovo najlepše plačilo. 

Gospod pisatelj je bil že pred letí prvi, ki je začel v Slovencih oraii to ledino. 
Pričakujemo, da bode priobčeval svoja opazovanja tudi nadalje v materi nščini, naj si bode 
v »(ílasniku hrv. nar. dr.« ali v »Letopisu Matice blovenske« ; vspodbujal bode s tem, 
druge k posnemanju, k delu — domovini v čast. — — r — 

O pegamih. Po časnikih se je čitalo pred tedni, da so se letos pegami (Seiden- 
schwanz Bombycilla garrula) prikázali v posebno velikem številu na Kranjskem. ťegam 



Listek. 189 

tudi sicer v nas ni nenavaden tič, pripovedujejo se o ujem ražne pravljice, posebno pa 
se zagotavlja, da je v njegovem giiezdu skrivnostna koreninica, ki stori nevidnega človeka 
in sploh vsako stvar, ki se koreninice dotakiie Zaradí tega je tudi pegamovo gnezdo 
nevidno. V tem oziru sem čul na Kriški planini nastopno pripovedlco: Kri^ki »majar« 
je opazoval dljč čaša, kako sta dva pegama, on in ona, letala in se sukala vedno okoli 
jedne in iste smereke ter zdaj pa zdaj izginila med vejami. Iz tega je sklep al, da mora 
na tej smreki biti pegamovo gnezdo. Ker je vedel, da je gnezdo sicer nevidno, in da se 
le v vodi vidi, vzame škaf vode ter ga nese pod omenjeno smreko. In res v zreálni 
vodi kmalu zagleda skrivnostno gnezdo. Da bi se ne zmotil, skrbno prešteje veje ter 
potem spleza na smreko, kjer je na dotični veji kmalu otipal gnezdo ter je snel. Ker je 
pa plezanje po smereki bilo težavno iu je za oporo potreboval obeh rok, spustil je gnezdo 
ob deblu na tla, češ, da je potem poberem. A prišedši s smereke je iskal in iskal, toda 
gnezda in čudesne koreninice ni bilo nikjer. — Jednako pravljico ima tudi Jakob 
Grimm. Ž. 

Prvá slovenská stalna razstava učil. Solstvo inih národov napreduje iz raznili 
vzrokov bolje od slovenskega. Poleg drugih prednostij imajo nemške, Češke šole tudi več 
učil nego slovenské. Po večjih mestih, na pr. v Gradci, na Dunaji, prirejajo celo učitelji 
cele muzeje učnih pomočkov ali tako zvane permanentne razstave učil. Jednako učilsko 
razstavo namerava ustanoviti )»Pedagogiško društvo« v Krškem za slovenské šole in uči- 
telje. Nabiralo bode po naši ožji in širji domovini in v obce pri založnikih po svetu 
raznovrstnih učil: knjige za šolo in učitelje, karte, slike, kalupe, aparáte, prirodnine in 
drugo, vse pač, kar šola rabi, kar soli koristi. Vse nabrane predmete zbiralo bode »Pe- 
dagogiško društvo* v Krškem v lepih prostorih tukajšnje Ijudske in meščanske učilnice, 
kjer bodo stalno razstavljene vsem sloveuskim učiteljem in šolskim prijateljem na ogled. 
Došla darovaná učňa sredstva se bodo razglaševala in opisovala v društveni knjigi, v 
»Pedagogiškem lelniku« in v šolskih listih: v »Učiteljskem Tovariši« (v Ljubljani) in v 
)»Popotniku« fv Mariboru). S tem si dovoljujemo torej na to novo važno podjetje opo- 
zarjati Slovensko občinstvo, osobito učiteljstvo Slovensko, založnike šolskega blaga in šolske 
prijatelje pa prositi, da bi blagovolili brezplačno in franko pošiljati primernih pred- 
metov v »prvo Slovensko stalno učilsko razstavo*. 

V Krškem, dné 16. februvarija 1888. 

Odbor »Pedagogiškega društva«. 
Frančišek Ksaver Zajec f, akademični kipar, umri je 8. februvarija t. 1. v 
Ljubljani ob 12. uri opoludne v 66. letu dobe svoje. Porojen je bil kipar Zajec v So- 
vodujem št. 12, v vaši, pripadajoči k občini Oselica na kranjsko-goriški meji, sin ma- 
lega zemljiškega posestnika. Braté je imel pokojni Zajec štiri : jeden je bil kováč, drugi 
trije pa kiparji. Prvi, Anton Zajec, umri je kipar v Podlipniku na Hrvaškem ; bil je jako 
nadarjen, dasi ni obiskoval nobene akademije. Drugi brat, Valentín Zajec, kateri je umri 
pred tremi letí (14. marcija 1884) v Cologni veneti na Beneško-Italíjanskem, pa je bil 
sloveč kipar na Laškem in je dovŕšil kiparsko akademijo v Benetkah ter tam dobil za 
svoje izvrstne zdelke zlato svetinjo, katero so mu prisodili profesorji akademije. Po do- 
vršenih študijah se je naselil kiparski mojster v Cologni veneti in zvršil je mnogo krasnih 
kiparskih del, tako na pr. dvanajst apoštolov za župno cerkev v Skiji pri Vincenci od 
kararskega mramorja v človeški velikosti, dalje podobo Garibaldijevo in več drugih zna- 
menitih del. Kakor prej imenovaua, je tudi tretji brat Marka Zajec podobar iu še živi. 
— Pokojni Fr. Zajec se je od 1. 1843. clo 4. junija 1847, učil kiparstva pri kiparji Luki 
Čeferinu v Idriji, kateri mu je dal jako láskavo spričevalo. Leta 1848. 22. marcija vstopi 



I90 Listek. 

Fr. Zajec s šestiudvajsetimi leti v c. kr. akademijo obrazovuih umetnostij na Dunaji, na 
kateri je ostal tri leta, potem pa odšel v Monakovo na kraljevo bavarsko akademijo ob- 
razovnih umetnostij, kjer je dobil 7. junija 1852. 1., od slavnega profesorja Maksa Wid- 
mana in akademijskega ravnatelja Kaulbacha spričevalo, da je monakovsko akademijo 
»mit ausgezeichnetem Fleisse besucht und vorzíigliche Fortschritte gemacht und sich aus- 
gezeichnet gut betragen hat.« Leta 1854. piide Fr. Zajec v Ljubljano ter prosi mestni 
magistrát, naj mu dovoli v Ljubljani zvrševati kiparsko umetnost, zlasti ker te umetnosti 
v Ljubljani ni še nikoli zvrševal nobeden domač umetnik, ki bi bil prej zvriil kiparsko 
akademijo. Dné b. novembra 1854. 1. bila je prošnja Fr. Zajčeva po tedaujem Ijubljanskem 
županu dr. Burgerju odobrená, a s tem pridržkom, da Zajcu s to dovolitvijo nikakor ni 
združená domovinska pravica v Ijubljanskem mestu. Sedaj je pričel Fr. Zajec svoje delo- 
vanje. Sreča mladému umetniku takoj iz početka ni bila milá in pozneje, ko si je sezidal 
seveda nekoliko na dolg, nekoliko s svojimi skromnimi prihranjenimi novcí hišo na Vo- 
žarski poti št. 3 (sedaj posestvo g. Czermaka), moral je isto kmalu prodati. Sploh se je 
vedno do .smrti svoje boril z bedo in togo. 

Glavna dela njegova, kolikor jih je bilo možno zabeležiti, so ta: podoba kuezo- 
škofa Anton Alojzija Wolfa od kararskega marmorja na levi stráni presbiterija stolne 
cerkve Ijubljanske; na iste cerkve vnanji stráni na stolnem trgu kipa sv. Hermagora in 
Fortunata v nadčlove^ki velikosti. Veliká podoba knezoškofa Anton Martina Slomška za 
stolno cerkev v Mariboru od kararskega marmorja, katero je naročil po naročilu dotič- 
nega odbora v Mariboru ranjki dr. Bleivi^eis. Dalje doprsua podoba tržaškega škofa Le- 
gáta od kararskega marmorja za župno cerkev v Naklem. Potem dva krásna angelja za 
novome.Uco frančiškansko cerkev ; lepe podobe za veliki oltár župné cerkve v Štangi (okraj 
Litija). »Zadnja večerja* od istrskega kameňa po Pavlu Deschwadenu za župno cerkev v 
Naklem pri Krauji. Podoba Vincencija Pavljanskega na Ijubljanskem pokopališči nad grobom 
usmiljenih sester in vec druzih podôb na pokopališči. Prvi je Fr. Zajec napravil tudi velik 
doprsni kip Prešimov, ki je rabil v deželnem gledališči, ko je priredil Henrik Móric Penn, 
tedaj glumač, prvo Preširnovo slovesnosť v deželnem gledališči, pri kateri je v »Krstu 
pri Savici« sodeloval prvikrat Josip Nolli. Razven tega je zdelal Fr. Zajec mnogo manjših 
kipov slavnih mož kranjske dežele in slovenskih pesnikov, kateri so tudi shranjeni v de- 
želnem muzeji, tako: škofa Wolfa, Vodnika, Preširna, misijonarja Knoblecharja, Bleiweisa, 
Slomška, Barago, dr. Tomana, dr. Costa, Stritarja, sv. Cirila in Metoda itd. Fr. Zajec 
je bil iskren prijatelj ranjcega .slikarja Johannesa Wolfa iu tudi Jurija Šubica. Pred kratkim 
mu je umri jako nadarjeni sin Fr. Zajec, ki je imel šele 22 let; od tega hraní franči- 
škanska cerkev Ijubljanska v kapeli sv. Frančiška ua.desui stráni jako krasuo delo, namreč 
v relikvarji, postavljenem na oltarji, miniatúrne podobe sedem glavnih čednostij. Tudi je- 
diní še živeči sin Ivan Zajec je jako nadarjen kipar in bode, ako ga ne zapusti pomoČ 
prijateljev očetovih, šel na Dunaj in v Monakovo, da se tam priuči lepi očetovi umetnosti. 

A. A. 

Poziv slovenskitn skladateljem ! Odbor »Glasbene Matice« v Ljubljani razpi- 
suje v zmislu § 2. društvenih pravil sledeče nagrade: 

I.) Trideset goldinarjev za najboljšo skladbo, prirejeno na podlagi národnega na- 
peva za igro na klavirji v obliki varijacije, fantazije ali parafráze. 

2.) Fetindvajset goldinarjev z^ najboljši komičui ali resni dvo- ali trispev s sprem- 
Ijevaujem klavirja. 

Skladbe, katerim je priložiti ime skladatelja v zapečatenem ovitku, pošljejo naj se 
do I. mája t. 1. »Glasbcne Matice* odboru v Ljubljani. Odbor. 



Listek. 191 



Izjava »Glasbene Matice* : Iz mnogili stranij nam prihajajo pritožbe, da vsi udje 
»Glasbene Matice* niso še dobili izišlih družbeuih muzikalij za leto 1887. Na novo sestav- 
Ijeni odbor želi to stvar urediti in pro?i vse tiste gospode, katerim se je ta nam gotovo 
neljuba neprilika pripetila, naj se blagovolé pismeiio ali ustno oglasiti pri našem pred- 
sedniku Fran Ravniharji v Ljubljani. Odbor. 

Levstikova slika. Gospod knjigar J. Giontini v Ljubljani je dal pri fotografii 
Lainerji napraviti jako lepe fotografije umrlega slovenskega pisatelja F r. I^ e v s t i k a. 
Cena tem fotografijam, ki nam kažejo pokojnega Levstika v dobi 40 let, je v kabinetuem 
formátu po 90, s pošto po 95, v vizitničnem formátu po 45, oziroma po 50 kr. Vse 
čestitelje in prijatelje Levstikove opozarjamo na te slike. 

J, R. Millitz f, znani liskar v Ljubljani, umri je dné 21. februvarija i888 v 72. 
letu dobe svoje. Gospod Millitz je bil lastuik in izdavatelj »Učiteljskega Tovariša*, kateri 
je svoj čas zahteval nekoliko žrtev od njega, zalagal je v slovenskem in hrvaškem jeziku 
vse tiskovine, ki se rabijo pri Ijudskih šolah ter je sploh rad podpiral vsako literamo 
podjetje, ki je bilo z našim šolstvom v kaki zvezi. Vrlega moža, ki je bil tudi svojemu 
tiskarskemu osobju Ijubezniv gospodar, spoštoval je zaradi ujegovega mirnega in pošte- 
uega značaja však, kdor ga je poznal. Blag mu bodi spomin ! 

Anton Bonač f, črkostavec v Bambergovi tiskarni in predsednik društvu tiskarjev, 
kamenopiscev in kamenotiskarjev za Kranjsko, umri je dné 23. februvarija t. 1. v Ljub- 
ljani za osepnicami, šele v 29. letu dobe svoje, zapustivší vdovo in troje nepreskrbenih 
otročičev. Pokojni Bonač, v vsakem oziru jeden najodličuejših tipografov Ijubljanskih, bil 
je šest let in pol, dokler je delal v »Narodni Tiskarni*, prvi stavec in metteur-en-pages 
»Ljubljanskega Zvona*, ter je, listu posebno udan, z veliko Ijubeznijo vedno skrbel za 
to, da je izhajal v dostojni tipografični opravi. Tudi sicer je bil pokojnik vri človek in 
nastopal je prejšnje čase večkrat vspešno v slovenskem gledališči. Lahka mu bodi zemlja ! 

Ivan Antunovič f. Dné 2. januvarija t. 1. umri je v Kaloči na Ogrskem on- 
dotni kanonik in naslovni škof Ivan Antunovič. Pokojnik je bil porojen dné 15. januva- 
rija 1815. 1. v Kunbaji blizu Almaša v Bački od bunjevskih roditeljev. Bunjevci i Sokci se 
namreč imenujejo katoliški Hrvatje, ki ločeni od svojih rojakov in obkoljeni od Nemcev 
in Madjarjev prebivajo v Bački. Leta 1838. je bil Antunovič posvečen v duhovnika in že 
štiri leta na to ga nahajamo v Almašu župnika, odkoder je 1. 1859. prišel v Kaločo za 
kanonika. Tam je leta 1876. dobil naslov vladike in po osvojenji Bosne leta 1878. so 
mu ponujali celo dostojanstvo katoliškega nadškofa v Sarajevu, a je to čast odklonil. 
Pokojnik je bil jeden onih redkih Bunjevcev, ki je med Madjari dosegel odlično mesto, 
a navzlic tému ohranil svojo hrvaško národnost ter ves čas življenja svojega vse svoje 
duševne in telesne moci posvetil osirotelim in zapuščenim Bunjevcem in Sokcem. V ta 
namen je prejšnja leta izdaval več brvaških listov za rojake svoje, tako na pr. »Bunje- 
vačka i šokačka Vila* i. d r., spisal je več knjig cerkvene vsebine in njegovi molitveniki 
se nahajajo v vsaki bunjevski hiši. Vse te liste in knjige je izdaval ob svojih troških 
ter jih brezplačno delil med siromašni národ. Za širše kroge je spisal zauimivo delo : 
»Razprava o podunaskih i potiskih Bunjevcih i Sokcih u pogledu národnom, vjerskom, 
umnom, gradjanskom i gospodarskom. U Beču 1882.* — Vrhu tega je izobrazil nad 200 
mladih Bunjevcev in Sokcev ob svojih troških, tako da je navzlic lepím dohodkom svojim 
umri brez ímetja. Bog zna, če kateri izmed teh mladih gojencev njegovíh poprime zastavo, 
katero je Antunovič ves čas življenja svojega tako krepko vihtil, borec se za duševno 
in telesno srečo rojakov svojih .^ 



192 



J. Kalan: Sah. 



S A H. 

Urediije JANKO KALAN v Ljubljani. 



Rešitve 

šahovih nalog v 8. in lo. zvezku »Ljubljan- 
skega Zvona« za 18S7. 1. 





XXXV. 

(Jana Dob 
Beli. 


naloga. 

-uskega.) 

Crni. 


I. 

2. 

3- 

ali 


Dc7— a; 
Da7-aif 

Sh5-f4t 
Tb6 - cOf 




Ke5_d4 

Kd4 d 3 ali c5 

mat. 


I. 

2. 

3- 

I. 
2. 

3- 


■ f2-f4t 
Tb5Xb3t 

Tb6— eóf 
Sh5-f4t 


b. 


Ke5-d4 
mat. 

SdóXc4 
KXL 
mat. 



Ďruge varijante je lehko najti. 
XXXVI. naloga. 

(R I'raune-ta.) 
Ta naloga je bila pogrešno natisnena, 
zatorej jo priobčamo tu š e jedenkrát kot 
diagram : 

^ Crni. 




Beli začne in prišili čruega, da ga na- 
redi z 2. potezo mat in hkrati tudi rešitev : 
Beli. Črni. 

1. Dd7 -d8 Daó— ai 

2. Dd8— g8t Sdó— f7t in mat. 

a. 

I Kakorkoli. 

2. Dd8-g5t SdO— f5f in mat. 

XXXVII. naloga. 

(J. Chocholouš-a.) 
Beli. Črni. 

1. Da5-a6 KXT 

2. Scó— e7tt Kgô— g7 

3. Daó— aif mat. 

a. 
I LXT 

2. 62— e4t f4Xe3 (e. p) 

ali Kf5— fo 

3. Daó— fi ali aif mat. 

b. 



2. Scó— e7tt 



c5— C4 

itd 



LXS 
itd. 



Beli. 



2. Daó — d3t 

Fina prvá poteza, pikantne varijante 

— jako dobra naloga v zlugu » Češke šole« ! 

Končica. 

V neki partiji, igrani v Liverpool-skem 
šaliovnem klubu je nastala proti koncu igre 
uastopna pozicija : 

Beli : Kg I ; Dh5 ; Tfi ; k. b2, g2,g7,h3. 

Črni: Kg8 ; Ďd7; Ta8 ; k aó, b5, h;. 

Bell : (O. H. Labore) potegne in zmaga 
Storil je namreč nasleduje poteze: 

I. Tfi— f8t, TaSXfô; 2 Dh5Xli7t, 
Kg8xh7 ; 3 g7Xf8Sf in zmaga, ker vzame 
s 4. potezo črnemu damo. 



„Ljubljanski Zvon" 

izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih ter stoji 

vse leto 4 gld. óo kr. , pol leta 2 gld. 30., četrt leta i gld. 15 kr. 

Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. óo kr. na leto. 

Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. 

Lastniki in založniki: Fr. Levec i. dr. — Izdajatelj in odgovomi urednik: Fr. Levec. 
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajskí česti, 15. 



Tiskn »Nn rodná Tislcama* v Ljubljani. 




^Íjublj aT\5 KÍ3 




Štev. 4. 



Leposloveri in znanstvert lísť 

v Ljubljani i. apríla 1888. Leto VIII. 



„Stará pravda." 



Venec balád. 
III. 



1S 

.JSláj bliska se tam in grmí? 

Káj zemlja se trese, bobní? 

V višavi se krešejo sU-ele, 

Ko sodnji dau vžgati líí htele ! 

»To dela vcliki pozój, 
Sin moj, pod Koiijiškoj gorój; 
Sred gore ti jézero plavá, 
A zmaj na dnu jézera spavá. « 

»Železnimi lanci pripét 
Tam biva že bogvekaj lét ; 

Glav strašnih ima devetéro, 

Očíj imá osemnajstéro.* 

»Glav srednja mu nosi zaklád, 
To krona je, dijadem zlat, 

V njem demant ogromen iskrí se, 
Ko solnce to v gori žarí se ! « 

»A časih pozój se vzbudí, 

In takrat po gori bobní: 
Grom dela zvenčeča veriga, 
Blisk pa mu iz demanta šviga « 

»Zmaj sanja o starih ti dnéh, 
Ko prežal po liostab je téh, 
Golt večno je lačni odpiral — 
Otroke slovenské požiral. 



Zmaj. 



»0h, metal mu jih je však dan 

Brezsrčni in tuji lirán; 

Naš národ je zmaju žrtvóval, 
Graščák iiam Irdo gos[)0(lóval «: , 

sPriklénil pošást je Krsník, 

Spasitelj naš, močui svetník. 
In da iz goré ne prihruje, 
O Jurjevem luašnik ma.šuje« . . , 

»Unuki nas tujčevi spet 
Veliko že davijo lét ; 

Vse radi bi nas pokončali, 

Pozdju nas vse darovali.* 

»Ko sila do vrlia vskipí — 
Ti videl te hude boš dní — : 

Zmaj v gôri se znova vzbudil l')o, 
Verige jeklene zd robil bo!« 

»Ko sodnji dan grom bo grmél. 
In zmaj bo na svetlo drvél ; 
Pomagala več ne bo maša, 
Ne prošuja, molitev ne naša.« 

»Nad nas ne — nad vrage pozój 
Z vsoj svojoj bo planil močjoj, 

Z vsem jezerom nádnje prihrul bo, 
S Konjíškoj goroj jih podsúl bo!« 
Gorázd. 



^^W»^ 



13 








Vanda. 

Povest. 
Spísal Josip Staré, 

IV. 

do vé, kolikokrat že je Vanda trdno sklenila, da bo v pri- 
hodnje o pravem času hodila domov, ali godilo se ji je, 
kakor dľugim Ijudem; sklep je ostal sklep, in brez premis- 
leka je vselej obtičala, kamor jo je vleklo mlado srce njeno. Tudi 
danes se je predolgo zamudila pri Smaragdi. Že se je večkrat hotela 
vzdigniti, ali však pot jo je zopet in zopet zadrževala neka tajná moč. 
Presladko se je dalo šepetati z Bronislavom vpričo lepe Grkinje, ki 
je v tuji svoji opravi kakor žrica boginje Ijubavi netila skrivnostni 
ogenj ter kakor kaka zavetnica bdela nad zaljubljenima, da ju ničesar 
ne bi motilo v tihi sreči. Sele ko se je naredila noč, vzdramila se je 
Vanda iz blaženstva svojega in se hitro napravila k odhodu. Toda 
še nikdar se ji ni bilo tako težko ločiti od tega zavetja mladostnega 
dragovanja; čuden strah ji je stiskal srce; zdelo se ji je, da jo že 
čaká sovražna sila, ki j i podre preveliko srečo njeno. 

Prišedši domov ni se mogla Vanda načuditi, da je mati z Do- 
bravčevo gospo šla na sprehod. Očitala si je, da je zanemarila dolž- 
nosti, ki jih ima vsako dete do roditeljev svojih. K raznim občutkom 
ki so ji potresali dušo, pridružili sta se še žalost in graja, da vedno 
znova grení življenje predobri materi svoji, katero vendar tolikanj Ijubi, 
da jo bolj Ijubiti ne more. Vsa potrta je slonela na oknu in zrla v 
temno noč. Da je mati ne bi našla v takem stanji, užgala je luč in 
sedla h klavirju. Sprva je bilo videti, da je razmišljena in da morebiti 
niti ne vé, kaj vajene njene roke prebirajo po koščenih tipkah ; ali 
kmalu je igranje postalo bolj premišljeno, ubrani glasovi so se jeli 
čimdalje bolj vezati drug z drugim, a napósled je mŕtvi stroj izražal 
čustva iz dna duše njene, da jih mlada umetnica z besedo nikdar ne 



Josíp Staré: Vanda. 195 



bi mogla povedati bolje. Toda nič si ni olajšala hudih bolečin, kajti 
neusmiljeni glasovir ji je však poverjeni občutek takoj povrnil ter 
znova páral ranjeno srce. Igrala je zdaj to, zdaj ono, a ko je prešla 
na usodepolno nokturno, ni mogla vec odjenjati. Sama je čutila, da 
te skladbe še nikdar ni tako dovršeno igrala in vedno jo je ponavljala 
od kraja. 

Gospa Glovacka se je mirna in potolažena vrnila s sprehoda. 
Ko je čula klavir, šla je v gostinsko sobo, ali kar na pragu je ob- 
stala in strmela. Tako še ni čula igrati hčere svoje; srce se ji je za- 
čelo tajati od veselja in sama s seboj bila je zadovoljna, da Vandi 
ni bránila hoditi k Smaragdi. Kakor le mati more, tako zaljubljeno 
je gledala dete svoje in skoraj bi bila pozabila vse, kar sta ji nepri- 
jetnega razodela Maček in Dobravka. Toda skušeno materino oko je 
le prehitro videlo še drugo izpremembo; zapažilo je, s koliko strastjo 
je hčerka udarjala po nedolžnih tipkah, kakor da bi se nad njimi ho- 
tela znositi. To ni bila več prejšnja Vanda. In kako so se ji žarela 
lica; kako se bliskale njene oči; hitro so se ji vzdigovala mlada njedra. 
Vse to je videla skrbna mati, in čelo se ji je zopet zmračilo. Ni 
mogla dalje gledati to besno strast na svojem deteti, v srce se ji je 
smililo. Pozove jo torej: 

» Vanda !« 

Hčerka je ni čula; preveč se je bila zamislila v divno skladbo, 
pa je kar v jedno mér drobné prstke podila po blagoglasnem stroji. 

» Vanda !« zakliče mati s krepkejšim glasom. 

»0, mama!« vzklikne Vanda, skoči urno s stola in poljubi ma- 
teri roko. Na to jo zaupljivo pogleda v oči in jo prosi odpuščanja: 

»Mama, nikar mi ne zameri, da me toliko čaša ni bilo domov; 
saj mi je bilo dosti hudo, ko mi je Neža rekla, da si šla z Dobrav- 
čevo gospo.« 

»Zakaj bi ti bilo hudo. Mi stari gremo skup.« 

»Mama, nikar me od stráni ne zbadaj ; kar naravnost me po- 
karaj, saj priznávam, da sem krivá. & 

»No, no, odklej si pa tako občutljiva ? Nisem te mislila žaliti. 
Mari jaz nisem tudi stará .í^« tolaži jo mati. 

»Stara in stará, to je velik razloček; z Dobravčevo gospo sc 
ti nikakor ne moreš postavljati v jedno vrsto.« 

» Vanda, odkod tebi zadnji čas ta prevzetna visokost?« 

»Jaz nisem ne visoka, ne prevzetna, pač pa sem ponosna, kakor 
mora biti vsakdo, kogar ni treba biti sram, da je človek. « 

13* 



196 Josip Starfe: Vanda. 



»Draga moja, to je záme preučeno. Ranjki papa, Bog mu daj 
dobro, je tudi časih znal také nerazumljive odgovore dajati, pa kaj je 
imel od tega?« 

»Imel je zadovoljstvo v samem sebi, a da ni umri, bil bi se tudi 
.^e prepričal, da so njegove besede pale na rodovitna tla « 

»A videl bi, da plod, ki ga je obrodilo njegovo seme, nam tako 
malo koristi, kakor njemu,« ujedijivo dodá mati. 

»To bi samo s tvojega stališča mogel videti.« 

»Za to ne treba človeku posebnega stališča, ampak samo zdravé 
pameti. Če ti ne bi bila tako visoka, ali po tvojem ponosna, ne bi 
jaz imela toliko skrbij za tvojo prihodnjost.« 

»Za mojo prihodnost ti ni treba imeti práv nobenih skrbij. « 

»A kdo jih bo imel, če ne jaz; in ne bom se jih odkrižala, kakor 
kažejo najnovejša znamenja.« 

»Rada bi vedela, kakšna so ta znamenja,« odgovorila je Vanda, 
ali ne vec s prejšnjo odločnostjo. Ugenila je, kam hoče mati napeljati 
besedo, pa jo je na prvi mah minul pogum. 

»Ta znamenja ti bolje poznáš, nego jaz,« zavrne ji mati in se 
postavi pred njo rado vedná, kaj j i poreče na to, 

»Res ne vem, kaj misliš,« pomaga si Vanda iz zadrege. 

»Čudim se,' da imaš v nekaterih stvareh tako slab spomin. Kako 
se vedeš proti doktorju Mačku ?« 

»Kako?» ponavlja hči, da si izmisli pravi odgovor, potem pa se 
na krátko odreže: »Prav tako, kakor mu gre.« 

» Vanda, Vanda! Jaz te skoraj ne poznám več. To ni ponos, to 
je sama prevzetnost. Kaj ti je doktor naredil, da si tako neuljudna 
in neljubezniva ž njim? Práv bridko se mi je potožil.« 

»Kako bi mogla biti Ijubezniva s človekom, ki je tako siten in 
zopern. « 

»Saj mora biti siten, ker ga ti z odurnim vedenjem od sebe od- 
ganjaš, on se pa ne da. Le malo mu daj upanja, in takoj bo drugačen.« 

»Upanja? Kakšnega upanja .?« vpraša Vanda čisto nedolžna, kakor 
da ne bi umelá materinega sveta. 

»A ti še vprašaš.?« čudi se mati, saj vendar nisi več otrok, da 
ne bi vedela, kakšnega upanja more deklica dati neoženjenemu možu.« 

»Neoženjenemu!« ponavlja Vanda z zategnenim glasom, pa se 
nasmeje in pravi : » Ali si mar domišljuje, da bi jaz mogla biti njegova 
žena ? « 

»To ni nobena domišljija. Na však prst jih dobi, kolikor jih 
hočel« 



Josíp Star^: Vanda. 197 



»Naj jih le dobi, ali mene ne bo med njimi.« 

»Boga bi inorala hvaliti za toliko srečo, ne pa s prevzetnostjo 
odbijati jo od sebe.« 

»Sam Bog bi mi zameril, ko bi v zákon vzela moža, katerega 
ne ljubim.« 

»Bi ga že Ijubila, če bi ga bolje poznala; pa saj si niti toliko 
truda ne daš, da bi le jedenkrát pogledala v dušo njegovo.« 

»To plitko glavo, da bi jaz mogla Ijubiti! Mama, v tem ti mene 
slabo poznáš. « 

» Došlej te menda res nisem poznala; ne vem, ali si se mi pri- 
tajila, ali si sploh bila drugačna. Gledé Mačkove glave pa si se pre- 
pozno oglasila, o nji so že drugi izrekli svojo sodbo, ko so ga po- 
vzdignili v doktorja.« 

•»To je samo dokaz, da je storil svojo dolžnost in se pridno učil, 
a nikakor ne priča, da bi bil bistroumen ali duhovit.« 

Gospo Glovacko je hčerino ugovarjanje tako razkačilo, da ni 
vec mogla mirno stati. Vsa togotna je začela po sobi hoditi semtertjá, 
v očeh pa si videl, da nekaj snuje. Napósled se zopet ustavi in uprc 
hude svoje oči proti hčeri, rekoč z ostrím glasom: 

» Vanda! S teboj človek ne príde več na kraj; ti hočeš zmeraj 
imeti zadnjo besedo. To je grdo in nespodobno za deklico tvojih let, 
zlasti meni nasproti. Ce tudi nisi več dete, vendar si le moja hči, a 
jaz mati tvoja, ki od svojih otrok terjam pokorščine do smrti. Tega 
ne smeš pozabiti nikdarl Ali si razumela.^« 

Tako odločne besede Vanda ni čula iz materinih ust, odkar je 
oče umri. Bila je čisto osupla in po vsem telesi jo je vroče prehajalo. 
V prvi hip ni vedela, kaj bi rekla; napósled se ohrabri in odgovori 
malo plašno : 

»Nikar se ne jezi, mama, ali jaz res ne vem, kdaj bi se bila pre- 
grešila zoper detinské svoje dolžnosti; kdaj te ne bi bila slušala, kakor 
je dolžnost vsakemu detetu ; ne spominjam se, da bi bila kdaj ravnala 
zopcr tvojo zapoved.« 

»Naravnost zoper mojo zapoved nisi grešila, to je res; ali ti si 
stará dovolj in tudi pametna si dosti, da bi mogla sama izprevideti, 
kaj je dobro, kaj ne; kaj se spodobi, a kaj ne. Malo prej si meni 
náuke dajala, in vendar si jih sama najbolj potrebná.* 

»Mama, jaz te ne umejem,« odgovorila je Vanda odločno in brez 
straha; » náuke tvoje sem zmeraj slušala, in tudi danes in v prihodnje 
ti bom vsekdar hvaležna žánje. Ali v srčnih stvarch, to je čisto kaj 
druzega; tu jenja materina oblast nad hčerjo.« 



Josip Staré: Vanda 



V bistrih njenih očeh mogel si videti, da je pripravljena na vse, 
naj pride cez njo, kar hoče. 

Gospa Glovacka je to izpremembo na hčeri svoji takoj zapažila, 
pa je malo odjenjala od svoje ostrosti ter bridko rekla : 

»Kaj sem stará morala doživeti! Hči moja mi je odpovedala 
pokorščino ! « 

»V srčnih stvaréh,« popravlja Vanda. 

»To je v stvaréh, v katerih je mladina najrajša slepá in ko bi 
bolj nego kdaj trebala dobrega sveta starejših izkušenih ljudij.« 

»Mogoče, da bi ga trebala; ali ni verjetno, da bi v takšnem 
stanji kdo sprejemal pouke drugih.« 

Ta odgovor je mater zopet močno razdražil; skrb in strah, da 
bi le utegnilo biti res, kar je danes čula iz dvojih ust, razburila sta jo 
zdaj do dobrega. Hudo je pogledala nepokorno hčerko in skoraj brez 
sape jo z mogočnim glasom vpraša: 

»Dekle, odkod pa tebi to grešno spoznanje.? Ali si mar ti tudi 
že v tem zavednem stanji.í^« 

Vanda je bila pripravljena vse po pravici povedati, ko bi bila 
mati vprašanje drugače zastavila; ali priznati » grešno spoznanje«, tega 
ob kratkem le ni mogla. Molčé je pobesila oči in se zamislila, da bi 
zbrala pravé besede. Mati ni vedela, kako naj bi si to molčanje raz- 
lagala in grozne podobe so ji rojile po razvneti domišliji. Zopet se 
obrne proti hčeri in jame jo zasmehljivo ujedati: 

»Tako znáš ti mene slepiti! Klavir in Chopin, pa zopet Chopin 
in klavir, to te je povzdigovalo, to te je vleklo k Smaragdi in te do 
poznega večera zadrževalo pri nji. Ali je mar bil tudi Chopin, ki te 
je po temnih ulicah domov spremljeval .^ Moj Bog, moj Bogl kaj morem 
čuti, kaj móram doživeti U 

Kakor da obupava, trápila se je gospa Glovacka ter si z obema 
rokama stiskala vroče čelo. Vanda stopi tedaj hitro k nji, presrčno 
jo objame in milo prosi ; 

»Dobra mama moja! Nikar me ne sodi, dokler nisi tudi mene 
čula.« 

»Dosti vem, ne treba mi več čuti,« bráni se mati in zmaje z 
glavo, le to mi povej, če res koga ljubiš.« 

»Ljubim«, odgovori Vanda mirno in odločno. 

»A kdo je tako srečen, da mu ti brez materinega znanja in do- 
voljenja daruješ srce svoje .ľ^« 

»Vojaški častnik Bronislav Borovski.« 



Josip Staré: Vanda. 196 



»Glej, glej!« grize jo mati, »kako gladko ti to ime teče íz ust 
in koliko ponosno ga izgovarjaš.« 

»Saj sem pa tudi ponosna nán.j.« 

»Tako! Hči moja je ponosna na čisto tujega človeka, ki ga 
nihče ne pozná, ki je danes slučajno v Ljubljani^ jutri pa pôjde, kdo 
ve kam, in zopet si bo našel trapasto deklico, ki bo ponosna nánj.« 

»Nikar se ne prenagli, mama I Najprej moraš človeka poznati, 
potem sodi o njem. A kar se tiče stanu njegovega, mislim, da je ce- 
sarska suknja častna suknja, kateri so odprta vráta v najvišje kroge. 
Sicer pa je Borovski poljski plemenitnik, kakor ranjki naš papa.« 

Gospa Glovacka se je malo zamislila, potem pa besedo drugače 
obrnila in rekla : 

»Naj bo ta tvoj Borovski, kdor hoče, mož tvoj ne bol K voj- 
ščakom možiti se, to v naših razmerah ne gre.« 

»Jaz pa le njega Ijubim in nobenega druzega ne.« 

» Kakor hočeš. V srčnih stvaréh si mi itak pokorščino odpove- 
dala, zatorej ti ne morem nikogar posiliti, da ga Ijubiš. Toda dobro 
si zapomni : Ijubiti in možiti se, je dvoje. Drugo brez mojega dovoljenja 
ne gre, zlasti v tvojih letih ne. V doktorja Mačka privolim kar takoj, 
njega in rodovino njegovo dobro poznám. Na njegovi stráni bi tebi 
bilo zagotovljeno lepo brezskrbno življenje. Ce njega nečeš, pa čakaj 
na mojo smrt, saj s takšnim ponašanjem ti ne bo treba dolgo čakati.« 

Vandi je bilo neizrečeno žalostno pri srci. Ljubila je Borovskega, 
da bi življenje dala zánj, a na vso moč ljubila je tudi mater svojo. 
To dvojno čustvo bilo si je v nasprotji in je potresalo vso njeno 
dušo. Poznala je mater in vedela, da ona ne odjenja, in vendar se ni 
mogla udati v trdo njeno voljo. Ražne misii so ji sedaj rojile po glavi, 
in podile druga drugo. Napósled ji je prišlo tudi to na misel, da bi 
bolehna mati mogla umreti. Zdaj se Vanda ni mogla več premagovati, 
ampak presrčno je objela mater svojo in se bridko zjokala. Ko ji je 
nekoliko odleglo, poprime besedo in milo prosi: 

»Mama! Predobra moja mama! Ne šili me môžu, ki ga ne morem 
Ijubiti. « 

»Silila te ne bom; ali to pa tudi rečem, z Borovskim shajati se 
ne smeš več.« 

» Obetám ti, sladká mama moja, zvesto ti obetám pri vsem, 
kar mi je s veto, « rotila se je dobra hčerka, goreče poljubila in zopet 
poljubila skrbno mater in jo potolažila, kakor je vedela in znala. 

Gospa Glovacka je za zdaj s tem bila zadovoljna, a nádejala se 
je, da čas tudi še drugo stori. Zatorej nikakor ni hotela čisto pretr- 



200 Josip Staré: Vaiida. 

gati prijateljstva z mladim doktorjem, ki je še zmeraj zahajal v hišo, 
in vsekdar ga je bila veselá, kakor prej. Maček je s tem bil zado- 
voljen, vendar pa mu je zarad drugih Ijudij bilo neprijetno, da se ga 
je Vanda tako očittio ogibala in da mu od tistega usodnega večera 
ni več prišla pred oči. Pogostoma jel je izostajati in večkrat je že 
naprej povedal, da ga jutri ne bo, kajti da je drugam povabljen, ali 
pa se je izgovarjal s silnimi službenimi opravili. Vanda je ie malokdaj 
hodila k Smaragdi in vselej le dopoludne na nekoliko trenutkov, ker 
je vedela, da Borovskí takrat ne utegne hoditi v posete. Práv na krátko 
je Smaragdi razodela vzrok, zakaj da se ne more več ž njo vaditi na 
klavirji, ali povedala ji je dovolj, da je prijateljica ostalo mogla sama 
uganiti. Od Smaragde je tudi Borovski zvedel usodo Vandino. Ni je 
obsodil, ampak ohranil ji je v srci svojem vsa čustva, ki jih je tudi 
ona njemu cúvala ; saj je o tem bil do dobrega prepričan, kajti kadar- 
koli jo je slučajno srečal na ulicah, vsako pot ga je tako milo, blago 
pogledala, da ji je v očeh videl, kako mu je zvesta in udaná. Naj- 
rajši pa je Vanda doma tičala, in če je bila sama, odprla je klavir 
in strastno je tedaj izpod drobnih prstkov njenih donela usodepolna 
Chopinova nokturna. 

V. 

Zalostno je Vandi potekalo poletje ; na svojem domu pod grádom 
živela je kakor redovnica v samostanu, k nikomur ni hodila, a tudi k 
nji ni bilo nikogar. Gospoda so se iz mestne soparice razšli po kmetih 
in toplicah, in od vseh Glovackovih znancev je samo Dobravčeva gospa 
ostala v Ljubljani. Ona je pač časih prišla tolažit mater in hčer ter 
ji izkušala razveseliti s svojimi zastarelimi sálami. Vanda je bila Iju- 
bezniva z dobro starko in tudi smejala se je, ali vsa ta dobra volja 
bila je samo na videz in ni segla do srca. Nič se ni zmenila, kaj se 
godi v svetu, niti kakšno je vreme, ali je lepo ali grdo, to je nji bilo 
vse jedno. Veselá pa je bila, če se je nagnil dan in se je bližala ura, 
ko je bilo treba iti k počitku. Tedaj je zatisr.ila oči in sanjala o drugem 
lepšcm svetu, v katerem ji nihče ni bránil, da v polni meri uživa srečo 
svojo. Videla je njega in menila se je ž njim, in če bi bila mati tisti 
trenutek stopila v sobo, bila bi okoli ustnic speče hčerke zapažila za- 
dovoljen smehljaj, kakoršnega po dnevi še nikdar ni videla. 

Poletje je minulo in začeli so se hladni jesenski dnevi. Od štajerské 
stráni je pihala mrzla sapa in prazne so bile klopi po lepih Ijubljanskih 
drevoredih, kjer so zdaj otroci kostanj pobirali, težaki pa listje grabili. 
Tudi glasba je v Zvezdi potihnila, zato pa se je za gospodo začelo 



Josip Staré: Vauda. 201 



nemsko gledališče. Vanda vse te izpremembe skoraj da niti zapažila 
ni, kakor da za njo ne bi bilo letnih dôb; in akoprem je časih proti 
večeru šla z materjo na sprehod cez Vrtače proti Rožniku, njeno oko 
se ni, kakor nekdaj, oziralo po prijazni okolici. Rada je potožila Bogu 
težave svoje ter v goreči molitvi Ískala leka; če je le mogla, šla je 
k svetemu Nikolaju k deveti maši in vselej se je potolažena vrnila iz 
lepega svetišča. Ko se je nekega diie vracala iz cerkve, stopi za njo 
častniški strežaj, a pod škofijo ji izroči mal lístie. Vanda se hitro ozré, 
ali vojščak je že izginil okoli ogla. To je Vando še bolj osupnilo in 
od upa in straha ji je utripalo srce. Listič je uteknila v žep in hitela 
domov; ali danes se je pot strašno vleklá in však čas se ji je spo- 
teknilo. Prišedši v sobico svojo, zabrnila je ključ in kar roka se ji je 
tresla, ko je segla po skrivnostnem pisemci. Bilo je od njega. Poroča 
ji, da mora nanagloma oditi iz Ljubljane; še jedenkrát da bi rad go- 
voril ž njo ter da bo zato popoludne ob nekdaj navadni uri pri Sma- 
ragdi. Vandi je od veliké razdraženosti kar kri zastajala v žilah in bila 
je bieda kakor smrt. Da bi zatajila duševni svoj nemir, lotila se je 
dela ; toda nič ji ni šlo od rok, kajti vedno je mislila in snovala, kako 
bi popoludne mogla iti na določeni sestanek. 

Istega dne ob poludvanajstih predpoludne je doktor Maček prišel 
v posete h gospé Glovacki. 

» Dobro došli, gospod doktor, « pozdraví ga gospa, » prosím Vas, 
kaj pomeni svečana Vaša oprava ?« 

» Prišel sem po slovo, milostivá !« 

»Po slovo ?« 

»Prav po slovo, « ponavlja Maček in se zadovoljno nasmeje, »ali 
se Vam to čudno zdĺ? Saj sem Varn pravil, da bo kar nanagloma 
prišlo in moral bom iti. Imenovan sem za adjunkta na Hrovaško.« 

»Vi morate iz Ljubljane .^^ ! Pa zakaj ravno na Hrovaško.f^* 

»Zato, ker znám slovenskí ; práv to je pospešilo moje imenovanje, 
sícer bi še kako leto moral avskultant čakati na povišanje.« 

»Prav od srca Vam čestitam, a le to še želim, da bi se v kratkem 
v višji časti povrnili nazaj na Kranjsko.« 

»Kdo rajši nego jaz; toda kako leto bom že moral doli ostati. 
Ne gre vse tako, kakor bi človek hotel. « 

»Ne gre, ne gre,« pritrdi mu gospa Glovacka in globoko vzdihne. 

Maček je dobro vedel, kaj je tolikanj težilo njeno srce, pa hitro 
zopet povzame besedo : 

»Se drugo novico Vam imam povedati, kí Vas bo gotovo še 
bolj razveselila, nego moje imenovanje. « 



202 Josíp Staré: Vanda, 



»Ne vem, kaj bi me ta trenutek moglo bolje razveseliti, nego 
sreča Vaša.« 

Gizdavemu doktorju je srce radostno zaigralo. Globoko se na- 
kloní in hvaležno zavrne: 

»Milostiva ste preljubezniva ; Vi mi skazujete preveč časti. Vzlic 
ternu je druga novica le prezanimljiva za Vas.« 

»Gospod doktor, Vi predolgo skúšate mojo potrpežljivost; zdaj 
sem res rado vedná, kaj mi boste povedali.* 

»Nadporočnik Borovski mora neutegoma odpotovati. Premestili 
so ga v Verono.« 

»V Verono!« čudi se gospa in oči so se ji od veselja zasvetile. 
»Pa neutegoma, kako je to?« 

»Ne vem«, odgovori Maček in zgane z rámami, »bržkonc zato, 
ker se je preveč zaupljivo družil s Sieminskim. Tako so gospodje sinoč 
ugibali v kazini, pravega pa nihče ne vé.« 

Gospé je bilo, kakor da bi se ji bil težek kameň odvalil od srca, 
kar odleglo ji je. Skúšala je sicer, da bi zatajila veliko radost svojo, 
ali ni ji bilo mogoče. Da ne bi molčala, rekla je vsa razmišljena, kakor 
sama s seboj : 

»Torej premeščen; pa zaradi Sieminskegal« 

»Gotovo da bo tako. Nisem se motíl, ko sem Vam spomladi 
o neki priliki rekel, da so Sieminski nevarni Ijudje. Policija je vedno 
budna in če bi se Sieminski le količkaj družil s tukajšnjimi narodnjaki, 
prepričan sem, da bi tudi on kar čez noč moral iti iz Ljubljane. Zdaj 
je drug red, nego zadnja leta, ko je bilo vse zbegano. Verjemite mi, 
če bi gospod Glovacki še živel, bila bi policija Sieminskega že dávno 
poslala, Bog ve kam.« 

Gospo je bilo kar groza od doktorjevega pripovedovanja, ako- 
prem ni mogla práv verjeti, da bi se bili državni zakoni zadnji čas tako 
poostrili. Vendar mu ni ugovarjala, ampak rekla je: 

»Prav veselá sem, da Vanda tako malokdaj hodi k Smaragdi. 
Najljubše bi mi bilo, če ne bi nikdar tja šla, ali to ni mogoče, kakor 
sami veste. « 

»Ničesar se ne bojte, milostivá. Gledé gospodične Vande je stvar 
čisto drugačna, zlasti ko bode Borovski odšel. V drugih razmerah ne 
rečem, da ne bi mogel práv po Sieminskih pismeno ostati v zvezi z 
gospodično ; ali zdaj mu to nikakor ne bo mogoče, kajti dve stráži 
bosta ostro pazili nánj, policija in — jaz.« 

»Vi?l« 



Jošip Staré: Vanda. 203 



»Prav jaz, milostivá! Bil bi strašná šleva, a milostivá bi me mo- 
rali zaničevati, ko bi si tako zlahka od tega dotepenca dal vzeti, kar 
mi je najdražje pod solncem. Nikar ne mislite, da sem se odrekel go- 
spodični Vandi. Nikakor ne. Vem, da mi ni nagnena, ali zato le nisem 
obupal, marveč prizadeval se bom na vso moč, da bo sčasom drugače 
sodila o meni in da bo napósled uslišala prošnjo mojo.« 

Gospa Glovacka ni vedela, kaj bi od veselja. Po vsem, kar je 
skúsila, ni si upala verjeti, da bi jo kdaj mogla doleteti tolika sreča. 
Rekla je torej: 

»Gospod doktor, če bi se to zgodilo, izpolnila bi se mi jediná 
in najbolj goreča želja, ki jo še imam na tem svetu. Ce bi to doživela, 
potem ne bi nič marala, ko bi me Bog k sebi poklical; z mirnim 
srcem bi stopila pred Njega in pred moža svojega.* 

» Nikar tako otožno, milostivá! Tudi Vašim težavam mora biti 
konec, a potem se bo na večer Vašega življenja zjasnilo, in čarobna 
zarja zahajajočega solnca Vas bo še mnogo let obsevala v sreči in 
zadovoljstvu.« 

» Nisem vedela, gospod doktor, da Vam tudi pesniška žila bije. 
Ne bi se čudila, ko bi izvoljena srca Vašega sama pred Vami sedela.* 

» Materi njeni gre isto spoštovanje ter čustvo hvaležne udanosti.« 

Gospa se zadovoljno nasmehlja in reče: 

»Odkritosrčno Vam rečem, gospod doktor, práv težko Vas bom 
pogrešala; Vi ste me jedini znali tolažiti in me ohrabriti, ko sem že 
vse upanje izgubila v življenji. Ni ga, ki bi mogel Vas namestovati.« 

»Saj ga niti treba ni. Jaz vem, kaj je Vaša hiša bila meni in 
bratom mojim; in ko bi se mi tudi ne izpolnila posebna želja moja; 
sreča Vaša mi bode vedno na srci. In to drugo čustvo hvaležiiosti 
je^ kakor prvo odločilo, da sem sklenil ugonobiti sovražnika mira Va- 
šega ! « 

»To je zopet jako Ijubeznivo, ali nekoliko skrivnostno. « 

»V mislih imam nadporočnika Borovskega. Najrajši bi poiskal 
prilike, da ga pozovem na dvoboj ; ali cesarski uradnik sem, pa mi 
ni dovoljeno posluževati se pomočkov, ki jih zákon ostro prepoveduje. 
Zato mi le ne uide maščevanju mojemu. V Veroni pri policiji slúži dober 
prijatelj moj z Dunaja, on mi bo pomogel, da do dobrega pretrgava 
vsako vez med Borovskim in prevredno gospodično Vašo hčerko.* 

»Vaša stvar je, kakšno bo to maščevanje; a kar se mene tiče, 
bodite prepričani, da Vam bom do hladnega groba hvaležna, če za- 
tarete sled nesrečne Ijubezni, ki je hčer mojo navezala na čisto tujega 
človeka. « 



204 Josip Staré: Vanda. 



»Nič se ne bojte, milostivá, vse je dobro napeljano ; kakor hitro 
dosežem svoj namen, poročim Vam; a če bi bilo treba Vaše pomoci, 
pľeverjen sem, da mi je ne odrečete.« 

»Gotovo da ne; vedno bom pripravljena, da slu.šam Vaše úkaze. « 

»Hvala Vam, milostivá !« nakloni se Maček. »Zdaj pa mi nikar 
ne zamerite, da se ne utegnem dlje pomuditi pri Vas; nekoliko práv 
nujnih posetov mi je še danes opraviti. Pred odhodom se še oglasim.« 

»Nadejem se Vas práv za gotovo.« 

»Gotovo da pridem«, obljubi znova mladi doktor, poljubi gospé 
roko in odide. 

Med tem, ko se je Maček ústil v gostinski sobi, kako bo uničil 
tekmeca svojega, imela je Vanda drugih skrbij. Se zmeraj je tičala v 
svoji spalnici ter si s šivanjem dala opraviti, kakor da se ne bi bilo 
ničesar pripetilo. Toda misii njene bile so drugje in však čas se je z 
iglo zbadala v prste. Snovala in snovala je, kako da pôjde ob določeni 
uri od doma, da ne bi v materi obudila sum, ali kar ničesar si ni 
mogla domisliti. Potem se je tolažila, da se še ne mudi, pa je pustila 
to skrb ter raj sa misii la, kaj da mu bo vse rekla v tistih kratkih tre- 
nutkih, ko bosta skupaj. Tako je potekal čas in tudi poludne je mi- 
nulo, a ne da bi mati, ki je sama bila razmišljena, zapažila duševni 
nemir svoje hčerke. Popoludne pa gospe Glovacke kar ni doma držalo, 
trebala je nekoga, da bi mogla brez ovinkov ž njim govoriti. Hitro 
se je oblekla, a pred odhodom oglasila se je pri Vandi: 

»Malo grem pogledat k Dobravčevi gospé. Nič je ni k nam, 
mogoče, da se je kaj prehladila, pa ne sme iz sobe. Ko bi me kmalu 
ne bilo nazaj, vedi, da me do večerje ne bo. Morebiti nájdem koga 
tam, pa bomo malo tarokirali.« 

»Dobro, mama! Ali naj morebiti pote pridem.^« 

»Ni treba. Z BogomU poslovi se mati in vroče poljubi hčerko, 
za katero je zopet po svoje delala osnove za prihodnost. 

Brž ko je mati bila iz hiše, imela je Vanda sama s seboj polno 
roke opravila. Najprej stopi pred zrcalo ter si naravna lase, kakor jo 
mislila, da se ji bolj prilégajo. Na to se preobleče v lepšo opravo, 
zbira zavratnike, poišče dragoceno iglo, zlato zapestnico in kar druzega 
treba, a napósled si natakne gladke rokavice. Vsa nemirna in razdra- 
žena sama ni vedela, zakaj da se zamuja s takšnimi stvarmi, in vendar 
je dobro vedela, komu so vse te príprave namenjene. Nič ni povedala 
Neži, kam gre, ne kdaj se vrne, ampak kar hitro je izginila z doma. 
Prišla je do Sicminskovega stanovanja, a ne da bi koga znanega sre- 
čala. Stopivší čez prag bilo ji je nekako čudno pri srci ; čutila je, kako 



Josip Slftrt : Vancifi. 205 



da greši zoper materino prepoved, in vendar ni mogla nazaj. Druga 
moč gnala jo je dalje gori po stopnicah in že je zazvončkal glasni 
zvonček. Se korak in bila je v sobi. Smaragda jo veselo pozdravi in 
presrčno poljubi ter odnese njen klobúk in plašček v d. ugo sobo. Zdaj 
sele je Vanda zapažila Borovskega, ki je že čakal nje. Prv i trenutek 
je bila čisto zmetená in ni vedela, kaj bi mu rekla ; niti jedna besedica 
ji ni prišla na misel. Pa že je on poprijel besedo rekoč: 

»Gospodična, odpustite mi predrznost mojo, da sem Vam pisal 
listek in ga Vam poslal po tako nenavadni poti.« 

»Jaz da naj Vam odpuščamU čudi se Vanda. »Gospod Borovskí, 
Vi ste storili, kar je bila Vaša dolžnost. Če se že morava udati v 
trdo usodo, naj vsaj nobeno nesporazumljenje ne kalí najnih čustev. 
Ločitev brez slovesa bila bi záme najhujši udarec.« 

»Gospodična, tega ne bi bil nikakor storil. Ce ne bi bili danes 
tu, našel bi si bil drug pot do Vas. In če tudi Vas zdaj móram za- 
pustiti, vendar trdno upam v srečnejšo usodo, ki naju zjedini, in da 
je potem ne bo več sile, ki bi mogla podreti najino zavezo.« 

» Dobro! Če je to Vaša živa vera, potem niti jaz ne bodem obu- 
pavala, ampak deležna hočem biti lepe vere Vaše.« 

V tem se je Smaragda vrnila iz druge sobe. Sedla je k njima 
in zopet so se vsi trije menili in kratkočasili, kakor nekdaj. Ali ni je 
bilo več nekdanje živahnosti; vsi so bili potrti, kakor Ijudje, ki se 
zopet snidejo po kakšni prestaní nesreči. Ni bila niti zdaj podoba, da 
bi se jim zvedrila najbližnja prihodnost; ali mladi so bili, pa jim ni 
upadlo srce. V takih občutkih in pomenkih se je hitro nagnil kratek 
jesenski dan in zopet jih je prehitela noč. 

»Rad bi Vas spremil, ali ne vem, kako Vi o tem sodite po vsem, 
kar Vas je zadnji čas zadelo,« rekel je Borovski, ko se je Vanda pri- 
pravljala na odhod. 

»Ne bila bi Vas vredna, če bi Vas tako hitro mogla zatajiti. 
Zatorej danes celo zahtevam, da greste z menoj.« 

Tako odločno mu je Vanda zavrnila, da bi ga do dobrega pre- 
pričala o iskrení svoji Ijubezni, pa tudi zato, da bi še nekolíko tre- 
nutkov mogla bití sama ž njim. 

Med potjo nista molčala, kakor tisti večer, ko ja je Dobravčeva 
Jera srečala, ampak mnogo in mnogo sta si imela povedati. Nič se 
jima ni mudilo in práv počasí sta stopala, da sta dlje bila skupaj. 
Ona je posebno poudarjala, zakaj da je tako neutegoma jenjala hoditi 
na sestanke k Smaragdi. Morala je umiriti skrbno in bolehno mater 
svojo ; a nádejala se je, da bo Mačck na jeseň prcmeščen in potom 



2o6 Josip Staré: Vanda. 



da se bo cez zimo vse dalo na bolje ukreniti. Prvo se je zgodilo, druga 
nadá pa seje podrla, ker neznana usoda tudi Borovskega goni izLjubljane. 

Že sta bila pred hišo. Borovskí je spremil Vando še skozi temno 
vežo do pod stopnic, tu pa se je moral posloviti od nje, morebiti za 
zmeraj. Dasi je bil junák, ta misel mu je párala srce. Z vso strastjo 
prime Vandi roko, goreče jo poljubi in pravi: 

>Gospodična, zadnjikrat morebiti stojim pred Vami. Ni je be- 
sede, ki bi mogla povedati, kolikanj Vas Ijubim. Le jedno mi povejte, 
ali ste si po zadnjih dogodbah kdaj želeli nazaj slobode Vaše.^« 

> Ne, ne I Te slobode nočem nikdar več. Tvoja hočem ostati do 
grobal Le záte bilo bo srce moje, če tudi se nikdar véč ne bi videla !« 

Izpregovorivši zadnje besede, objame Vanda Borovskega in ga 
prvikrat poljubi, potem pa ga tako presrčno pritisne k sebi, da mu 
sablja zarožlja. 

V tem nekdo v veži grozno zakričí in se zgrudi na tla. Gospa 
Glovacka se je bila od Dobravčeve gospe domov vrnila in ravno je 
stopila cez prag, ko je Vanda Borovskému zvestobo prísegla. Spo- 
znavši v temi glas hčere svoje, ustaví ji neznana moč nogo, rožljanje 
sablje pa ji tako presune razdražene živce, da pri tej priči omedli. 

»Pomagajte, pomagajte! Luč, luč, pomagajte!« klicala je obupno 
Vanda ter tavala po temi, da bi vzdignila nesrečno mater svojo. Bo- 
rovskí ji skúša pomočí, ko je Neža brez sape pritekla z lučjo, za njo 
p a kuharica iz prvega nadstropja. 

Zbegani ženskí nista vedeli, kaj bi počeli; zdaj sta se debelo po- 
gledali druga drugo, zdaj sta plašno zrli v klečečo gospodično in tu- 
jega častníka, ki je omedlelo gospo príjel izpod pazduhe ter jo toliko 
po konci držal, da ji ni kri sílila v glavo. Tu se oglasi Borovskí in 
jame odločno ukazovati, kakor da bi vojščake imel pred seboj. Vanda 
je svetíla, dekli pa sta mu moralí pomagati, da so vsi trije gospo 
nešli gori čez stopnice in jo položili v posteljo. Zdaj je Neža morala 
iti po zdravníka. Borovskí pa se ni gánil od postelje in vse je poskusíl, 
kar je vedel, da v takšnem slučají treba storíti. Rad bi bil tudi po- 
čakal, da bi se gospa Glovacka toliko zavedla in umirila, da bi jo 
mogel prosítí odpuščanja in ji razodeti postené namere svoje. Ta želja 
se mu ni izpolnila. Zdravnik je takoj izprevídel, da ni nevarností, ali 
rekel je tudi, da gospé treba največjega mira in da bo še dolgo čaša 
odvračati od nje vsako stvar, ki bi utegníla razdražíti občutljive živce 
njene. Borovskí je tedaj odšel, a ko so drugo jutro solnčni žarki slabo 
svetili skoz gosto jesensko meglo, ni ga bilo več v Ljubljani. 



Ivan Železniknr: Osapska dolina. 207 




Osapska dolina. 

Spisal Ivan Železnikar. 

(Dalje in konec.) 

sapska Reka navzlic krátki vidní strugi znamenitá, zanimiva 
je tudi gledé izvora svojega pri Ospu. Izpod orjaške pečine, 
naprej viseče za nekoliko sežnjev čez navpično črto, prihaja 
iz tesnega vodotoka, v teku čaša izdolbenega iz žive skale. Vodotok 
je pretesen, le upognen moreš vniti vanj, zatorej voda ne more sproti 
bruhaťi na dan in zastaja v notranjih otlinah, in sicer v toliki množini, 
da časih prične curiti iz prej omenjenega »kiklopskega očesa«. Izvor 
Osapske Reke je zelo romantičen, naravno zavetje, ki nekoliko spo- 
minja na slávni grád »Pred Jamo«, zlasti njega prvotni del. Tudi tu 
ni trebalo strehe, kajti silovita naprej viseča pečina dela naravno krov 
in varuje pred vsemi darovi, ki bi utegnili priti zviškega. 

Osapci so si naravno to zavetje pred stoletji obrnili v prid. 
Potegnivši zid od stene do stene, bila jim je trdnjava gotova, ki je 
zadostovala terjatvam tedanje bojne tehnike^ imela pa še to prednost, 
da se je po njeni sredi pretákala živa voda. To bil je »Osapski grad« 
(Jama), o katerem je v bojih z Benečani čcstokrat govor (1511. 1. 
vzeli so ga pa cesarski vojaki), ki pa v istini ni imel vec nego samo 
jeden zid, a je, ako se sme verjeti raznim pripovedkam, izvrstno slúžil 
proti Turkom. Dandanes je tudi ta zid že močno razrušen, oglodal ga 
je čaša znani zob, ž njim pa uničil nekdanjega Grada pomen. Danda- 
nes pa nihče ne išče več zavetja v velezanimivem in slikovitem tem 
zakotji, izvzemši jedino divje golobe, ki v mnogobrojnem številu gnez- 
dijo po raznih skalnih razpoklinah in robovih ter s svojimi gostimi 
jatami nekoliko spominjajo na slavno »Golubino« na otoku Krku. 

Od izvora Reke in nekdanje trdnjave preidimo k novi zanimi- 
vosti, ki je izredne zgodovinske vážnosti in to je rimsko mesto »P u- 
cinum«, ki je stalo bas v Osapski dolini. Vidnega sledu mu ni nikjer 
in le takozvani »najstarejši ljudje« še pripovedujejo, da je nekdaj v 
tej dolini stalo lepo in cvetoče mesto, toda če vzamemo v poštev vse 
okoli.ščine, prevenmo se lahko, da je tému res tako. 

Poleg ustnega sporočila imamo tudi kamenitih dôkazov. Na oba 
kraja ceste, držeče od Oreha v Osip, pod vasjo Prebenek, nabirali so 
se še pred par desetletji otroci kocke, iz kakoršnih so Rimljani 
sestavljali svoj krásni mozaík. Sestdeset tacih kocek plačevali so 
tržaški antikvarji po krajcarji starega denár ja. Tudi debelih kame- 



2o8 Ivan Železnikar : Osapska dolina. 



nenih stebrov so našli po njivah in vinogradih in tisti štirje nastavki, 
k i kras ij o sedaj Osapski zvonik nad linami, bili so nekdaj deli staro- 
rimskega poslopja v mestu Pucinum. Isto tako je steber, podpirajoč 
izvrstni vodnjak pri I*ilu ob česti pred Ospom, nedvomno rimskcí^a 
izvora, živa voda v tem vodnjaku je sicer majhna, a tako izborna in 
ob največji súši tako jednakomerna, da brez veliké domišljije práv 
lahko zaključujemo, da je ta vodnjak ostalina rimskega vodovoda. 
Izkopalo se je tudi mnogo zlatega in srebrnega denarja, čul sem celo 
o srebrnem tiči, a vse také najdbe se prikrivajo iz lahko umljivih 
vzrokov in ni se mi posrečilo, kaj jednacega dobiti v roke. 

Že po teh premisah sme se sklepati, da je v Osapski dolini 
nekdaj stalo rimsko mesto, a ohranil se je še drug dokaz. Potok pri- 
hajajoč po deloma globoko razjedenem jarku iz Sacérba, nosi še dan- 
danes ime »Zazid« in moj prijatelj prof. Miillner je v svoji »Emonic 
dosti točno dokázal, da so vsa krajevna imena z osnovo »zid« jasne 
priče za nekdanje navzočnost Rirqljanov. O istinitosti MuUnerjeve te 
trditve sem se na vec krajih prepričal in tudi tu na pucinskega mesta 
razsipu zdi se mi popolnoma umestna. Potok >Zazid« tekel je pod 
pucinskim obzidjem, kakor druge reke pri drugih rimskih mestih, o 
katerih poje Vergilij »Fluminaque antiquos subterlabentia muros«; 
od te svoje struge dobil je izvestno svoje ime. 

V navadnem zemljevidu bi imena tému potoku zaman iskali, saj 
pa tudi ni navaden potok, ampak pravi hudournik, čegar struga je 
večji del leta suha, kateri pa ob nalivu náraste v n ko tako silno de- 
ročo, da so mu Italijani nadeli ime »Fiume di diavolo«, katero ime 
pa se ni posebno udomačilo. 

Poleg navedenih imamo pa še drugih razlogov, podpirajočih 
mojo trditev, da je mesto Pucinum stalo v Osapski dolini. Piinij n. pr. 
piše: »Julia Augusta octoginta duo annos Pucino retulit vi n o, non 
alio usa«, o pucinskem vinu samem pa pravi: »Gignitur in sinú Adria- 
tici maris, non procul a Timavi fonte, saxeo coUe, maritimo afflatu 
paucas coquente amphoras«. — »Pucina vitis omnium nigerrima* in 
drugje zopet: »Amnis Timavus, castellum nobile vino Pucinum; colo- 
nia Tergeste, ultra quam VI M. P. Formio amnis, antiquus auctae 
Italiae terminus, nunc vero Istriae«. 

Iz tega citata sme se izvajati, da je mesto Pucinum bilo blizu 
jednega izvira reke Timava, recimo denašnje Osapske Reke. Pu- 
cinsko vino bilo je jako črno. Dandanes prideluje se v Gabrovici, med 
Ospom in Črnikalom najčrnejši in najboljši refoško, a malo ga je 
tudi sedaj, ne veliko nad par amfor, kajti le dva ali trije posestniki 



Ivan Železiiikar: Osapska dolina. 209 



imajo tako izvrstnih trsov v vinógradih svojih. Če se drugi stavki Pli- 
nijevi popolnoma. ne ujemajo z léžo mesta Pucinskega v Osapski 
dolini, tolmačiti si moramo to s tem. da Plinij sam ni bil nikdar na 
lici mesta, da torej njegovih besed ne smemo poiagati na preveč 
občutno tehtnico. Sicer pa, ako si mislimo, da je Osapska Reka bila 
Rimcem znana pod imenom »Timavus«, tedaj so nam prej omenjene 
besede Plinijeve precéj jasne ter postaje trditev moja jako verodostojna. 
Schonleben sam je domneval, da je mesto Pucinum bilo blizu Črni- 
kala, zmotil se je torej samo za jedno uro hodá. 

Toda recimo, da je trditev moja slabo podprta, da ni druzega 
nego hipoteza, vendar se po vsem, kar sem povedal, skoro ne more 
zanikavati, da je na osapskih tleh nekdaj res stalo rimsko mesto. 
In ker ondukaj nobenemu drugemu ne vemo, imena, z dobro vestjo 
lehko sklepamo, da je to res bilo Pucinum, ker se bas o njem stri- 
njajo ražne najdbe, Ijudske pripovedke in mnenja mnogih pisateljev. 
Absolútna gotovost bi se pa ob malih troških lehko dognala, žal, da 
je v nas celo za také stvarí premalo zanimanja in skoro nikake po- 
žrtvovalnosti, akoravno se povsod, kjer se Ic malo kopije in rahljá, 
dobivajo na dan ostanki veliké zgodovinskc vrednosti, akoravno je 
pod površjem slovanskih pokrajin toliko starodavnega blagá in so 
naša domovja skoro brez izjeme vsa na klasičnih tleh. 

Pokojni moj strijc, ki je vec let v Ospu duše pasel, bil je trdno 
preverjen, da se je práv blizu sedanjega Ospa razprostiralo rimsko 
mesto. Imena mu sicer ni znal, a svojo trditev podkrepljal je jako 
rad z jezikoslovnimi dokazi. V »komuni« (občinski hiši) osapskem bila 
je — morebiti je še danes — »torkla«, kjer so se oljke mastil e 
(mastiti = stiskati = pressen). »Kaj je to druzega «, nego starorím- 
ska »toľquula« ? dejal je pogosto. In »fovč«, (ime zakrivljenemu nožu, 
ki se mu pravi tudi »kosír«), ali ne spominja na rimsko »falx«, kakor 
»konop« (vrv) na »canabis« i. t. d. .^ V Mačkovljah (Caresani) na.šel 
je rodbinsko ime »Tull«, o katerem je trdil, da je to novodobna 
oblika za nekdanje ime »Tullij«, kakor »Grahonja« za starorimske 
»Gracche« i. t. d. 

Takim in jednakim izpeljavam ni smeti pripisavati absolútne 
vrednosti, kajti če kje, treba je pac v etimologiji izredne opreznosti, 
a tudi drobtine kažejo pogosto pravo sled. In taká drobtina je mimo 
napominjanih tudi vas Kastelec nad Ospom. O nji so bi!e v »No- 
vicah« pred leti čestokrat razprave, ne da bi se bilo dognalo käj go- 
tovega. Skoro naravno pa je, da je rečene vaši imé izvajati iz latin- 
skega »castellum«, da je Kastelec bila nekdaj mala trdnjava, ki je 

14 



210 Ivan Zeleznflcar: Osapska dolina. 

zastavljala zgoraj na Krasi pot proti morju, kakor v Osapski dolini, 
mesto Pucinum. 

Osapske doline zanimivosti pa s tem še niso pri kraji. Na levo 
od kamenité steze, držeče iz Ospa po precéj strmem hrbtišči v Ka- 
stelec, videti je navpična stena, sredi nje pa Hni podobná zijalka, skozi 
katero je vhod v še nepoznane otline. V tej proti jugu obrneni otlini 
je naraven čebelnjak. Kar Ijudje pamtijo, živé v nji čebele. Ni jih siccr 
toliko, da bi zatemnjevale solnce, kakor radi trdijo domačini, vsekako 
pa jih je pošteno število panjev, ali »krlav«, kakor pravijo Osapci, in 
trditi je smeti, da so vse čebele, kar jih je v Osapski dolini, kot roji 
prišle iz tega skalnatega ulnjaka. Kadar rojijo čebele, vidí, se skoro 
dan na dan na kakem drevesi čebelni roj. Kdor ga ogrébe, ta ga ima. 
Kadar pa ni nikogar, da bi ga ogrebel, poiščejo si čebele najrajše 
kako otlo oljko, kjer si priredé novo stanišče, ali pa poginejo, mnogo 
pa jih odletí dalje proti Tinjanu in Plavijam, kjer so večinoma vsi 
panjevi istega izvora. Osapci cenijo, da je v naravnem tem ulnjaku 
par sto panjev; je li res tako, ne vem, kajti nihče došlej še ni poskusil, 
prepričati se natančneje, kar bi morda ne bilo niti brez gmotnega 
dobička, ako je le tretjina ali četrtina vsega res, kar se pripoveduje. 
Na Osapske doline osojni stráni, kjer drží pot v Plavije, in kjer 
je pokopališče, vidijo se razvaline, znane pod imenom Pri fari in 
tudi Pri stari fari. Ondu je stala še začetkom tega stolctja lična 
cerkev s farovžem in mežnarijo. Ondu se je zvršil zločin, ki je daleč 
na okoli brez primere. Tjakaj je prišel za župnika Italijan z onkraj 
mórja, mož, ki je v sebi združeval vsa slabá svojstva italijanskega 
rodu. Kuharico pa je imel Nemko, porojeno v Lipskem, nekda iz jako 
imovite rodbine, kajti imela je dve nogovici polni tolarjev in cekinov. 
Pravá italijanska lakomnost se je polotila župnika, ko je začutil toliko 
novcev pri svoji kuharici. Izkušal je báje s sladkimi besedami izvabiti 
ji denár, toda ko besede niso izdale, sklenil je siloma polastiti se njenega 
imetka. Najel je dva Tinjanca, katerima je svetil, da sta kuharico za- 
davila. A zločinska trojica s tem úmorom ni dosegla, kar je namera 
vala. Ne le, da nogovic s tolarji in cekini niso dobili, prijela jih je 
posvetna pravica — bili so takrat Francozi v deželi — in vse tri 
so obesili v Kopru, najprej oba Tinjanca, napósled pa župnika. 

Po tem nečuvenem zločinu se je opustila cerkev Pri fari, 
opustil farovž in vsa poslopja, katera so polagoma začela razpadati 
in so danes le še groblja, pod katero so nekje še vedno skriti trdi 
tolarji in cekini umorjene kuharice. Osapci pa so dobili župnika v 
vas, kakor tudi cerkev, pred katero so posLavili jako primitivcn zvonik. 



Ivan Železnikar: Osapska dolina. 2ii 



Na štirih močnih hrastovih stebrih naslonjen je bil oder, na njem pa 
so pod oskromno streho viseli zvonovi. To je bil ves zvonik, nadkri- 
Ijeval ga je v obližji sarnó zvonik v Playijah, o katerem se je po 
pravici rekalo, da rase, ker je visel na treh živih hrastih. Osapcem 
leseni zvonik ni bil dolgo po godu, prenizek in preneznaten je bil. 
Sklenili so, sezidati si nov zvonik, ki bi se videl že od Oreha na ko- 
prski česti. Novi zvonik je jako lep, ves od rezanega kameňa, znotraj 
ima samonosné stópnice in razgled iz lin seza do Oreha in do Milj, 
a razgleda na nekdanji hrastov osapskj gozd ni vec, kajti gozd je 
moral pästi, da se je sezidal zvonik in kar je v gozdu dreves, so še sama 
pritlíkovina.' 

S tem so omenjene glavne znamenitósti osapske, nahajajoče se 
vse v tcsnem okviru ne bas preveliké občine. Skoro v jedni uri ob- 
hodijo se vse, ako se pa žrtvuje malo vec truda in čaša, možno je 
seznaniti se še z drugimi. Tako n. pr. se vsakdo po kratkem pogledu 
lehko osvedoči o rečene doline izredni rodovitosti, o sočnem lepem 
ovočji in grozdji. V Osapski Reki lové se poleg rakov izvrstne jegulje 
(»bižati«), na skalovji rastó delikátni divji špargeljni, po vinógradih 
cvrčé preglasni škrgati (Cicade), po mejah in po grmovji pa vse go- 
mazi guščarjav, modrasov in črnih kač, katcrim pravijo »mišnice«. Ob 
vročih dnevih in poletnih nočéh je vse živo in za prirodoznanca razno- 
vrstnega pléna v izobilji. 

Spisu svojemu sem sicer dal naslov » Osapska dolina «, vendar ker 
za sedaj ne bodem opisaval raznih šeg in navad, lepe in prilične nose in 
jezikovnih posebnostij, naj dodám še nekoliko vrstic iz bližine osapske. 
Med Ospom in Gabrovico na levi je takozvana Mišja peč, to je 
gozdnat polukrog, cbjet okoli in okoli z navpičnimi stenami. O Mišji 
péči se pripoveduje, da je bila nekdaj s samimi hrasti tako zarastena, 
da visokih strmih sten niti videti ni bilo. A prišli so Benečani in 
takrat je bilo »ben dobro «. Ni bilo treba plače vati štibre, šli so samo v 
gozd in »štampali so dreva «. To je spomin na Benečane in njih štibro, 
katero še pozni rodovi plačujejo s svojimi goličavami in pustinjami. 

V Crnikalu je bila tudi krepka trdnjavica, podobná nekoliko oni 
v Sacerbu Zgrajena na posamič stoječi, po globokem prepadu od 
kraške celine ločeni skali, imela je glavne shrambe in staníšča v na- 
ravnih in z malim trudom prirejenih skalnatih jamah, kakor tudi trd- 
njava onkraj Loke, v Podpeči, kjer še dan danes stojí ogromen, 
okrogel stolp. 

Mimo Loke, ki ima samo to zanimivost, da je v svojem itali- 
janskem imeni »Lonche«. ohranila še starodávni nosník, diží dalje 

J 4* 



212 Ivan Železnikar: Osapska dolina. 



pot V Kubed, kjer je bil pred leti znani tábor. Kubed je bil nekdaj 
tudi trdnjava, zidovje je še dan danes večinoma ohranjeno, posebna 
znamenitost pa je na desno pred vhodom v nekdanjo trdnjavo »žesti- 
lovo drevo «, rastoče iz navpične skale in moleče nad cesto. Zatoiej 
pravijo Kubedci, da tistega nikdar zobje ne bolé, kdor pride okoU 
tega drevesa. Dasi je to nemožno, vendar napominjano drevo jako 
dobro slúži drznim Kubedskim fantom. Kadar jim ženin »préže« ne 
plača, izmaknejo mu čez noc kako poljedelsko orodje in je obesijo 
drevesu na vrh, od koder se more le z nevarnostjo dobiti nazaj. Je 
denkrat so nekda cel voz razobesili po raznih vejah močnega drevesa. 

Bas v Kubedu sem videl tudi velezanimiv, nepozaben prizor. 
Namenjen k Mahoretiču,- ki ima svoj priímek od nekdanje, a že 
dávno zrušené sv. Mohorja cerkve , čujem hkratu nenavaden šum. 
Ozrši se na strán, od koder je prihajal šum, ugledam velikansk slap. 
S Krása izpod Slavnika, kjer je vihrala nevihta, pridrevila je silná 
blatná voda in v ogromni množini, pomešana z debelim kamenjem in 
raznimi poplavki, padala pri Zanigradu čez pečino, gotovo 150 metrov 
visoko. Sum in ropot je bil tolik, da bi ga v Kubedu, v premi črti 
jedno uro oddaljenem, razločeval lehko tudi človek, ki debelo čuje, 
ali, ki je na pol gluh. 

Omenjeni slap se vidi skoro vsako leto, časih tudi pn večkrat; 
sila njegova pa je zaznamenovana v globokem kotlu, ki si ga je z 
viškega padajoča voda izglobila. Prikazen ta me je zanimala in šel 
sem drugo jutro gledat slikovito Zanigrajsko steno. Jedva dospem 
pod njo, pridruží se mi kmet ter me po kratkem pogovoru opozori 
na kraj, kjer je po Ijudskem mnenji skrit velikansk základ. Sredi 
Zanigrajske stene je iz žive skale izdolbena, nekako dimniku podobná 
otlina, v nji povprek pa se vidi drog. Je li železen ali lesen, ne dá 
se razločiti. Na ta drog pravijo da je bila nekdaj privezana vrv, po 
kateri se je plezalo v sicer nepristopno pribežališče, v katerem so ne- 
izmerni zakladi. 

Da je bilo res tako, potem bi to zavetíšče bilo »unicum« v sicer 
jako mnogovrstni Istri, a kakor sem s prostim očesom presodil, je 
vsa pravljica ničeva, neosnovana hipoteza. Radovednejši pa sem 
bil na Hrastovlje, kajti omenjeni kmet me je napósled opomnil, da 
je ondu nápis, ki ga je jedino škof tržaški znal čitati. 

Hrastovlje so oskromna vasica, poleg vasí pa ostanki starega čve- 
terokotnega gradú z obligatnimi stolpiči na oglih. Vráta so bila takrat 
še dobro ohranjena, nad njimi pa sem čital v kameň vsekan nastopni 
nápis: 



Y.: Misii. 



213 



»Castrum hoc Cristoviae ruscj. ipsum adiacens cum 
iurisdictione, redditibus et privilegiis suis Leander 
Zarotus A r. et Medicíne Doctor a Família Neauser no- 
bili Germanica emít MDLXXXI.« 

S tem sem omenil dveh dolín glavne znamenítosti, ležeče tako 
blizu vkupe, da se morejo obhoditi v jednem dneví. Kdor pa bolj 
utegne, storí dobro, da se dlje baví v teh kraj i h. Z malimi troški in 
z nekoliko poguma preišče lehko vse podzemeijske, nedvojbeno med 
seboj zvezane otline ter nam razkrije mnogo še nepoznanih čudes. Ako 
si pa pod zémljo ne upa, opazuje naj površje, povsod bode našel káj 
zanímívega, kajti ondu se ponuja v izobiljí tvarine, kar se tiče jezíka, 
originálne nose, šeg in navad in kar se dostaje zgodovine in to med ná- 
rodom toli prijaznim in Ijubeznivím, da mu ni kmalu jednacega. Osapska 
dolina z okolico bodi torej priporočena preiskovalcem našim! Veselilo 
me bode, ako bodo oní stalno dognali in opísali, kar sem jaz delo ma 
le hipotetično opazil. 



Misii. 



V- 



s- 



sak sam vé, kje ga čevelj žuli« 
Kaj pa tisti, ki je bos ? — — 
Malo nesrečui koj se naštuli, 
A dnigi je revež skoz in skoz. 



»Kaj neki ta zna.? — kaj je že skúsil? 
V Ameriki bil ni, ne vé za Kitaj . . .« 
Prijatelj ! z neslanostjo nas ne pitaj, 
Cetudi po svetu že péte si brusil. 
Izkušenj na tujem iskati ne treba ! 
Če si razborit, ne neslaná beba, 
Domá si nabereš jih dosti — kajti 
Izkušnjam je prilik povsodi najti. 

3- 
Pijancev ne dela ni vino ni pivo, 
Le pitje brezmerno je v.sega krivo. 

4- 
Na vele rože ne seda čebela, 
Kjer vspeha ni, ne jemlji si dela ! 



Voda brez stén se prosto razlije, 
Posoda jo stiska — a dá ji obliko. 
Brez zákonov volja se v prazno razbije, 
A volja z zakoni moč íma veliko. 

6. 

Otroci in norci 
Resnice govorci. 

7- 

Takisto mladíci ščrlé, 
Kakor jih starci učé. 

8. 
Pomisli, !»laudator temporis actif, 
Ki hvališ nam vedno le »njega dni«, 
Da svet se ni zdel takrat tak ti, 
Ker nisi imél še matorih očij. — 
Mladim, veselim, živahnim očem 
Vse lepši je in boljši in veci, 
A starim, nadložnim, matorim Ijudem 
Ze neče biti nič vec po všeči. 



Y. 



214 Janko Kersuik: Dva adjunkta. 



Dva adjunkta. 




Humoreska. 
Spisal Janko Kersnik. 

sak vé, kako živimo po naših malih mestih in trgih, kjer poleg 
domačih meščanov in tržanov, poleg stolnega župnika, od- 
vetnika in notarja, menjavajo skoro vsako leto drugi odlični 
in neodlični zastopniki uradniške hirarhije odgovorne ali neodgovorne 
svoje službe in kjer niti dacar ali mitničar ob uhodni česti ne pre- 
bije vseh dvanajst mesecev na svojem mestu. Kar je prirastenega, to 
ostaja; drugo pa je v vednem teku, in te menjave v osebji so naj- 
menj tako vážne tržanom kakor županova volitev, ali pa izpremembe 
štirih letnih časov. V prvem tednu, v prvih štirinajstih dneh poznajo 
vsacega; vedó, ima li penez ali dolgove; znajo, kolikokrat si preobleče 
srajco na teden, ali celo — po navadi ali dostojanstvu — na mešec; 
ugibljejo že, ako je novi prišlec samskega stanú, kdaj in kje se bo 
ženil, dasi natanko vedó, kje ima svojo staro, zapuščeno Ijubico; pre- 
rokuj ej o — ako je novinec oženjen — kako se bo vedia njegova 
soproga, katera še, Bog zna kje — perilo in posódo za selitev v za- 
boje spravlja; vedó celo, po koliko mesá se bo v tej novi rodbini na 
teden kupovalo in zaužívalo in eventualno, koliko se ga bo plačevalo, 
koliko pa na upanje jemalo. Najtajnejše stvarí niso več tajne, živ- 
Ijenje vsacega leží v nekolikih dneh kakor odprta knjiga pred občinstvom. 
Za ónega pa, ki odhaja, ne menijo se mnogo ; dva rečeta morda : 
» Skoda zánjl« a vsi drugi goto vo : »Bog ga nesi!« In tako se suče 
svet povsod jednako in povsod že stoletja in stoletja; vsaj misliti si 
ne moremo drugačel 

A kdor príde, však nájde nekaj sorodnega, však se udomači 
kakor »vinska trta«, po izrazu pesnikovem: 

»Umni se privadi vsacega sveta, 

In veséli nájde veseljáke, 

Bodi sto milj daleč, bodi si domá.* 

Vse to velja o trgu Osredku, katerega nam iz góle pisateljske 
diskrétnosti ni smeti imenovati s pravim imenom , o katerem pa 
vendar lehko povemo, da leží nekje v tesni naši domoyini, in da ima 
vse vrline, a zajedno tudi vse slabosti, kolikor jih more imeti slo- 
vensko-kranjski trg. 

Ťukaj se je torej godilo, da sta lepega poletnega opóludne se- 
dela dva gospoda na prostornem gostilniškem vrtu »pri Majarončku«, 



Janko Kersuik: Dva adjunkta. 215 

kakor se je nažívala krčma, ter zaužívala svoje mésečno naročeno 
kosilo. V nedeljo je bilo, in če bi že nová, elegantná oprava obeh 
gospodov ne bila pričala tega, nedvojbeno bi bilo to vendar sedaj, ko 
je točajka po govédini postavila pred gosta še krožnik z dvema ko- 
soma lepe obistne pečenke in skledico sveže sálate. To je bilo samo 
v svetek tako ! 

»Marijanica, méni četrtinko cvíčka!« velel je starejši izmed go- 
spodov; »danes je nedelja ! Zakaj bi si človek v nedeljo ne privoščil 
vinske kapljice ?« 

»Méni pa — s e jedno !« oglasil se je drugi, mlajši, in pomolil 
prazno steklenico točajki. »Prav pravite, gospod adjunkt, v nedeljo si 
tudi jaz rad káj priložím «. 

V tem je bil. starejši segel po pečenki, preobrnil oba kosa ter 
lepšega položil na svoj krožnik, ostalega pa porinil tovarišu. 

Iz navedenega je čestiti čitatelj že gotovo ugenil, da je bil sta- 
rejši gospod imenitnejši, nego mlajši, ker je boljše kose izbiral, in da 
si je on samo v nedeljo privoščil četrtinko vina; da pa o mlajšem ne 
bo mislil, da je však dan pri obedu izpil pol litra, treba povedati, 
da je to storil samo v nedeljo in praznik, ob delovnikih pa je bil za- 
dovoljen s četrtinko, 

Vendar to ravnanje ni bilo v pravem ražmerji z dohodki in z do- 
stojanstvom obeh gospodov in da se bo vse práv umelo, predstavimo 
takoj oba gosta čitatelju. 

Starejši, katerega je bil tovariš prej nazval »adjunktom«, bil je 
res adjunkt, in sicer s o dni adjunkt Z gag a, ki je v Osredku oprav- 
Ijal težavno in odgovorno službo kazenskega sodnika, ali kakor so 
kmetje: dejali »političnega dohtarja«. .Mož ni bil več mlad, a velik, suh 
ter je nosil naócnike nad dolgim, malo krivim nosom, in gosto, svetlo- 
ľjavo brado, katero je v jedno mer z desnico delil in gladil na desno 
in levo. Ako je bil v družbi denašnjega svojega tovariša, in to je bilo 
skoro redno , ni se dal nazivati od drugih kar tako »adjunktom«, 
nego je vedno popravljal nazivatelja: »sodni, prosim, sodni adjunkt «, 
kajti tovariš njegov je bil tudi adjunkt , toda samo — »davčni«. 
Ta gospod — davčni adjunkt Oreh — pa je bil popolnoma na- 
sprotstvo óncga sodnega adjunkta: mnogo mlajši, malé, gibične postave, 
okroglcga nežnega lica z majhnimi temnimi brkicami pod nosom. 
Tudi v značajih si nista bila slična; ali omenjaino naj samo jedne straní, 
katero je iz prizora pri obedu že vs'ik lehko sam ugenil. Sodni ad- 
junkt je bil skop, tovariš njegov pa nič menj, kakor to. O prvem so po 
vsem trgu govorili, da nosi dve tretjini svoje plače in še več v 



2i6 Janlío Kersnik: Dva ndjunlítn.. 



Ijubljansko hranilnico, drugi pa je s svojo, práv za polavico manjšo 
plačo še jedenkrát tako dobro živel, nego óni, toda prihranil ni — niti 
vinarja. 

A kakor povsod, tako tudi tu! Ta dva v marsičem tako na- 
sprotna si možá sta se izvrstno razumevala in Ijudje so govorili, da 
sta iskrená prijatelja. 

»Kaj bomo pa večerjali, Marijanica?« vprašal je sodni adjunkt 
po končanem obedu, vrtéč zobotrebnik med prsti. 

»Zrezek, bržolo — oh, srno imamo danes, srno!« 

Zvečer gospoda nista bila stalno naročena, plačevati je bilo po- 
sebej in sproti, torej tudi dražja jed. 

»0h, srno, srno I Pojdite, pojdite, gotovo jo imate že tri tedne 
v polivkiI« 

»Ne, gospod adjunkt !« 

»Sodni — adjunkt, Marijanica !« omenil je s srepim pogledom Zgaga. 

»Prav sveža je, gospod sodni adjunkt U 

»Ali imate káj drugega — za večerjo?« 

»Ledvíce, jetra . . .« 

»To ni nič, nič . . .« 

» Klobáse, suhe klobáse . . .« 

»Sevedal Vse leto starel Béži, béži!« 

?Vampe . . .« 

»0j, teh sem že sit I« 

»Malo sira?« 

»Crvivega — kaj ne?« 

»Potem pa ne vem več!« deje Marijanica ter se šegávo namuzne. 

»Morda imate káj mrzlega — fižola?« — • nasmehuje se Oreh. . 

»To bi bilo nekaj!« pritrdi Zgaga; »z jesihom in oljem«. 

»Nimamo!« 

»PrekIeta krčma! Se jesti ne dobí človek za svoj, za drag denár !« 
zarohní sodni adjunkt. 

»Kaj pa krompirja ? Krompirja skuhajte!« šili Oreh. 

»To se lehko zgodí!« pritrdi Marijanica. 

»Izvrrstno! Izvrrstno!« deje Zgaga naglašujoč in zategujoč drugi 
zlog te besede. »Skuhajte mi deset krompirjev — nič menj — pa lepí, 
veliki meraj o biti«. 

» Kakor bučel« nasmeje se déklica. 

»No, no, lej j o, sedaj se bo še posmehovala ? Torej krompirja, da 
ves, Marijanica !« 

>I Vi, gospod Oreh?« 



Janko Kersnik: Dva adjunkta. 217 

»0h, jaz bom pa srno jedel!« smeje se davčni adjunkt. 

»Le kvárite si želodecU 

»Ni me skrbl« 

Oreh si je pri tem vil svojo cigareto ter čakal, da ga tovariš 
tudi pobara za jedno, kar se je redno zgodilo. 

Tako so tekli dnevi terna možema. Žal besede ni bilo nikdar 
med njima, dobrosrčnost in radodarnost mlajšega se je že dolgo ©kle- 
pala skoposti starejšega, kakor mehko vápno trdega kameňa. 

A denašnja nedelja je imela biti usodepolna tému prijateljskemu 
razmerju ! 

Kratek popóludan, žgolenje ščinkovcev po košatih kostanjih na 
gostilničnem vrtu, par voz napolnjenih z znanci, ki so drdrali po 
česti mimo vŕta, namenjen v bližnjo večjo vas na nedeljski izlet, vse to 
je vzbudilo v gospodu Zgagi nenavadno misel. 

»Gospod Oreh, peljiva se kam!« dejal je hipno, in vlekel z 
desnico brado na desno in levo — v levici pa skrbno tíščal na klin- 
ček natakneni zadnji ostanek tovariševe cigarete. 

»Peljiva se ! Majaronček nama posodi voz in CiloU 

»Voz in Cilo 1 Voznika ni treba; ta preveč zapije !« deje Zgaga. 

»Troškov pa plačava však polovicoU 

»To se pravi troške za voz in konja. Kar zapijeva, zapijeva 
však sebi,« hitel je Zgaga. — 

Pol ure pozneje sta drdrala z veselimi srci po prašni česti iz 
trga proti jedno uro oddaljeni veliki vaši Svet j e. Majarončkova 
kobila »Cila« je sicer malo šepala, a iskra je bila navzlic starosti svoji; 
in še jedno čudno svojstvo je imela: velikih belih kameňov ob česti 
ali kupov gramoza ni rada videla; v velikem ovinku se je ogibala 
tacih stvarij, in ker je tekel ob česti na obeh krajih globok in širok 
jarek, to kobilino svojstvo ni bilo bas prijetno. Toda Oreh, ki je vozil, 
poznal je Cilo že dolgo, zato je sodni adjunkt popolnoma mirno prepu- 
stil usodo svojih kostij tovariševi izkušenosti. 

V Svetji pri Klinarji sta našla večjo družbo, večinoma znan- 
cev, ki se je gostila z izvrstnim krčmarjevim vinom in ukusno' ocvr- 
timi piščanci. Gostje so sedeli na vrtu ob nerodnih mizah in adjunkt 
Zgaga je pazno pregledoval vso družbo, predno je sedel in celo sedaj 
je zopet odmeknil stôl ter planil kvišku : tam v ozadji je bil zazri 
znano lice iz stolnega mesta, očito dobrega prijatelja, in hitel 
je tja. 

»0j, gospod Rus, Vi tukaj ! To je Icpo, to je izvrrstno I « Tudi 
óni je naglo vstal in stisnil adjunktu roko. 



2i8 Janko Kersnik: Dva adjunkta. 



»Da dá, pa samo nekoliko uric I Obiskal sem tu gospó Skalétovo 
in njeni dve gospodični«. 

Rekši se obrne k trém dámam, pri katerih je sedel in katere 
je bil Zgaga komaj opazil, 

Predstavljanje se je hitro zvršilo in adjunkt se je v malo tre- 
nutkih čutil kakor karp v mlačni vodi. Ker je hitro prezri situvacijo 
in uvidel, da sam pri vsi gostobesednosti, kakor mu je bila v taki 
družbi lastna, vendar ne bo zmagoval zábave vsem trém damara, iz- 
prosil si je dovoljenja, da predstaví še svojega tovariša. Predlog je 
bil z veseljem sprejet in družba je bila za ves popóludne spárjena : 
gospod Rus, najstarejši izmed gospodov, z gospó Skalétovo, sodni 
adjunkt z mlajšo gospodično Milko, hčerko prej imenovane, in davčni 
adjunkt z njeno sestrično, že skoro malo póstarno gospodično Sabino. 
Zgaga si je bil izbral zopet najboljši del, in Oreh je pobiral ostanke. 

A zabáva je bila »izvrrstna«, tako da se je že mračilo, ko .še 
sodnému adjunktu niti na misel ni bilo prišlo, da bi se povrnil. Izpil je 
v svoji navdušenosti za mladega lepega dekleta poleg sebe celo dva 
vrčka piva, in to, ali kdo vé kaj, storilo ga je popolnoma gluhcga in 
slepega ob opomnjah Orehovih, da bo noc, da nocoj ni meseca, 
da nimata svetilk, da se je treba vrniti. Sele ko. so vstale dáme, 
omajal se je tudi Zgaga. Ločili so se jako prijazno, in sodni adjunkt 
je obljubil, da kmalu obišče gospôdo, ki se je bila za poletni čas 
nastanila pri Klinarji. Prcdno sta sedla s tovarišem na voz, prijel je 
gospod Rus Zgago pod pazduho in mu jovijalno in dobrovoljno šépnil 
na uho: »Držite se je, držíte, gospod adjunkt! Ta ima groš — »dvaj- 
set do trideset, to je kar gotovo ! « 

»0h — oh!« začudil se je oni: »]zvrrstno, izvrrstnoU ponavljal 
je potem, naglašujoč in zategujoč zopet drugi zlog. 

Temno je bilo, ko sta se odpeljala; Oreh, siccr dobre volje, ali 
vendar malo v skrbeh zarad cestnih kameňov in kupov gramoza, 
Zgaga pa ves vtopljen v sladké spomine in še slajše nade. 

»Izvrrstno izvrrstno!« mrmral je časih. 

»'Kaj pa? Se li že veselite tistih deset krompirjev .^« 

»Ej, krompir, krompir! Kdo misii nánj ? Zabáva je bila izvrstna!« 

»Vaša pač! Pa — krompir bo tudi dober! Skoda — premalo 
jih bo — deset !« roga se Oreh hudomušno. 

Namesto odgovora ga Zgaga na pol ncjevoljno, na pol prija- 
teljsko drcgne s pestjó pod rebra; a Oreha je silno šegetalo, če se ga 
je kdo doteknil, in tako je tudi pod vplivom tega šunka kar v strán 
strepétal ter nehoté krepko nategnil vajeti na »hot«. Nesreča je ho- 



Janko Kersnik: Dva adjunkta. 219 



tela, da se je v istem trenutku posvetil na levi stráni ceste širok kiip 
vapnenega peska, in učinek vsega tega je bil, da je Cila s krepkim 
skokom zavila na desno in z glasnim treskom se je voz prekopicnil 
v jarek; Oreh je pobiral kostí svojega rojstva na oni stráni širocega 
grabna, Zgaga pa je visel kobili na vratu, otepal z nogama po zraku 
ter glasno klical na pomoč: »Oreh, Oreh, za božjo voljo, kje ste? 
Primite Cilo, držite Cilo, da zlezem ž nje. Vrag me bo ugriznil ali 
pa ubilU 

Pa Cila ni čakala pomoci. Spela se je še jedenpot kvišku, potem 
pa skrivila hrbet, urno uteknila glavo med prvi nogi in Zgaga je bil 
rešen svojih skrbij. Ležal je v mokrem, blatnem jarku poldrug seženj 
pred kobilo; glasen cmok in tožen stok je bilo jedino, kar je pri- 
čalo o tem naglem dejanji staré Cile. Napósled je Oreh izvlekel to- 
variša iz blata, in potem sta jela ogledavati voz in premišljati, kako bi 
ga spravila zopet na trdo cesto. A vspeh pregledovanja je bil žalosten : 
desno pero in ojé je bilo strto ! Zatorej ni bilo možno spraviti voza 
domov. 

»Kako pa tudi voziteU zarôhnel je Zgaga. 

»Vrag! Vi ste krivi, zakaj ste me sunili!« 

»Kdo Vas je sunil.^ Se Vam li sanja.?« 

»Vam se je menda sanjalo o — o — krompirji.^« 

»Méni nič mari; kdor vozi, je odgovoren, kdor kaj poškoduje, 
mora tudi odškodovati. Méni nič mari! Se mojo obleko mi boste 
plačali I « 

»0j — ta je lepal Ali ne veste, kako sva zmenjena.?* Však pol 
— kakor v Kranji!« zavrnil je jezno in vendar malo boječe Oreh. 

To bi bilo strašno, ko bi moral on sam škodo plačati. In proti 
vsi pogodbi in pravici ! 

»Meni nič marí do tega,« odreže se Zgaga; »le glejte, kako 
boste voz in konja spravili domov, jaz grem peš!« 

Rekši je odhajal v temno noč. 

Oreh je poslal par robatih za tovarišem, potem pa ni dolgo 
premišljal. Izpregel je Cilo, zajahal jo in pustivši voz v jarku, od- 
dirjal domov. Sodnega adjunkta bi bil še kmalu pohodil. . . . 

Druzega opóludne sta sedela zopet na Majarončkovem vrtu pri 
obedu. Danes ni bilo pečenke, in Zgaga ni pil vina, Oreh pa navzlic 
sinočni nesreči četrtinko. 

»Majaronček je poslal po voz in ga izročil kolarju in kovačul« 
ornenil je davčni adjunkt; »vsak — polovicoU pristavil je osorno. 



Janko Kersnik: Dva adjunkta. 



»To bi bil tépec!« odrezal se je sodni adjuiikt. »Tožite me, 
če hočete!« 

»Ste li pametni .'^ Ta átvar velja najmenj petnajst goldinarjev ! 
Menite li, da denár kradem?« 

>Jaz ga tudi ne! Kdor je kriv, je kriv pa pomirite se, za- 
báva je bila vendar — izvrrstna, izvrrstna!« 

Pri tem je gladil kar krčevito svoje kotelete. 

V srci davčnega adjunkta je kipel silen srd, ali mladi mož se je 
premagoval. 

»Počakajmo!« dejal je sam v sebi, izpil zadnjo kapljico četr- 
tinke cvíčka ter odšel v úrad. 



Stirinajst dnij potem je pomólil krčmár Majaronček bel listek po- 
pirja Orehu, lakonično menéč: »Tu-le je račun!« 

Oreh ni zinil besede, niti popirja razgenil; ampak vtekail ga je 
v žep. Da se račun poplača — bilo je še čaša dovolj, kajti Maja- 
ronček ni bil siten; pobotal se 'je navadno sam z rokodelci in go- 
spodom dajal odloga. 

Oreh pa je le čakal prilike, da pripraví Zgago do plačila. Težko 
pôjde, to je znal, toda upanja ni izgubil; však človek ima svoje slabé 
ure ali trenutke, zakaj bi se torej Zgaga ne omajal o priliki.- 

In slučaj, ta čudni, neumevni gospodar v dejanjih naših, nanesel 
je, da je v tistem času obólel sodni sluga Kveder. Adjunkt Zgaga je 
bil pozvedevši to, neznano zamišljen in malobeseden. 

Tri dni, ko Kvedru nikakor ni hotelo odleči, ni zinil niti jeden- 
krát besedice: »izvrrstno«, in zvečer se krompirja ni maral. Samo suh 
kruh je jedel. 

Oreh pa ni hotel povpraševati po vzrokih te čudne izpremembe. 

Napósled se je Zgagi odvezal jezik. 

»Ljubi gospod Oreh U pričel je nekega večera. »Ali mi hočete 
storiti veliko uslugo ? Vi znáte molčati, spreten mož ste, lehko mi 
storite to ljubáv!« 

»I, kaj pa.^« deje Oreh radovedno. 

»Glejte, od ónega za Vas tako ncsrečnega večera* — Zgaga 
je naglasal besedo : Vas — »sem jaz jako srcčen. Z gospodično Milko 
sem v tesnem, Ijubezenskem razmerji in malo manjka, da nisem ženin 
njen« 

»0h, ohI« odprl je Oreh ústa — »saj ne hodite nikdar tjaU 



Janko Kersnik: Dva adjunkta. 221 

»Seveda ne — pa prihodnjo nedeljo pôjdem! Ali védite, to je 
vse tajno, silno tajno; nihče ne vé o tem; jedini sluga Kveder vé — 
on je nosil, ko je vročeval stránkam v Svetji sodné odloke, gospo- 
dični Milki moje šopke — však teden po jednega ; in Kveder zna mol- 
čati, zato še nihče ni zvedel o tem, Sedaj je pa obôlel in jaz móram 
posiati jutri važen šopek tja — jako važen, pisemce bo v njem 
— in v nedeljo pôjdem jaz za njim tjekajl Ali razumete?<? 

»Razumim! Vi torej hočete, da bi jaz nesel šopek tja?« 

»Vi ali ne Vil To je vse jedno; samo tjakaj mi spravíte šopek 
v roke gospodični Milki !« 

Zgaga je bridko vzdihoval, Oreh pa premišljujé zmajeval z glavo. 

»To se lehko zgodíl Naš eksekutor pôjde jutri v Svefje; to je 
zanesljiv, molčéč mož, pa čemu molčati, če bo v nedeljo po — Vašem 
mnenji — že vse jasno, vse očito?« 

»V nedeljo — dá, a danes, jutri se mora molčati !« 

»Dobro! Toda usluga, za uslugo! Vi plač.ite polovico troškov za 
popravo Majarončkovega voza, in jaz polovico! Saj veste ?« 

»Gospod Oreh, Vi ste grozni ! Nili to dovolj, da ne zahtevam od 
Vas odškodnine za novo svojo nedeljsko obleko ? Ste li pozabili ? Jaz 
ne! Torej Vam bodi odpuščeno — kar se pa tiče voza — to je 
Vaša stvar ! Jaz obžalujem, pa to nasprotuje právnemu mojemu pre- 
pričanju. Jaz Vam pokažem razsodbe najvišjega sodišča, ministerijalne 
odredbe. državni zakonik, kazenski zakonik, celo govor o takih slu- 
čajih, toda molčiva! O obleki ne bom govoril, to Vam odpuščam, 
ampak voz — voz je Vaši Pomislite sicer, koliko troškov imam že 
s šopki ! « 

Oreh je poslušal iz početka s srditim Hcem zgovornega tovariša. 
A proti koncu njegovega sermona se je davčnemu adjunktu zvedrilo 
lice, le nekaj zlobnega, hudomušnega se mu je posvetilo iz očij. 

»No, hvala lepa; jaz Vas ne bom več nadlegoval! Kje imate 
šopek in pisemce ?« 

»Vse je pripravljeno!« 

Odšla sta v Zgagino stanovanje, in od tam je Oreh odnesel lep, 
svež šopek, v katerem je tičalo drobno pisemce, na svoj dom. Tam se 
je mudil nekoliko čaša, a kmalu odšel s cveticami k eksekutorju, ka- 
teremu je zabičil, kako mu je ravnati, in komu mora oddati šopek. 

Istega večera sta prijatelja sedela skoro do polunočí skupaj, in 
Zgaga je dal celo za pol litra vina.« — 



222 Janko Kersnik: Dva adjunkta. 

Pošta je prihajala v Osredek práv opóludne in pismonoša je 
samskim gospodom vročeval pisma kar po krčmah, kjer so sedeli pri 
obedu. Zato se je prikázal drugega dné po zadnjih dogodkih kar ne- 
nadoma na Majarončkovem vrtu ter izročil sodnému adjunktu lepo 
kuvertirano in izborno parfumovano pisemce. 

Zgaga je ostrmel, a takoj je vedel, kaj in od kodi ; v svoji sreči 
je podaril pismonoši bakren tolar za štiri krajcarje. 

»Je že tu, odgovor je že tu!« šépnil je proti Orehu ter niti ni 
zapažil, kako čudno se vede mladi prijatelj. V jednomer je namreč 
gledal na desno in levo, kje bi bilo bliže do izhoda. Tudi klobúk je 
pomeknil pred sé in hitro natočil ostanek vina v kozarec; a izpiti 
ga ni mogel vec. 

Dva grozna, rjovenju podobná »ha! — ha!« zagrmela sta sod- 
nému adjunktu iz grla. Dve kokoši, ki sta se poleg mize kopali v 
pesku, vzleteli sta z glasnim krikom cez ograjo, in na dvorišči pred 
hlevom je zatulil prikleneni sultán. 

Tudi Oreh je skočil kvišku ter v tem prebrnil svoj kozarec. 

»Torej to ste deli v sopek — to, Vi — Vi — « Zgagä ni mogel 
dalje, ali pa ga je zavrnila misel, da je kazenski sodnik. 

>Kaj .í^ Pokažite!« deje nekako nesramno davčni adjunkt. 

Oni vrze kos popirja prédenj; v tem mu je pa iz zavitka palo 
nekaj bankovcev, katerc je hitro pobral. 

Oreh je urno pogledal popir — Majarončkov račun o potrtem 
vozu, ki je zahteval petnajst goldinarjev. Spodaj pa so stále s pona- 
rejeno Zgagovo pisavo, česar pa Oreh niti precital ni, saj jih je bil sinoči 
sam napísal nasleduje vrstice: Zajedno si usojam pokazati Vam 
račun o hudi nesreči, ki me je zadela ónega večera, ko mi je zasijala 
tudi največja sreča; — da sem videl in spoznal prvič — Vas!« 

A pod temi vrsticami je stalo v nežni ženski pisavi, kar je 
Oreh tem pazneje čital: »Ker se bojim, da mi prihodnjič poka- 
žete še račun o poslanih šopkih, usojam si istega tu poravnati. 
Trije šopki á pet goldinarjev — skupaj — petnajst goldinarjev. S tem 
je morda tudi nesreča pobotanal Milka.« 

»0j — Vi — Vi — « kričal je Zgaga. 

»Sedaj boste vendar plačali polovico računal* deje. s prejšnjo 
nesramnostjo davčni adjunkt, odmeknivši se nekoliko od mize. »Kje je 
pa poslani denár .'^« 

»Tu, tu je, tu v žepu ga imam, Vi — slepar!« zadnjo besedo 
je le šepetal in potem sikal: »Vidite, šopki me veljajo samo po gol- 
dinarji jeden — jaz znám in umem kupovati — torej imam še vedno 



A. Fékonja: Vila Slovinska. 223 



dvanajst goldinarjev dobička! Pa — dvajset — trideset tisoč — o 
ti — nesramna duša ! No, pa čakaj ! Voz — samí plačajte, ni vi- 
narja ne dobite in za obleko, za obleko se bodeva še srečalaU — 

Od tistega dné naša dva junáka nista vec skupaj obedovala, 
niti večerjala. Sodni adjunkt se je preselil v drugo krčmo, ker mu pa 
zvečer niso hoteli krompirja kuhati, zato se je dal premestiti v dľug 
kraj. Davčnega adjunkta pa so tudi drugam poslali; z računom za 
voz je ostal na dolgu, kar mu je pa Majaronček z ozirom na to, da 
je bil »dober gost«, radovoljnim srcem odpustil. 



Vila Slovinska. 

Črtice o hrvatskem pesništvu v Dalmaciji XV. — XVIII. veka. 

v tristoletui spomili rojstva Guudulicevega, zajedno v njegove smrti spomin dvestopetdeset- 

letni. * dné ó. januarja 1 588. f dné 8. decembra 1638. 

Spisal A. Fékonja. 

(Dalje.) 

azven lirskih, epskih in dramatskih proizvodov zaslužujejo v 
slovinskí književnosti častno mesto še šaljive in vzbad- 
Ij ive pesmi, »v katerih se cesto káže pravá slika národnega ži- 




vota in običaja.* Početnik v tej stroki pesništva je že M. Ma'rulic s 
smešno pesmijo svojo »Borba fratrov«. Mikša Pelegrino vič z otoka 
Hvara zložil je (pr. 1. 1557) šaljivopesem »Jegjupka« t. j. Egipčanka = Ci- 
gánka; in drugo takšno z istim naslovom: »Jegjupka« Andrija Cub rá- 
no v ic v Dobrovniku (1. 1 5 27) na neko gospó, katera ga je, nemarajoča ga, 
bila bajé imenovala Egipčana (= Cigána). V Čubranovičevi »Jegjupki« se 
»sveti čistota in uglajenost jezika, a misii so vzvišene in nežne tako, 
da Gj. Palmotič in Iv. Gundulič nista se sramovala iž nje po cele rédke 
uvrstiti v svoje pesmotvore.« Stjepan Gučetič v Dubrovníku zložil 
je šaljivo pesem z imenom »Dervišiadac (ok. L 1523.) in to slučajno 
zaprt v ječi, kjer ga je nekoč kneževa hči ugledavši ga imela za 
derviša (= turšk. meniha). V dúhu »Jegjupke« je pozneje Ivan Pa- 
rožie na Hvaru zložil povečjo pesem pod naslovom »Vlahinja« (== 
Valahinja), o kateri je bil N. Nalješkovič sodil: »Take je prilike, ta- 
koga uresa, rekal bih nje dike da su zgor s nebesá. « In napósled je 
še benediktinec Ig. Gjorgjič zložil krásno šaljivo pesem »Marunko 
ollti piesan verh jednoga Mljctčanina zatravljena u Ijubavi s prigovorom*, 



224 ■^- Fékoiija: Vila Slovinska. 



V kateri živo opisuje običaje otoka Mljeta v tamošnjem govoru. — 

V tem predmetu so še se mnogi odlikovali s svojimi maskaratami, 
začinkami in satirami, kakor: M. Vetranie, N. Nalješkovic, 
Mario Kaboga, Val. Vlahovič, Paško Pri mo vie, Gjono Pal- 
motič, Petar Kanavelič, Vlaho Squadri, Iv. Mrsič, Joso Be- 
tondic, Ante Gledjevic, Iv. Fr. Sorkočevič in Marko Brueré- 
Dériveaux (roj. Francoz, od 1774 franc. konzul v Dobrovniku), »v ka- 
terih se plemenitost namére in živahnost govora tako skladno rokujeta, 
da, ako te tudi pekó, vendar jih oberoké prijemaš in k srcu privijaš.« 

Tudi bukolika je našla v slovinskih pesnikih vrlih obdelovalcev. 
Razven že omenjanih igrokazov in šaloiger pastirskih ima starohr- 
vatska knjiga dosta eklog in idil, »katere jo lepó krasijo in pove- 
ličujejo«. Krásno zbirko té vrsti je sestavil Petar Zo r ani č, minorit 
iz Nina, pod naslovom: »Planine, ke zdarže v sebi pisni pete po pa 
stirih, prípovisti i pritvori junákov i deklic i mnoge ostale stvari* 
(].l536.) v 24 poglavjih. Lepe soDinka Ranjine »Piesni« pastirske 
(I.1563.), Dinka Z la ta r i ca pastirska pripovest »Ljubmir« (L 1597), njego 
vega siná Simuna Zlatarica »Vila ostarana« pesem v hvalo Ivana 
Gunduliča, Vladislava M en četiča pastirske pesmi »Zorka i Radonja«. 
druga nazvaná tudi »Seljak dalmatinski« ; toda vse v idilah daleč prekaša 
Ivan Bunič' Serafinov s svojimi »razgovori« pastirskimi, in pa Ig, 
Gjorgjic s svojimi eklogami, med katerimi se zlasti po izvirni do- 
mišljiji odlikuje ženitev »Rumenka in Miline«. 

Naclalje se v slovinskem pesništvu nahaja mnogo poslanie, 
»katere so nam v isti dobi ži vi svedoki dávno obstoječe znanstvene 
uzajemnosti med istimi pisatelji. One tekó lahno in bistro, a mogle bi 
tudi danes biti za uzor iskrenosti in zdušnosti.« Najboljše poslanice v 
stihih so pisali Petar Hektorovič in Dinko Ranjina. — Potem 
so še p oh val nie e in nadgrobnice, kakeršne so zlagali najkras- 
neje: H. Lucie, Dinko Ranjina, Nik. Gazarovič, Dinko Zla- 
tarič in posebno zopet Ig. Gjorgjic. — Napósled še pri či c e 
(prilike), katere sta pisala zlasti Nik. Dimitrič (pr, I.1353.) ^^ Gjuro 
Ferič (I.1794). 

Konečno nam je tu omeniti, da so tudi žene národno književ- 
nost Slovinsko v oni dobi ukrasile z mnogim vencem. To so : Gracijoza 
Lovrinčevičeva z otoka Hvara zač. XVI. stoletja; potem Dobrovčanke : 
Flóra Zuzeričeva (L 1555 — o. 1. 1600) pa ž njo Nikoleta Restičeva, Julija 
in Nadalica Buničeva, Marija Gunduličeva (žena Nik. Gučetiča) in Mar- 
gita Menéetičeva ; nadalje Jeleňa Ohmučevič-Grguričeva (umr. I.1610.), 
Marija Betera-Dimitrička) hči Bart. Betere, umr. 1765), Anica Boško- 



L — j.: Golóbec. 



225 



viceva (nuna, umr. 1804), Lukrecija Bogasinoviceva-Budmanička (umr. 
1800. 1.), Marija Facccnda-Righičeva (umr. 1. 1795.), Kata Sorkočevic-Bas- 
seglieva, Sara Vučcvičeva in Srecka Faiitastič (zač. XIX. veka) po- 
slednja pisateljica dobrovniška. No žal ! da veci m njim sedaj ne známo 
za nikakšne písmene spomine — kakor nam tudi od mnogih pesnikov 
ni preostalo ničesar nego li samo ime. Zla kob, huda usoda, zakopaia 
nam je toliko množino književnega blagá slovinskega, katero je ali 
povse propalo ali pa se morebiti kje škri to leží v pozabljenosti. 1) 

') Govoreč o plodovih slovinskega pesuištva treba je poleg izvirnih del omeniti 
še tudi prevodov. Kajti »prevodi, kedar so vešče izvedeni, namreč kedar si prevo- 
ditelj tuje misii usvoji tako, da jih čitatelju predstavlja kot svoje, veliké so vrednosti; a 
morejo celo samo izvirno prekositi.« In takih je ne malo v starohrvatski književnosti, a 
to ne samo iz „klasičnih" nego tudi iz živóčih ali recimo „modernih" jezikov. 

Odlikujejo se v književnosti slovinskí zlasti prevodi Davidovih P sal m o v, katere 
so preložili v stihih, in to posebej spokorne: Nik. Dimitric (1. 1549.), Sim. Budinic 
(1. 1582.), Iv. Gundulic st. (1. 1620.), Stiepo Gjorgjic (1. 168Ó.), B. Betera (1 1702.). 
Pojedine druge: M. Marulic, M. Kaboga, P. Primovic, J. Ivaniševic, J. Be- 
tón di c, S. Z 1 a t a r i c, S. Bunic ml., Bart. Kašic (v Pagu, prvih petdeset, 1. 1 634), 
T. Babie (iz l^osne, 1. 172Ó). A ves psaltir sta na slovinskí prevela in to v verzih: 
Andrija V i t a 1 j i c: ,,Istumačenje pisni Davidovih" 1. 1703., 17 13. in Ignjat Gjorgjic: 
,,Saltier slovinskí" 1 1 724., 1729. (nov natis v Zagrebu 1. 185 1.). 

Vec d r a m a t s k i h komadov, prevedenih iz g r š k e g a , bilo je že preje ome- 
r.jenih. Razven teh pa še moremo imenovati od D. R a n j i n e prevod Filemona in Moska, 
Ijubavi Priama in Tisbe od D. Z 1 a t a r i č a in nekai od L. Bu n i č a . Herojide Ovidijeve 
so posamezne iztolmačili H. L u c i č, J. B e t o n d i č, P. B o s k o v i č, Ig. Gjorgjic, G. 
F e r i c, P. B a š i c in Iv. A ľ t e s t i. P. II e k t o r e v i c je prevel spev Ovidijev : de 
remedio amoris, a Ig. G j o rgj i c mnogo iz njegovih Metamorfóz. Katonove izreke modre 
sta v pesmi predelala M. M a ľ u 1 i c in M- B o r e š i c ; pesmi Tibula, Propercija i\\ Mar- 
cijala pa D. Ranjina; nekatere speve iz Vergilijeve Enejide Iv. Tanzlingher in 
Ig. Gjorgjic; a Gj. H igj a vso liriko Horacijevo in Vergilijevo. Dober je še prevod 
Tomaža Kempčana knjige o nasledovanji Kristovem od Atan. G j o r g j i č e v i c a , in 
delo B. Betere o razmišljanjih sv. Avgustina. — Tassov Jeruzalem oslobojen je našel 
vrla tolmača v Iv. G u n d u 1 i č i in v V. Petrovici, a idile Gessnerjeve v M. Zlata- 



r c viť i D. in v Iv. Salatiči (Ljubic 1. c. II. 362). 



>Í4 



A tudi tega se je vec poizgubilo. 
(Konec prihodnjič). 



rä 



akor z listom bel golóbec 
Poletí cez brda snežná 
In na okna séde róbec, 



Golóbec. 

Oj, tako Ijubezen moja, 
Srca mi golóbec prvi, 
Prišla je na ústna tvoja 



Méhko ji trepeče krilo, 
Kakor listek mladolétja, 
Da bi deklico genilo, 



Da odpré mu roka nežná : Po poljuba cvetni brvi. Naj ji v srci dá zavétja 



J- 



226 



E. Lah: Ljubljana v Ijudopisnem oziru. 




Ljubljana v Ijudopisnem oziru. 

Sestavil Evgen Lah. 
(Dalje in konec.) 

akšna je razvrstitev pôrodov po mesecih v zvezi s spolom? 
O tem jako poučnem predmetu pozvedamo iz naslednje 
tabele, ki nam to pojasnuje v absolutnem in relativnem 



oziru. 



relativno 



OO 

OO 

_4^ 



OO 
00 



00 

OO 

0\ 




4^ Or 

vq o 

tô vj 

vq q 

4i^ Or 

VO d 



4i. «-n 

^ N) 
OJ ^ 

^ bi 

bO Vi 

H-í OÓ 
HH VO 



Vj to 

OO vr 



On 4i. 

4^ oa 
to vj 

vo ^ 



4i. oa 

OJ q\ 

(-n 4i.' 
OJ Vj 
^ o-i 
4i. o-i 

H-1 OÓ 

vo ^ 

Oa 4i^ 

h-i OO 

d\oJ 

^ vo 

OJ Gn 

0\OJ 

d vo 

VJ OJ 



On 


Ox 


OJ 

00 


o\ 


On 
On 


4^ 


4- ^ 


On 

VO 


-^ 


4i- On 

a\4^ 


_„L 


^l_ 


0\OJ 
VJ OJ 



On 4i. 

Hl OO 



0\ 



OJ 

^^ 

On 4^^ 
to Vi 

oJ d\ 
to OO 

4i. On 
Ví to 

cKoJ 

00 to 



On 4i. 

to Vi 

4i.* oň 
C^4^ 

On 4^ 

vj to 

On 4^" 
On 4^ 

q vo 

vj tJ 

VJ OJ 



4i. On 

VO o 
oJ d\ 

VJ OJ 

On 4^ 

OJ 0\ 

d vo" 

OJ VI 
On On 

O o 

I I' 



On 

O 


On 

O 


on 

to 


4^ 

VT 


4^ 

On 


On 

-ŕ- 


On 


4^ 

OO 


8 


8 


OJ 

OO 


o\ 

to 


vt 


to 


On 


4^ 

^_ 



4i. On 
Vi to 

d\OJ 

^"On 

OO l-H 

tô vt 

to OO 



OJ C3\ 
VO O 
to Vt 

vo j- 

4^ On 
VJ t^ 

oň 4i. 

HH VO 



On 4i. 

l-H 00 

VO* d 

K) 00 
on 4^ 

O VO 
VO ^ 

O o 



On 4i. 

OJ 0\ 
ú vj 
On On 
4^ On 
to VJ 

OÓ r^ 

4^ On 

OJ 0\ 
tô vj 
00 to 

-n4x 

>-i 00 

A 4Ĺ 

^ vo 

4i. On 

vq q 

tô vj 

H-. VO 

4i! On 

O^OJ 

d vo* 
00 w 



absolútno 



ŕ^ sj: 


^ Et 


zr. ^■ 


^ ^ 


4i^ On 

On OJ 

oň 4i.' 

«vo 


OJ On 
VJ to 
oň oň 




On 4i. 
HH CO 
tô Vi 
to 00 


4^ v-n 

CO ^ 

d vd 

00 to 


4- on 

vq q 

tô vj 
00 to 


On 4^ 

VO 

OÓ H.; 

to 00 


On4- 
to VJ 

oň4i-- 
vj OJ 


4i. On 
4i. On 

vj tô 

00 to 



00 
00 
4^ 



00 
00 
on 



00 
00 
0\ 



s* 3 



4^4^ ts)4^ 4^4^ OnOn 

O 0\ VJOn toO 04^ 



OJ 4^ 
vt In) 



OJ 4^ 
4^ OJ 



OJ OJ 

on ŕfi. 



OJ OJ 
1-1 to 



OJ OJ 



OJ OJ 
Vt On 



OJ OJ 

4x HH 



OJ OJ 

^ 4^ 



OJ OJ 
OJ OJ 



OJ OJ 

HH 4^ 



o OJ 
VJ v» 



OJOJ OJOJ 4^oj OJOJ 
4^ot hhO i-^vj cvt 



OJ OJ ■ 4^ 4^ OJ 4i. 
HM to to a\ VJ 00 



OJ 4^ 

^ VJ 



OJ OJ 
to on 



OJ OJ 
On 00 



OJ OJ 

^4^ 



OJ to 

4i. On 



OJ 4^ 

O 00 



OJ to 
to vo 



4^ OJ 

to y-< 



OJ OJ 
OJ 10 



OJ OJ 

00 to 



4^ OJ 
4^ 0\ 



OJ 4^ 

vo O 



OJ OJ 



OJ OJ 

OJ o 



OJ OJ 

to 00 



to OJ 

to 4^ 



OJ 4^ 
00 to 



4^ OJ 
O VI 



4^ 4- 

on OJ 
OJ VI 



OJ 4^ 

00 00 



OJ OJ 

to o 



to OJ 

to vo 



to 10 

o CO 



4^ OJ 
^ 0\ 



to OJ 

4^ 10 



to OJ 
vo 00 



OJ OJ 

4^ to 



OJ OJ 



OJ 4^ 

00 on 

CO 4^ 



Leto 



Spol 



Sploh 



E. Lah- Ljubljaua v Ijudopisuem oicíru. 227 



Ako si to tabelo natančneje ogledamo, zapazimo sledeče: Po- 
rodí gledé spola niso v nikakem razmerji s prebivalstvom sploh gledé 
spola. V obce in večinoma tudi posebej je bilo v Ljubljani v zadnjih 
letih porojenih vec dečkov kakor deklic, in vendar hodi v Ljubljani, 
kakor že preje omenjeno, na 10 moških 12 ženskih prebivalcev. Vsled 
precej ekstremnih razmer 1886. in 1884. 1. na jedni in 1885. L na 
drugi stráni, pokaže se za občno razmerje precej jednaka razdelitev 
med obema spoloma. Vendar prevladuje tudi v obce moštvo nad 
ženstvom. Ako primerjarno letni polovici med sabo, bomo našli, da 
sta si števili v posameznih mesecih prvé letne polovice (posebno ja- 
nuvarij, marcij in april) veliko različnejši, kakor v raznih mesecih 
druge polovice (izvzemši julij). 

Dvojčki so bili porojeni: 1. 1886. šestkrat, 1. 1885. devetkrat, 
1. 1984. jednajstkrat; bili so pa jednajstkrat različnih spolov, sedemkrát 
moškega, osemkrát ženskega spola. Trojčki so bili porojeni le jeden- 
krát 1885. 1. in sicer vsi trije moškega spola. 

Nezakonskih otrok je bilo 1886 1. legitimovanih 23, in sicer 16 
dečkov in 7 deklic; 4 v prvem, 5 v drugem, 2 v tretjem, i v četrtem, 
I v petem, 10 v vec kot petem letu svoje starosti. 

Jako poučni, in sicer posebno z ozirom na dogodke najnovejšega 
čaša, so podatki o umrlj i vosti*) Ijubljanskega prebivalstva. Takoj 
tu bodi pred vsem povedano, da Ijubljanske razmere v tej zadevi ne- 
kateri rišejo preugodno, drugi zopet prečrno. Kakor se največkrat 
zgodi : nobeni nimajo práv, ampak le tisti, ki bi šli srednjo pot in ki 
bi ne pretiravali niti na jedno niti na drugo strán. Ako namreč po- 
mislimo, da so v Ljubljani koncentrovaní skoro vsi, deželi sploh namenjeni 
bolniški, híralniški in podobni zavodi, dalje da se ravno zategadelj 
hodijo semkaj Ijudje zdravit, ki ne pripadajo rednemu Ijubljanskemu 
prebi valstvu, da veliko tacih tu umre, ki se jemljó pri splošnem številu 
umrlih v poštev, ki bi se morali pa kot tujci pravo za pravo od- 
števati, priti moramo do precej ugodnega rezultata. Tacih Ijudij je v 
Ljubljani redno vsako leto četrtina. Ako jih odštejemo, kakor jih 
odštevajo tudi drugod, uvrstiti moramo Ljubljano med srednje-zdrava 
mesta, ne pa med posebno nezdravá, kakor se v javnosti to le prerado 
godi. 

Ljubljansko umrljivost zadnjih let nam káže naslednja tabela: 



*) V tej stvári sem se deloma oziral tudi že na podatke 1887 lela. 

15* 



228 



E. Lah: Ljubljana v Ijudopisnem oziru. 



O 


Število 
umrlih 



a.) 


Števiio 
umrlih 


Leto 


Število 
umrlih 


1875 


964 


1880 


956 


1885 


i 
1086 j 


1876 


854 


1 1881 


968 


1886 


1276 


1877 


936 


1882 


1060 


1887 


1172 


1878 


997 


, 1883 


1 1 24 


Sploh 


1041 


1879 


1067 


: 1884 

i 


1078 







V Ljubljani pride te- 
daj vsako leto povprek 
na vsacih 26 prebival- 
cev po jeden mrlič, ako 
pa tuje umrie odvza- 
memo, na vsacih 36 — 
37 prebi valce v. 

Kako se dele Ijub- 
Ijaňski umrli zadnjih let 
po spolu, stanu, pristoj- 
nosti ali domačinstvu, 



po rojstvenem kraji in po kraji, kjer so umrli? 
a) po spolu: 



Število' 



Š tevil o umrlih 



Sploh se tedaj sme 
reči, da je v nasprotji 



-M umrhhimoskih ženskih moškihženskih z razmerjem prebival- 



stva po spolu v obce 
število umrHh moških 
večje, kakor pa umrlih 
ženskih, dalje, da je bilo 
lani in 1884. 1. posebno 
veliko, 1886. 1. pa še 
za spoznanje manjše, 
kakor število umrlih 
ženskih. Konečno bi bilo 
omeniti, da se ravno 



1 ^ 


sploh 


j 




relativno 


y-A 


absolútno 


1 1887 


1172 


634 


538 


54-09 


4591 


1886 


1276 


624 


652 


48-90 


51-10 


1885 


1086 


1 550 


536 


50-64 


49'36 


1884 


1078 


589 


489 


5464 


45-36 j 


Sploh 


1153 


' 599 


554 


5195 


48-05 1 












1 



omenjeno leto še najmočneje približuje normálu prebivalstva po spolu. 
p) po stanu: 






Število 
umrUh 


saiii^ki 


z;ik(iiiski 


S t 


a n 




j 


viliivski 1 sniiiski 


zakonski 


vdovski 


1-) 


sploh 


absolutn 




relativni 




1887 1 172 


809 


196 


167 ^ 69-03 


1672 


14-25 


1886 1 1276 


841 


274 


161 1 65-91 


21-47 


12-62 ; 


1885 


1086 


' 743 


204 


139 j 68-42 


1878 


1280 ■ 


1884 


1078 


702 


225 


151 i 65-12 

ií 


20-87 


14-01 


Sploh 


1153 


1 774 


225 


154 


671 3 


19-51 


13-36 



E. Lah: Ljubljana v Iju lopisnem ozirit. 



229 



Sploh smcmo tedaj v tem oziru trditi: Dve tretjini umrlih (se- 
veda zaradi obilega števila umrlih otrok) pripadata samskemu, petina 
za konskému, sedmina vdovskému stanu. Razločki med posameznimi 
leti so le neznatni. 





4-> 


i 
Število 


Pristojnost 




umrlih 
sploh 


Ijiililjaiiskaj ziiiiaiija 


lljnbljanáa zunanja 
' relativno 


y) Po pristojnosti 


absolútno 


al i domačinstvu: 


1887 
1886 
1885 
1884 

Sploh 


1172 
1276 
1086 
1078 

Í153 


304 
313 
259 
242 

279 


868 1 25-94 
963 24-53 
827 23-85 
836 22-45 

874 24-20- 


76-06 

75-47 
76-15 

77-55 
75-80 


Cetrtina umrlih le 
ima Ijubljansko doma- 
činstvo; tri četrtine so 
zunanje. Razloček med 
posameznimi leti je 
tudi tu le neznaten. 








-4-J 


Število 
umrlih 
sploh 


Umrli 


f^) Rojstveni kraj : 


mestni zunanji 


mestni i zunanji 


absolútno 


relativno 


Tej tabeli tedaj po- 
vzamemo, da sta v 
obce po dve petini 
umrlih rodom Ijubljan- 
ski, tri pa so zunanje in 
da zopet razloček med 
posameznimi leti ni 
velik. 


1887 
1886 

1885 

1884 

Sploh 


1 172 
1276 
1086 
1078 

..53 


479 
535 
448 
410 

468 


693 40-87 
741 ^ 41-93 
638 41-25 
668 38-03 

685 40-59 


59-13 
58-07 

5875 
6197 

59-41 











'■J 

t—H 


"> "S 


Število umrlih 


s) Ali v zavodih ali 


v 7avo(lili driigod v závodili drngod 


zunaj závodov? 


absolútno relativno 


Nepričakovano vi- 
soko število Ijudij umre 
tedaj po raznovrstnih 
humanitarnih zavodih, 
namreč skoro polovica 
vsega števila sploh. 
Razločki med posamez- 
nimi leti so tu še ne- 
znatnejši. 


1887 

1 886 
1885 
1884 

Sploh 


II72 
1276 
1086 
1078 

II53 


529 

570 

í 512 

503 

j 528 


643 
706 

574 

575 

625 


, 45-14 
44-67 
4714 

46-66 

1 
1 

4579 


54-86 

55-33 
52-86 

53-34 

54-21 



230 



E. Lah : Ljubljana v Ijudopisnem oziru. 



i 

letih, 
septe 


! 


relati^ 


^-no 


^ 




absolútno 




Razmerje 


i- ^ 


in 


^ 




in 


^ 






1 


?^. 


^ 


CO 


oo 


00 


CO 


^ 


oo 


00 


00 


CO 


Leto 




o 


oo 


00 


oo 


00 


o 


00 


00 


00 


CO 




ty* 


-^ 


o^ 


On 


vr 


iV 


4^ 


On 


On 


vr 




3 ^< o 
O) .1— cr 












































11 


če se 
judij s 
seca. 


00 


00 
ob 


00 

d 


C/O 

d 


CO 


vo 


VO 


00 


O 


O 


HH 


OJ 






vr 


vo 


vr 


Or 


vr 


OJ 


OJ 




1 


"^ íí? 
























! í 


o 3 

5 S 


00 


00 
oi 




Ví 


vo 
On 


vo 


VO 


00 


vo 


1— 1 




5í ^ 


Ck> 


OJ 


■P- 


OJ 


4^ 


o-i 


to 


OJ 




OJ 






D- a> 
























i 




VO 


00 
vo 


vo 


q 

ob 


H- 1 

q 

tô 


t— 1 


VO 


o 


H-l 

OJ 


to 






3 f" 


-1^ 


vo 


OJ 


O 


^ 


ON 


VJ 


vt 


CO 


(— 1 






3 -B 
















































^. o 


























-. & 


vo 


o 


vo 


oo 


00 


)— 1 


,_, 




^ 


t— ( 


t— 1 




(T) JD 
3 


1— 1 


to 


O 


4^ 


Or 


O 


>-i 


vo 


o 


o 


< 


(D i 


*"• 


OJ 


C\ 


OJ 


. *-" 


to 


vo 


oo 


O 




^* i-h 


























vq 


h- 1 

o 
c5 


oo 

Ot 


oo 


VO 
4=^ 


o 


o 


vo 


- 


H- i 


< 


< 

H- 


O) 


^-^ 


00 


H-l 


00 


V( 


ON 


VO 


OJ 


tN) 


'"' 







D N 
5" ^ 


OJ 


vo 


oô 


CO 

ob 


00 
oJ 


VO 


vo 


oo 


HH 


VO 


< 

1— ( 


C 

H 
K 

H 


O 21 


OO 


00 


'"* 


o\ 


ON 


00 


00 


Ol 


OJ 


oo 




< O. 


00 


^í 


vo 


VO 


vr 






1— 1 


1— 1 




< 




li 

3 ^^ 


OJ 


HH 


^-n 


o 


to 


VO 


vr 


o 




00 






OJ 


Or 


OT 


vo 


UTl 


ON 


vr 


on 


On 


On 




•^ 


























^ 


'^ 


CO 


vr 


vr 












< 


3 


bodií 
in v 


vo 


O 


r/D 


vr 


vo 


VO 


vr 


VO 


vo 


VO 


t— 1 


(D 

(f) 


o 


Os 


Or 


0\ 


OJ 


""" 


ON 


VJ 


vo 


OJ 


)— 1 
























(D 


^ — 


On 


o^ 


^ 


vr 


Kj-l 












- i! Q. II 


- S^ 


oo 


í-n 


OJ 


í-n 


00 


vr 


vr 


vr 


vo 


ON 


X 


1 


ft fT 




O 


O 


OJ 


vo 


CO 


O 


VJ 


On 


VO 






13 "73 


























2 O 
























3 < 

*T3 


vr 


CO 


^ 


CO 


VJ 








h-l 




X 


1 ' 
í 


n< t! 


00 


vj 


h-4 


On 


o 


vo 


VO 


vr 


1— 1 


OO 




3 ^ 


vo 


to 


-l^ 


OJ 


00 


O 


4^ 


4^ 


O 


OJ 






c« -^ 




















































p 


























3 ^ 


^ 


On 


OO 


vj 


o^ 








^ 




X 




£. ^ 


OJ 


o-i 


O 


vo 


00 


00 


vr 


<X) 


O 


2? 


1 


< P 
O) 


-^ 


VO 


HH 


to 


OJ 


On 


""• 


VI 


ŕ-t 


o 






o< g- 
























3 & 


CO 


00 


00 


On 


vo 










h-l 


x 




p • 


to 


o 


4^ 


vo 


VO 


vo 


CO 


vo 


00 






V po 

rcija, 


oo 


Vf 


to 


vr 


VO 


On 


vr 


In) 


VO 


On 




























^ 


1 . 


. . 


,_, 


j_, 


. J 














amezn 
najme 


8 


8 


8 


8 


8 


t— ( 


H- 1 

O 


O 


to 


H-l 


Skupaj 


1 


1 


1 


1 


1 


OX 


vr 


00 


VJ 


VI 




1 


1 


1 


1 


1 


OJ 


00 


On 


ON 


to 




3. S^- 
























— - 


. 



j^ 


w 


^ 


g- 


o 


(/!< 
3 




po 


3 


<— . 


n> 


0) 


c/3 


>-t 


n> 


P 


o 


N 

D- 


tľ* 


(2, 


. . 


r-t 




O) 




< 




C 




3 




»-t 












t:" 




^ 




O 




3 




a 




03 




0) 




o 



E. Lah: Ljubljana v Ijudopisnem oziru. 



231 



P) po starosti: 
















Starost 


!j 

Absoliilno slovilo iinuiili '\ 


1 


íclativiio šlevilo iiniiiili 


1887 


1886 


1885 


1884] 


1887 


1886 


1885 


1884 


do I leta 243 


243 


262 


212 


2073 


19-04 


24-13 


19-67 


I — 5 let 131 


155 


83 


84 


iri8 


12-15 


7-64 


7-79 


5 — 10 let ; 37 


39 


24 


35 


3-i6 


3-06 


2-21 


3-25 


10 — 20 let 56 


70 


46 


53 


478 


5 '47 


4-24 


4-92 


20 — 30 let 126 


104 


105 


108 


1075 


8-15 


9-67 


10-02 


30 — 50 let 210 


232 


212 


215 


17-92 


18-18 


19-52 


19-94 


50 — 60 let III 


117 


97 


119 


9"47 


9-17 


8-93 


11-04 


60 — 70 let 125 


154 


123 


130 


10-67 


12-08 


11-32 


12-06 


nad 70 let 133 

i 


162 


Í34 


122 


11-34 


1270 


12-34 


11-31 





















Na podlagi zadnje tabele smemo tedaj izrekati: Mladostni mak- 
simum umrljivosti pripadá izključljivo najnižji mladostni dobi, pri ka- 
teri so všteti seveda tudi mrtvorojenci in katera sama vzame petino 
umrlih Ijudij. Starostni maksimum pripadá pa v obce in razven 1884. 1. 
tudi posebej najvišji starostni dobi vec kot 70 let, v kateri umre osmina 
umrlih. Najmenj Ijudij umre v dobi od 5-10, oziroma od 10 — 20 let, 
zelo jednako v naslednjih desetletnih dobah do najvišje, namreč vselej 
blizu desetina ali devetina. 

Konečno bi bilo še dobro nekoliko natančneje omeniti, za kak- 
šnimi boleznimi in v kolikem številu za različnimi boleznimi posebej 
je uniiralo v zadnjem času Ijubljansko prebivalstvo. Za primerjavo si 
v ta namen nisem izvolil treh zaporednih let, marveč zaradí natanč- 
nejšega povprečka tri med sabo precej različna leta v jednakih od- 
morih, Vse natančnejše nam pove naslednja tabela, v kateri so po- 
sebej ločeni mrtvorojenci, za slabostjo, za otrovnimi (nalezljivimi) bo- 
leznimi, za sušico, starostjo, za samomori, slučajno in silovito umrli, 
konečno skupno še za drugimi boleznimi umrli. 



Rádiuski: Samôtui dol. 





1 
umrlih 


JJzroU: smrti 


"5 
•s ^ 


g 

"0 






-i 

i 
'S 




, 


1 

"ô 


' 







Leto 
Število 


? 

'í 


' i 


-0 

1 


M 

1 


-s 


i 


sicer 
inrlvorojeii 


i 

M 

Oh 


š 


•.s 


1 i 
1 : i 


- 1 




absolútno število relaťivno število j 


1886 127625 30 93^299 


115 


n 


703 1-96 


2-35 


7-29 23-43 Q-OI 


0-86 


55-10 


i882jio6o 


40 


29 


i2o'307 


97 


II 


456378 


274 


11-32 


28-97p-i5 


1-0443-00 


1878 997 


28 


20 


40304 

1 


73 


22 


5102-81 


2-OI 


4-02 


30-43 


7-32 


2-21 


51-20 


Spíoli 1 1 1 1 


31 


36 


1 

84303 


95 


15 


556279 


2-34 


7-56 


27-27 


8-55 


1-35 


5014 

































Gledé bolezni smemo tedaj v obce reči: Največ Ijudíj vzame su- 
šiča; vendar so se glede te bolezni razmere v zadnjem času vidno zbolj- 
šale. Število mrtvorojencev, samo ob sebi ne ravno visoko, bilo je prime- 
roma visoko 1. 1882. Precej visoko je število za otrovnimi ali nalezljivimi 
boleznimi umrlih, posebno zopet L 1882., v katerem jih je samo zaosepni- 
cami umrlo 72. Za prirojeno slabostjo jih umre kaj malo, precej veliko pa 
za starostjo ali splošno oslabelostjo. Nenaravne smrti jih umre v Ljubljani 
zelo malo; le 1878. 1. jih je bilo nekoliko več. Pod zadnjo rubriko so po- 
sebno v poštev vzeti ražni katari, vnetice, mrtvoudi, rak, bolezni na je- 
trih, obistih, možganih, i. dr. 



Samôtni doL 







d jtíga prihája zefirček, 
Poljublja še spečo zemljó, 

Cez noc na poljúbih njegôvih 
Cvetôvi dehteči vzrastó . . . 



Kaj právim ti, véterček nežni, 
Glej, ondu samôten je dol, 

A v dolu še mráz je — stoletni, 
Stoletna je žálost in bol. 



Pohíti še tja mi, pohíti, 
Poljúbi livádo in gaj, 

Ožívi pozábljeni dol mi, 
Ožívi pomládni mu raj ! 



Rádinski. 



A. Planinec : Cegava bode ? 233 



Cegava bode? 

Veselá igra v dve h dejanjih. 
Spisal A, Planinec. 



Osebe: 

Ljudmila Podgoľska, mlada vdova. 

Milan Vesel, njen brat. 

Ana Veselova, njegova soproga. 

Ľľ. Vladímir Stojan^ odvetnik. 

Stanko Zavodnik^ profesor. 

Vojteh Ljiibic^ gospe Veselove netjak, sUkar. 

Janez^ sluga pri Veselovih. 

Zalika^ hišna pri Veselovih. 

Obe dejanji se vršita v hiši Veselovi, Drugo dejanje se godi dva dni 
po pi-\-em. 



Prvo dejanje. 

Salón pri Veselovih. 

Prví prizor. 

Dr. Vladiviir Stojan in profesor Stanko Zavodnik vstopita s slugo Janezoín pri 

sredujih vratih. 

Janez. Prosim, gospóda, sédita, takoj javim gospôdi, da je obisk 
v salónu. (Odide na levo.) 

Dfugi prizor. 

Dr. Stojan in prof. Zavodnik samá (Stopiť.a nekaj korakov proti sredi odra.) 

Dľ. Stojan (zase). Kaj neki ta tukaj hoče } Jaz ga še niti ne poznám. 

Prof. Zavodnik (tudi zase). To je odvetnik dr. Stojan. Kaj ta tudi 
hodi za gospo Ljudmilo Podgorsko } 

Dr. Stojan (stopi proti profesorju Za\0(lniku in sc nm prcdslavi). 
Odvetnik dr. Stojan. 

Prof. Zavodnik. Profesor Zavodnik. (Podasta si roké). 

Dr. Stojan. Vi gotovo še niste dolgo v Ljubljani, kajti ne spo- 
minjam se, da bi Vas bil že kdäj videl 



234 A. Planinec: Čegava bode? 



Prof. Zavodnik. Práv imate, gospod doktor, premeščen sem šele 
letos na tukajšnje učilišče. Poprej sem bil v Trstu. 

Dr. Stojan. Pa ste vendar že znani z Veselovo rodbino, gospod 
profesor ? 

Prof. Zavodnik (zase.) Kako me izprašuje, kakor bi bil pred sodi- 
ščem. (Glasnó) Jaz sem rojenjá Ljubljančan, gospod doktor, in z Vese- 
lovimi sem se seznanil letos v Rimskih Toplicah. 

Ľr. Stojan. Kako Vam ugaja gospa Veselova, gospod profesor ? 

Prof. Zavodnik (zase.) Oj, ti zvita kača! (Glasnó.) Práv izvrstna 
gospa je. 

Dr. Stojan, In gospod Vesel } 

Prof. Zavodnik, Oba, gospod in gospa, ugajata mi zelo in z go- 
spodom Veselom sva práv dobra prijatelja. Najbolj seveda mi pa prija 
gospa Podgorska. 

Dr. Stojan (zase). Tako } Zdaj sem ga dobil. On je Ljudmilin 
čestilec. 

Tretji prizor. 

Prejsnja. Sluga Janez in gospod Vojteh Ljubič. 

Janez. Prosim, gospod, da tukaj malo potrpíte. (Proti dr. Stojanu 
in prof. Zavodniku :) Oprostite, da toliko čaša čakáte, gospôda je pri 
zajtrku, a takoj pride (odide). 

Četrti prizor. 

Dr. Stojan, prof. Zavodnik in gosp od Ljiibic. 

LjuUc. Dovolita, gospóda, da se predstavím ! Ime moje je Ljubič. 

Prof. Zavodnik. Profesor Zavodnik. (Podá mu rokó.) Jako me veselí, 
da Vas spoznám. Vi ste slikar, gospod Ljubič? Bral sem Vaše ime 
že v časopisih. 

Dr. Stojan (podá gospodu Ljubiču rokó.) Odvetnik dr. Stojan. (Tiho.) 
Gotovo zopet nov čestilec Ljudmilin! Móram pozvedeti. (Glasnó.) Vi 
navadno ne bivate v Ljubljani, gospod Ljubič.? 

Ljtibic. Ne. 

Prof Zavodnik. (Tiho.) Ahá, zdaj je pa ta na vrsti! 

Dr. Stojan. Pa mislite dolgo tukaj ostati .- 

Ljubič. Ne. 

Dr. Stojan (zase.) Ta je pa kratkih besedij. (Glasnó.) AU ste z 
z Veselovimi le znani? 

Ljubič. Ne. 

Dr. Stojan. Tedaj v sorodu? 



A. Planiiiec: Čegava bode? 235 



Ljuhic. Ne. — Ha, ha, gospod doktor, Vi me pa tako izpra- 

šujete, kakor bi prišel kakemu inkvizitorju v roke. Vendar práv delate ! 

Rad ustrezam radovednosti Vaši. Ime moje je Vojteh Ljubič, slikar, 

šestindvajset let star, neoženjen. Prihajam z Norveškega, kjer sem po 

leti slikal in cez zimo sem namenjen v Italijo. Jaz sem netják gospé 

Veselove in — 

Peti prizor. 

Prcjsnji. Gospod Vesel, gospa Vesdova in gospa Ljudmila Podgorska (vstopijo pri stranskih 

levih vratih), 

Gospod Vesel. Klanjam se gospodoma. (Podá dru. Stojanu in prof. 
Zavodniku rokó.) Pozdravljen, Vojteh! (Objameta se in poljubita.) 

(Gospod Vesel pelje dra. Stojana in prof. Zavodnika k večji mizi na 
levo plat, kjer sedejo, ko sta gosta prej še pozdravila gospé.) 

Gospa Veselova. Pozdravljen, Vojteh! Dolgo smo te morali pro- 
siti, da si prišel. 

Gospa Podhorská. Pravo za pravo bi morala huda biti na Vas, 
gospod Vojteh ! Toda odpuščam Vam, ker ste vendar zdaj prišli. 
(Podá mu roko, katero on poljubi.) 

Ljuhic. Tudi Vi ste veseli, gospa Ljudmila, da sem prišel, in 
vendar ste le Vi krivi, da sem šel pred dvema letoma po sveti. 

Gospa Podgorska. Kaj ste še vedno stari porednež.í^ 

Ljuhic (zase.) Nečem biti sentimentalen. — Ali lepa je, lepša kakor 
kdáj prej! (Glasnó.) No, gospa Ljudmila, nekaj me je že svet premenil, 
samo ne vem, ali na bolje, ali na slabše. 

Gospa Podgorska. Povedite no, Vojteh, kako Vam je prijala 
Norveška dežela in tamošnji Ijudje in kaj ste prebili tam .?^ Gotovo ste 
prinesli práv lepih skic s seboj. (Sédeta za manjšo mizo na desni stráni.) 

Gospod Vesel. Gospod profesor, ali ste čuli, kako eleganten je 
bil v Toplicah ples v kurnem salónu } Zakaj se niste dali pregovoriti, 
da bi ostali še nekoliko dnij } 

Prof. Zavodnik. Bral sem o tem plesi v časopisih, in res jako 
žal mi je, da nisem bil vec navzočen, vendar nisem se utegnil še dlje 
mudíti. (Vedno gleda gospó Podgorsko in gospoda Ljubiča. Sam zase:) 
Kako je srečen, da sme sedéti tako blizu nje! 

Gospa Veselova. Pa Vi, gospod doktor.? Ali se niste mogli letos 
práv nič odtegniti svojim klijentom ter za nekaj tednov iti kam na 
počitne } 

Dr. Stojan. (Tudi gleda gospó Podgorsko in gospoda Ljubiča.) Mo- 
goče bi že bilo, a mislim letošnjo zimo iti za nekaj čaša na jug in 
tako sem rajši prežil poletje v Ljubljani, saj tudi ni tako hudó, (Samo 



236 A. Planinec: Čegava bode? 



záse.) Ta slikár je pa zelo nevaren konkurent. (Glasnó.) Saj veste, milo- 
stivá, odvetniki smo kolikor toliko tudi trgovci in konkurenca je dan 
denašnji čas velikánska. 

Gospa Podgorska. In kam greste letošnjo zimo, gospod Vojteh ? 

Ljubic. V Italijo, gospa Ljudmila! 

Gospa Podgorska. V Italijo ? Kako bi bila jaz srečna, ko bi mogla 
videti jedenkrát rimsko Kampanijo ali krásni Napolj ! 

Ljubic. Jaz upam, da bodem v nekoliko dnéh že -- 

Gospa Podgorska. V nekoliko dneh? Jeden mešec ali pa še vec 
mi morate obljubiti, da ostanete tukaj. 

Dr. Stojan. Kakor vidim, gospa Podgorska, zanímate se Vi práv 
zelc^ za umetnost. (Tiho.) Za umetnika pa še bolj. (Glasnó.) Zanimalo 
Vas bode tedaj gotovo, milostivá, če Vam povem, da sem kúpil oni 
znani portrét našega domačega kronista Valvasorja od neznanega sli- 
karja, ki je bil lansko zimo nekaj čaša tukaj razstavljen. 

Gospa Podgorska. Res? Cestitam Vam k tej akviziciji, gospod 
doktor! Kritika se je izrekla práv pohvalno o sliki in slikarji. 

Prof. Zq rodní k. In jaz móram pristaviti, da sem čul včeraj, da 
ste Vi, gospod doktor, podarili to sliko dežélnemu muzeju. 

Vsi (hitro drug za drugim.) Zeló lepo je to od Vas, gospod doktor 1 
Kaka izredna radodarnost 1 To je domoljuben čin 1 

Dr. Stojan. Ali Vi, gospod Ljubic, morda poznáte slikarja tega 
portréta ? Vedno se se skriva pod oskromnim pseudonimom. 

Ljuhic. Poznám ga, gospod doktor, toda obljubil sem, da molčim. 

Prof. Zavodnik (vstane in se poslavlja.) Priporočam se gospôdi. 
Klanjam se Vam, gospod Vesel ! Priporočam se. (Podaja gospodom rokó.) 
Poljubljam rokó, gospa milostivá! (Prikloni se gospéma in odide.) 

Šesti prizor. 

Prejsnji brez prof. Zavodnika. 

Dr. Stojan (záse.) Ta že gre } Danes se je ta profesor vedel jako 
platonično. Ali Ljubic, ta slikar, vidi se mi nevarnejši tekmec. Ha ! 
Snubil bodem Ljudmilo, predno še ta umetnik poskusi vzeti to zlato 
trdnjavo! (Glasnó.) Tudi jaz se priporočam, gospôdal Sluga sem po- 
koren. (Podá gospodii Veselú in gospodu Ljubiču rokó.) Upam, da se káj 
kmalu vidimo v gledališči. Letošnje osebje zeló hvalijo, posebno dobro 
igrajo veselé igre. — Klanjam se. Poljubljam rokó gospéma. (Odide 
za prof. Zavodnikom.) 



A. Planinec: Čegava bode? 237 



Sedmi prizor. 

Gospa Veselova in gospa Podgorska. Gospod Vesel in gospod Ljubič. 

Gospod Vesel. Ti, Vojteh, si seveda naš gost. Zeló hud sem celo, 
da nisi takoj včeraj z večer prišel k na m. 

Gospa Veselova. Na však način, Vojteh, ti ostaneš pri nas. Ťukaj 
na desno je tvoja soba, in upam, da se počutiš v naši hiši, kakor bi 
bil domá. 

Gospod Vesel. Takoj pošijem k tebi, da gre po tvoj pratež v 
hotel. Z Bogom ta čas! (Odíde pri srednjih vratih.) 

Ôsmi prizor. 

Gospa Veselova, gospa Podgorska in gospod Ljubič. 

Gospa Veselova. Tudi midve, káj ne, Ljudmila, imava še posla. 
Z Bogom, Vojteh ! 

Gospa ľodgorska. Na svidenje! (Odideta na levo.) 

Ljubič. Z Bogom ! Na svidenje ! 

Deveti prizor. 

Gospod Ljubič sam. 

Ljuíňč. Kako lepa je! — Mislil sem, da jo pozabim v tem dolgem 
času, kar je nisem videl. Ljubil sem jo še kot soprogo gospoda Pod 
gorskega. Tudi ona je vedela, da jo Ijubim. Bežal sem pred njo in 
hotel sem pozabiti Ijubezen do nje v tujini. — (Hodi premišljujé po 
salónu gori in doli.) Zdaj je prostá in voliti j i je smeti, kogar hoče. — V 
prvem zákonu, govorí se, da ni bila srečna. In vendar je to nebeško 
bitje vredno vse sreče! Srečen tudi oni mož, kogar ona osreči! - 
Pa tudi nima malo čestilcev. Ta dva sta bila oba. Saj sta me pa tudi 
práv pisano gledala. Jeden profesor, drugi odvetnik in jaz ubog slikar 
brez imena ! — Ona pa tako krásna in celo — bogata ! Čegava pač bode.^ 

Deseti prizor. 

Gospod Ljubič in sluga Janez. 

Janez (vstopi pri srednjih vratih). Prosim, gospod, da razpolagate 
z menoj. 

Ljuhic (vzbudí se iz premišljevanj). Takoj, takoj ! 

Zavesa páde. 



2$S A. Planinec: Čegava bode? 



Drugo dejanje. 

Salón kakor v prvem dejanji. 

Prvi prizor. 

Gospa rodgorska in liišna /Mlika. Zalika je ravno s pospravljanjem gotova. Gospa Pod- 
gorska sedí na divanu in gleda mapo, napolnjeno z Ljubičevimi slikami. 

Zalika. Kako lépe podobice umeje delati gospod Ljubič. 

Gos^a Podgorska. Ali si jih morala tudi ti, radovédnica, že pogledati ? 

Zalika. Samo tako, kar se na hipec vidi. 

(Gospa Podgorska zopet ogleduje slike v mapi in, ker Zalika še ne 
odide, pogleda kvišku.) 

Gospa Podgorska. Ali česa želíš od mene, Zalika ? 

Zalika. Oh, milostivá, ko bi Vam smela nekaj povedati? 

Gospa Podgorska. Kaj ? Le povej I 

Zalika (hitro in najivno.) Ali že veste, gospa, da ima gospod Ljubič 
v svoji sobi Vašo sliko jako dobro pogojeno ? Gotovo jo je Vam 
naredil. 

Gospa Podgorska. Ne. (V zadregi.) To se pravi, govoril mi je že 
gospod Ljubič o tem. 

Zalika. Jaz sem jo videla, ko sem včeraj pospravljala njegovo 
sobo. In danes, ko sem mu zjutraj prinesla zajutrk, držal je sliko 
v rokah in se Vam, to se pravi, podobi Vaši jako Ijubeznivo smehljal. 

Gospa Podgorska. Béži, béži, Zalika, ne govori tako! 

Zalika. Ne zamerite, milostivá! (Tiho.) Saj vem, da se ji dobro 
zdi. (Glasnó.) Ali smem prositi še nekaj ? — Ali me bodete s seboj 
vzeli, gospa milostivá, kadar pôjdete v Italijo ? Jaz bi tudi rada videla 
nekaj sveta. 

Gospa Podgorska. V Italijo } Saj jaz ne pôjdem v Italijo. 

Zalika. No, če bodete gospoda Ljubiča soproga, gotovo pôjdete. 

Gospa Podgorska. Oj, ti grda klepetulja! (Jezno.) Idi na delo! 
(Zalika odide na levo.) 

Drugi prizor. 

Gospa Podgorska in gospod ľ.juhic. 

Ljubič. Najkrasnejše jutro Vam želí udani Vaš sluga. (Gospa 
Podgorska podá mu rokó in on jo poljubi.) 

Gospa Podgorska. Práv zanimive rečí ste videli in res srečnega 
Vas móram imenovati, gospod Vojteh, da ste videli in prehodili že 
toliko lepih krajev. In zdaj greste zopet v Italijo. KoHkokrat sem si 
jaz želela iti v Italijo! 



A. Planinec: Cegava bode? 239 



Ljuhic. Zakaj pa ne greste, Ljudmila? 

Gospa Podgorska. Sama vendar ne morem in moj brat Milan in 
Ana sta prepraktična. — Práv za práv res tudi Milan ne more iti, 
kajti on oskrbuje sam svoja posestva in zdaj po smrti soproga mojega 
tudi moja. — Bog védi, kdaj bode meni prilika dana, da vidim divno 
Italijo I 

Ljuhic. Jaz, milostivá, ponujam se Vam za spremljevalca kot 
Vaš najudanejši sluga. 

Goíípa Podgorska (vstane.) Ne šalite se, gospod Vojteh! 

Ljuhic. Ne šalim se, práv resno govorim. 



Tretji prizor. 

Prejšnja. Gospod Vesel in gospa Veselova (vstopita hitro pri vrátili na levi stráni.) 

Ljuhic (zase.) Da bi vaju vrag vzel! Najlepša prilika je bila, da 
bi j i povedal, da j o Ijubim. 

Gosfa Veselova. Ljudmila! Jako zanimivo novico Ti imava po- 
vedati. 

Ljuhic. Ali jo smem tudi jaz slišati ? 

Gospa Veselova. Ne vem. Pozneje Ti jo povc morda Ljud- 
mila sama. 

Ljuhic. Zdravstvujte tedaj 1 Nečem motiti. (Odide na desne, Gospod 
Vesel ga spremi do vrat.) 

Četrti prizor. 

Gospa Veselova in gošpa Podgorska. Gospod Vesel. 

Gospa Veselova. Profesor Zavodnik je snubil Tebe ravnokar 
pri nama. 

Gospa Podgorska. Profesor Zavodnik .í^ In kaj sta rekla vidva.^^ 

Gospa Veselova. Naj Tebe samo vpraša. 

Gospa Podgorska. Jako žal mi je. Jaz sicer gospoda profesorja 
zelo čislam, a Ijubim ga ne in soproga njegova ne morem biti. 

Gospod Vesel (pristopi.) No, kaj porečeš k tej snubitvi, Ljudmila } 

Gospa Veselova. Ne mara ga ! 

Peti prizor. 

Prejšnji in gospod dr. Stojan (črno oblečen s frakom.) 

Gospod Vesel (zase.) Menda že zopet snubec. (Glasnó.) Dober dan, 
gospod doktor, zakaj pa tako praznično danes? 



240 A. Planinec : Čegava bode : 



Ľr. Stojan. Danes se odloči usoda moja! (Stopi priklonivši se 
gospé Veselovi h gospé Podgorski.) Dovolíte mi, gospa milostivá, da se 
osmeljujem in Vas vpiašam, če sc mi hočete zaupati za vse svoje 
življenje? AH me morcte Ijubiti in biti soproga moja? 

Gospa Podgorsla. Spravili ste me práv res v zadrego, gospod 
doktor ! Sama ne iimejem, kako sem vredna tolike čestí. 

Dr. Stojan. Prosim, milostivá! Ali smem torej upati ? . 

Gospa Podgorska. Vi me ne umejete práv, gospod doktor ! Jaz 
ne morem biti soproga Vaša. 

Šesti prizor 

Prejšnji. Gospod Ljuhič (pomolí glavo pri desnih straiiskih vratih.) 

Ljubic. No, ali ste že gotovi s svojimi skrivnostimi } (Ugleda 
dr. Stojana.) Pardon, gospod doktor. Vi tukaj ? Klanjam se Vam. 

Ľr. Stojan. Ne smem torej gojiti práv nič upanja več, gospa ť 
Gospa Podí/orska. Odgovorila sem Vam že. Jaz ne morem dru 
gače. — Ne zamerite mi, da grem. (Odide skozi leva vráta.) 

Sedmi prizor. 

Prejšnji brez gospé Podgorske. 

Gospa Veselova. Ne zamerite ji gospod doktor! — Tudi gospod 
profesor Zavodnik jo je snubil danes ravnokar, ali tudi njega je odbila. 

J)r. Stojan. Tudi njega.? 

Ljnbic (zase.) Tedaj mene Ijubi morda. Jaz jo Ijubim takó in tudi 
v njenih očeh odseva mi Ijubezen. (Odide za gospó Podgorsko.) 

Ôsmi prizor. 

Gospa Veselova, gospod Vesel in dr. Stojan. 

Gospod Vesel. Res. ne zamerite tega sestri moji, gospod doktor [ 
S prvim svojim soprogom ni bila srečna. Tožila mi je že večkrat in 
pred nekoliko dnevi šele mi je rekla, da, če se drugič omoží, mora 
biti zagotovljena, da jo bode prihodnji soprog Ijubil in tudi ona ga 
mora Ijubiti. Ona hrepení po nekakem idejalu. 

Deveti prizor. 

Prejšnji in prof. Zavodnik (črno oblečen, kakor dr. Stojan.) 

Gospod, Vesel. Dovolíte, gospod profesor, da Vam jaz zdaj od- 
govorim na prejšnje Vaše vprašanje. Žal, da Vam ne morem drugač- 
nega odgovora dati, kakor zanikalnega. 



Književna poročila. 24 i 



Dľ. Stojan. Tolažite se, gospod profesor, s tem, da sem tudi jaz 
jednako nesrečen, če je to kaka tolažba v nesreči imeti sonesrečnike. 

Pt'of. Zavodnik. Tudi Vašo snubitev je odbila? 

Dr. Stojan. Zal, da res, gospod profesori (Ozira se.) Kje pa je 
gospod Ljubič ? (Tiho.) Gotovo je izginil za Ljudmilo. (Glasno.) Včeraj 
sem zvedel iz dobrega in zanesljivega vira, da je on slikar tistega 
slovitega Valvazorjevega portreta. — Vendar, kje pa je? 

Deseti prizor. 

Prejšnji. Gospod Ljuhič in gospa Podgorska (vstopita pri levih vratih, takoj za iijima 
pri srediijih) Zalika in Janez. 

Dľ. Stojan (zase.) Zdaj je našla svoj idejal! 

Ljuhič. Usojam se, spoštovana gospôda, predstaviti Vam svojo 
nevesto. 

Vsí (zavzeti). Nevesto ? ! 

(Gospa Podgorska objame gospo Veselovo.) 

Gospa Podgorska (gospé Veselovi). Kako sem srečna, Ana! 

Gospod Vesel. No, sestrica, ali je tretji šele pravi ? 

Gospa Podgorska. Ah, Milan, jaz sem Ijubila Vojteha že dlje, 
nego ti ves. 

Ljuhič. In jaz njo. (Objameta se in se držita objeta.) 

Zalika. (Veselo.) Zdaj pa pôjdem tudi jaz ž njima v Italijo. 

Janez. In mene nimaš vec rada? Kar tako me zapustiš ? 

Zalika. Počakaj, morda Te maram, ako pridem iz Italije nazaj 
— vdova! 

Zavesa hitro páde. 




Književna poročila. 

V. 

Prace filologiczne zvydawanc przez J. Baudoiuna de Cínirtcnay, J. 

Karlozvicza, A. A. Kryhskiego i L. Maiinowskícgo. Tom L lVars,oa7Ĺ'a 

i88s i 1886, 8\ 818 t tom H. — seszyt. L 

Nikjer niso v zadnjem desetletji slovanské studije bolj napredovale, 
nego pri Poljakih. Ne izdajajo samo pridno starih spomenikov in preisku- 
jejo znanstveno, nego študirajo tudi z veliko marljivostjo poljska narečja. 
Vsem tem svrham ne zadostujejo vec publikacije krakovské akademijc in 

16 



á42 Knjíievnu poročila. 



ražni vec ali manj strokovnjaški časopisi, osnovali si so Poljaki nov znan- 
stven organ, pri katerem sodelujejo najboljši poznavatelji poljščine, tako da 
nam svedoči že ime izdajateljev o znanstveni vrednosti tega zbornika. V njem 
ne nahajaš samo razprav o slovanski filologiji, nego tudi o splošnem jeziko- 
slovji, in s posebnim zanimanjem se čitajo ocene in poročila o raznih knjigah 
in razpravah, večinoma iz peresa Hanuszevega. 

V dozdaj izdanih zvezkih (izšel je prvi letnik in od drugega prvi zvezek) 
je objavljenih precej poljskih spomenikov, seveda po večem manjših. Najvaž- 
nejši je oni, katerega je prof. Malinowski opisal in znanstveno preiskal (str. 
345 — 391 in 467 — 541, 11.85 — 1^9)' — Omeniti hočem samo nekaj važ- 
nejših razprav. Nehring razprav Ija str. i 13 práv lepo »o wyrazach z 
watia samogíoska obok r, l.« ter se pri tem ozira posebno na poljska imena 
nahajajoča se v lat. listinah ; če pri tem misii, da je med dé^'h — dziad 
b\ordo — bardo nedvomljivo neka zveza ali odnošaj, tako je to dvomljivo. 
L. Malinowskega studije o Ijudski etymologiji (I, 134- 159, 269—318, 
II, 240 — -262) so jako poučljive in čital jih bode z velikim zanimivanjem 
tudi slovenski filológ, ker nájde v njih mnogo práv jasnih in nedvojbenih pri- 
merov, iz katerih razvidi, v koliki meri je Ijudska fantazija preustrojila marsi- 
kateri izraz in marsikatero besedo. Tako se je n. pr. iz telegraf pod vplivom 
izrazov cel, celowač izcimila beseda celigrafowac, celigrama, iz patent postalo 
je pakent naslanjaje se na paket, m. rewizyja govori se v nekaterih krajih 
raduzija naslanjaje se na rada, radzic i. t. d. Od istega pisatelja imamo na 
str. 180 — 191 jedno razpravo o litavskih besedah v poljščini, v kateri je 
pa mnogo dvomljivega, tako n. pr. je težko misliti, da bi pol. dziegiec, bilo 
iz lit. degútas; beseda je preveč razširjena med Slovani. O drugih besedah 
je zopet bolje misliti na ruski vpliv ; sploh je težko priznavati, da bi litav- 
ščina, katera se nikjer ne more smatrati za kultúrni element, imela toliko 
vpliva na sosedne jezike. — V zadnjem zvezku str. 119 — 143 govori J. 
Los o dolgih samoglasnikih v poljskem jeziku pred XVI. vekom, katerega 
dodatka k znani Semenovičevi razpravi bode vsakdo vesel. 

Prof. A. Kalina razpravlja obširno o zgodovini slovanské konjugacije. 
Citamo tukaj marsikaj novega, toda ne vse, kar je novo, je tudi dobro, in 
o tej razpravi mora se reči, da ima precej neverjetnih názorov. Po mnenji 
Kaline ni imela stsloven. v i. in 3. sgl. praes. samo končnici mb in ti., 
nego tudi mi in ti. No zadnja trditev ni nová, izrekel jo je že temeljiti 
poznavalec staroruščine prof. Sobolevskij (Izslédovanja vi) oblasti russ. gramm. 
87—90.) ter je navedel tudi nekaj takih primerov iz starorusk. spomenikov. 
Toda med Sobolevskega in Kalinovim mnenjem je velik razloček ; prvi po- 
stopa mnogo previdneje, njemu ni ' mi in ti starejši od mi. in ti. (tia), in 
njemu te oblike sploh niso v ncbeni genctični zvezi; on smaíra mi in ti 



Književna potočila. 243 



za medialni suíiks, gr. ;xya, Tai. Po Kalinovem názoru sta pa mb in mi, tb in 
ti isto in sicer zadnji obliki sta prvotni in polni in zato citira primere iz 
Mikl. 11I-, 6;^, 64. Jediná oblika, katero Mikl. za -mi tamkaj navaja pa ni 
iz stsl. nego iz srbskega, in sicer dovolj kasnega spomenika. V naglici je 
tudi prezri, da so oni primeri, katere Lamanskij (O nékotoryclľb slavj. ru- 
kopis. v7) Bélgr. etc.) str. 5 3 navaja bas isti, katere nam podaje malo vrstic 
niže še jedenkrát iz zbornika Svjatosl. (1073). fregledal je tudi, da je La- 
manskij glede primerov 3. sgl. na -ti izrecno dostavil, da se nahajajo pred 
sledečim z. 

Da bi I. in 3. sgl. na mi in ti odgovarjala naravnost gr. [u, n, to 
je seveda nemogoče, ker nasprotuje vsakemu dozdaj znanemu glasoslovnemu 
pravilu. Kaj takega bi se ne dalo verjeti, če bi se tudi te sporadične oblike 
ne dale nikakor razložiti. 

Suf 3. sg). na // je posebnost južnoruskih spomenikov, kjer je mnogo 
takih oblik najti, ne samo v zboru. Svjat., iz katerega je Kalina dve na- 
vedel, nego tudi v vseh drugih n. pr. v evangeliji iz 1. 1092, v dobrilov- 
skem etc, toda oblika ti se ne sme morfologičnim potem razlagati, nego 
je čisto navaden fonetičen pojav; iz /i? se je pred sledečim z razvil z na 
isti način kakor v nekaterih stslov, spomenikih t[>i iz th, če mu je sledil z. 
To je práv lepo razložil že Schachmatov, Arch. Vil, 67, 74 — 75. Kdor 
smatra ti v takih slučajih za morfologičen pojav, mora dosledno isto trditi 
o ťi.i v 3. sgl, ter jo bode izvajal iz /ôw ali tňn ali ŕU. 1) Kalina na- 
vaja v dokaz praslov. ti tudi staročeš. jesŕž, teda te oblike ni najti v no- 
benem nedvojbeno pristnem spomeniku. 

Kaj je pa s i. sgl. na mi? Kalina se opira na samé poznejše spo- 
menike, in še v teh skoraj ni najti primerov, jedini primer je j'esmž, ka- 
terega pa nikjer pred XIIL stôl. ne nájdeš. K tému primeru hoče pridrUžiti 
tudi še hrv. obliki vime, spovime iz XVI. stl. ter se ne strinja z Daničičem, 
kateri trdi, da je e dodan. Ta izraz ravno ni dober, vendar toliko je gotovo, 
da je vime iz starejšega vémh, na isti način postalo kakor time yl témh. 
Da bi se me bilo iz mi razvilo, kakor Kalina misii, o tem je jako dvojiti 
v srbohrv. Sklicuje se še na sme v narečji Huculov ter je zabredel na ta 
način baš v isto napako, pred katero je sváril prof. Jagic: ;>Es wiirde nur 
Mangel an Kritik beweisen, wenn wir uns von solchen Formen wie esmi 
(bei den Huzulen sogar noch sme) bestechen liessen.'^'^ — Tedaj oblik i. sgl. 
na mi ni drugih, kakor jedini jesmi, kateri se nahaja v rusk. spomenikih še 
le v XIIL stôl. (toda jako redkokrat) in jedenkrát v poznejšem srbskem 

1) Ravno tako stoji tudi z 3. pi. impf. im — Imth, m. katere oblike muogokrat 
čitamo v južnoruskih spomenikih pred sledečem /: hvii i\ Jagic, Cetyre kritikopaleopraf. 
slalbi 95, 90. 

16* 



244 Književna poročila. 



spomeuiku. Pritrjujem teclaj rad Schachmatovii, katcri uči, da se taká oblika 
(jesmi) ni nikoli govorila, ter inislim, da je to samo pisateljska eleganca. 
Mogoče je tudi, da je pri tem, kakor Brandt (Grammatičeskija zamét. str. 8) 
misii, nekoliko vplivala i. os. pi. na — mí>i n. pr. jesm'hi. 

Težje je vprašanje o 2. sgl., ker se sedanji slovan. jeziki ne strinjajo 
s stsl. in ker se dalje stsl. suf. na si, si ne da v sklad spraviti z indoev- 
ropskim suf. si. Kalina misii, da stsl. si, si ni nič drugega, kakor najsta- 
rejši korešpondent indoevrop. si, kateri še ni oslabel v s\o. Ťukaj nastane 
vprašanje, so li imeli razven stsl. tudi drugi slovanski jeziki nekdaj končnico 
— si, ši v 2. sgl., ne samo v jesi, nego splošno. To vprašanje je laglje 
staviti, nego rešiti. O slovenščini se bode pac smelo reči, da je ona že v 
najstarejši dobi, iz katere imamo sploh spomenike, samo končnico š^ = š 
imela. To se da sklepati iz brizinskih spomenikov, kjer nahajamo tri glagole 
s sedanjo končnico in samo jednega z stsloven., kar je pa vpliv cerkvenega 
jezika. V srbhrv. nahajamo že v najstarejših spomenikih šb (Daničič, Istorija 
268); če se mimo tega še nahaja ši, tako se sme to smatrati za stsl. obliko, 
kajti srbohrv. ^^pismeni jezik^*^, kakor ga nahajamo v starosrb. spomenikih, 
se dolgo ni mogel popolnoma emancipirati cerkovnoslov. jezika. Kako pa 
v tem obziru stoji z ruščino, je nekoliko dvomljivo. Pred XIII. stôl. ni 
najti 2. sgl. na -ib, nego samo -ši, toda vsi spomeniki te dobe so cerkve- 
nega značaja ali pa takega, da je gotovo cerkovnoslov, jezik nanje mnogo 
vplival, skratka oni so ruskoslovenski. Takoj v prvih ruskih listinah pa bereš 
-šb in ne ši. Vprašanje je tedaj, so li staroruske oblike na -ši se res nekdaj 
govorile v narodnem ruskem jeziku ali so pa samo cerkveiioslovenske oblike ? 
Pritrdim rad Sobolevskemu, kateri misii, da je jediná staroslovenščina imela 
také oblike, in da je, če se nahajajo tudi v drugih starih spomenikih, to samo 
vpliv stsl. Izslédovanja str. 86; prim. tudi Schachmatov, Archiv Vil, 6^. 
Radi razlage 2. sgl. -si (ši) in š\o je znanost nekoliko v zadregi, kajti stvar 
ni tako jasná in ne gre vse tako gladko, kakor se to pri Kalini čita (str. 16). 
Prvo je, da se loči končnica -si, -ši od š\a, in mislim da ima pravo Sobo- 
levskij, če trdi (Russ. filol. vést. X, 147), da šyo ni moglo nastati iz ši vsled 
krajšanja. Indoevropskemu -si v slovanščini glasoslovno odgovarja samo š^d 
in zato se mora ta oblika smatrati za pravo končnico 2. sgl praes. Kaj 
je pa Í2? Nekateri učenjaki mislijo, da odgovarja gr. nyj., da je tedaj to 
medialni sufiks 2. sgl.; toda že Miklosich je o])ozoril, da bi potem samo si 
a ne ši pričakovali. Prof. Jagic misH (Arch. X. 172), da je ši kombinacija 
sedanjika '^jes[!j in optat. •%/ ali j'esi. Nekaj jednakega je že izrekel Sobo- 
levskij (Izsl. 86), samo, da je njemu -si medial. suf. Slovan. Jesi ali si bi 
bil tedaj optat. in njegov i bi odgovarjal oi. Tému bi se dalo ugovarjati 
in reči, da bi v tem slučaji ne imeli *si, jesi nego, kakor lat. sls iz s-iit-s 



Književuu poročila, 245 



káže, obliko *i/" ali morda '^ša. — Nastavek opt. v indoevr. jezikih je v 
sgl. ie v pi. pa I (prim. Schmidt v KZ. XXÍV, 305). Kakor je v grščini 
sgl. vplival na pi. in v latinščini pi. na sgl, tako je tudi lahko v slovan- 
ščini se sgl. ravnal po pi. in dualu; samoglasnik í, slov. i je tedaj v tej 
obliki v slovanšč. iz plur. v sgl. prenesen. Ce si pomislimo, da se je si prvotno 
nahajal samo pri glagolu jesf/m (tedaj sz ni končnica, nego samo z), in se 
šele potem dalje razprostrl in vplival na 2. sgl. ii9 ter bil vzrok, da je iz 
šiD nastalo po atrakciji šž, je jasno, da se je v slovan. jezikih bas ta si, 
jesi tako dolgo in trdo ohranil. 

Kar se i. sgl. na a tiče, tako je Brugmannova razlaga skoraj splošno 
sprejeta, ker se dozdaj res še ni nič boljega moglo povedati: a je tedaj iz 
äm in je práv za práv conjunktiv. Vendar ostane pri tem nekaj nekoliko 
nejasno; iz äm, ôm bi pričakovali ne a, nego bi, kakor imamo kamy iz 
*kamôn, nesy iz *nesôn ; toda o razmerju a : u je še marsikaj dvomljivega. 
— Slovanskí praes. bi bil tedaj čuden ^jmixtum compositum« : i sgl. bi 
bila conjunctiv, 2. sgl. opt. in 3. sgl. injunctiv I — 

Ce str. 12. Kalina aor. vésTí iz '^ved-s-z izvaja, tako je to zastarelo mnenje 
in je prezri, da je že Jagič (Cod. marianus 452) dolžino na drug in sicer 
prepričevalni način tolmačil, v katerem sta mu sledila Brandt (Gram. zamét. 
ir. 2) in Wiedemann (Beiträge 104). 

Glede razlage različnih končnic i. pL praes. se strinja Kalina z Brug- 
mannom (str. 24, 25), kateremu se je pridružil tudi prof. Brandt (Gram. 
zam. II — 12). Po tem názoru je prvotná slovanščina poznala tri končnice , 
mi), me, mo. Da nio lahko odgovarja grš. as; in mo latin. mzis (= mos) 
o tem ni dvojiti ; teže je z razlago oblike 7/Zh. Reči bi se sicer dalo, da v 
tem suf. odgovarja b na isti način indoevrop. ús, kakor v nom. sgl. !> o-dekl. 
■b indoevrop. -os; pa s tem nismo še nič dosegli, substituirali smo samo x 
mesto y. Ze Leskien je na to opozoril, da -mu ne more drugemu odgo- 
varjati kakor '■'■'•//loz/i, '--'//lo/i. (ľ)ie Partikel -am in d. Ded. Berichte d. k. 
sächs. G. d. W. 1884, str. loi.); najbolje je tedaj, če se reče: naš mh 
odgovarja tako gr.škemu asv, kakor lat. mos nasproti grš. a2? (mi) :a£v = 
mos: u.zc), — tako uči prof. Jagic pri svojih predavanjih. 

Pri Brugmannovi^sicer prepričevalni razlagi ostane samo nekaj malega 
!iok()]ik() nejasno. Omenjene tri končnice niso razdeljene, kakor bi se to 
pričakovalo, po različnih jezikih, nego nahajamo v jednem in istem jeziku 
časih dve, da celo vse tri. Tako ima veUkoruščina mimo navadnega -mh, 
v nekaterih narečjih tudi 7/10 (Kolosov, Obzor 244) in v maloruščini na- 
hajajo se celo vse tri končnice (Ogonowski, Studien 141), v slovaškem na- 
rečji bereš razven //w tudi mo (Šembera, Základové 76, Pastrnek, Beiträge 
zur Lautlehre d. slovak. Spr. 14.) Reči bi se tedaj moralo, da so vse te 



246 Listek. 

tri končnice bile nekdaj popolnoma pomešane, da se niso nikóli tak o konso- 
lidirale, da bi se jedna bila omejila na to, druga pa na drugo narečje. Tako 
>;>mešanje*^'^ pa ni práv verjetno; če je imel prajezik za isto funkcijo vec 
oblik, ohranila se je jedna v tem, druga pa v onem jeziku. Pri tem se tudi 
ne sme pozabiti, da je v brizinskih spomenikih več nego deset prvih oseb 
pi, pa vse se končujejo brezizjemno na m, in zato se ne da misliti, da bi 
to bile v tem spomeniku samo stsl. oblike (tedaj vpliv cerkovnosl. jezika) ; 
ternu nasprotuje značaj vsega spomenika; če bi bila slovenščina že takrat imela 
denašnjo končnico mo^ gotovo bi nekaj takih primerov našli v briz. odlomkih. 
Brizinski spomeniki nam tedaj svedočijo, da je naša slovenščina še v X. stôl. 
imela v i. pi. m (= inz) zdaj pa ima mo^ in tako bi se dalo morda mi- 
sliti, da se je naš mo razvil iz starejšega nvh ; kako, to je seveda drugo 
vprašanje. — Dobro je pa pojasnil g. pisatelj (str. 19 — 22) -t^a v 3. sgl. in 
pi. stsl. spomenikov ter se upri — kakor so to že drugi storili — Brug- 
manovi razlagi. Tudi on ne misii v tem slučaji na morfologično razliko 
med /^ in /tc,, ter razlaga zadnjo obliko iz prvé fonetičnim potem. — 

Se marsikaj bi se dalo o tem znamenitem poljskem zborniku poročati 
in opozoriti na to ali ono razpravo, toda to bi presezalo meni tukaj stav- 
Ijene meje, in zato priporočam samo še jedenkrát ta zbornik slovenskim 
jezikoslovcem. V. Oblak. 




LISTEK. 

Biblijografija slovenská. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove 
knjige slovenské, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o 
priliki obširneje poročali: 

— Jos. Stritarja zbrani spisi, IV. zvezek, pri Ign. pi. Kleinmayrji in Fed. 
Bambergu v Ljubljani 1888, 8,, 402 stráni. Cena v plátno vezani knjigi gld. 3-10, v 
polnsnje elegantno vezani gld. 3 '45, po posti I O kr. več. 

Ta knjiga obseza prizorne spi.se, in sicer: »Pismo«. — »Oderuh«, podoba iz kmeč- 
kega življeiija. — »Zapravljivec«. podoba iz kraečkega življenja. — »Najemnina«, podoba 
iz mestnega življenja. — »Rejenka«, podoba iz kmečkega življenja. — »Iz Bosne*. — 
»Očetov god«. — »Kosana« — »Klara«, podoba iz življenja velikomestnega. — »Zorko«, 
podoba iz dijaškega življenja. — »Po velikem požaru*, slikí iz življenja domačega. — 
»Nedolžen!« — »Pravo junaštvo«, podoba iz kmečkega življenja. — »Klasičue podobe« : 
I. Dijigen pri Sokratu. II. Sokrat pri Dijogenu. — )»Apostrof«. — »Ljnbezeu«. — »Ži- 
valski pogovori« : I. Konja. II Penica in kanarček. — »Zimske podobe* : 1. Vrabci po- 
noči, II. v gozdu. — 

Odveč in prevsnkd.'injc bi bilo, ko bi Stritarja hoteli priporočati Slovencem, vendar 
pi.satelje .slovcnskc dincs opozarjamo zlasi i 11:1 la zvezek. Duhovit dijalog je v slovenskih 
prozajičnih spisih jako redka stvar. Kdor se ga hoče učiti, v Stritarjevih prizornih spisih 
ima prilike za to na izobilje 



Listek, 247 

— S pi s je, priredil P. Miklavec, 24, suopič »NaroJne biblioteke«. Natisnil in 
založil J. Krajec v Rudolfovem 1888; 8., Ó7 str. Cena po 15 kr. Vsebina : Na starega 
leta dan. — Ne zametnj darov božjih ! — Drevesa v jeseni. — Slabo vreme. — Ne 
odlašaj dela! — Ptičice po zimi. — Cvetje sadnih dreves. — Janko muzikant. — Iz spo- 
meniške knjige poljskega učitelja. — 

— Beátin dnevnik. Roman. Spisala Lujiza Pesjakova. 25. in 2 ó. snopič »Na- 
rodne bibliotéke*. Natisnil in založil J. Krajec v Rudolfovem 1888, v 8,, 1Ó4 str. Cena 
po 30 kr. 

— Ražne pravljice in povesti. Tisek in založba J. Blasnikovih následníkov 
v Ljubljani í 886, m. 8., 54. str. Cena po 15 kr. — Vsébina: Predobri sin. — Lahko- 
mišljeni potnik. — Mladi drvar. — Kmet in kuga. — Oženjeni peklenec. — Večje 
plačilo. — Delitev dedovine. ~ Žejuikova sodba. — Mož in kača. — Nimrod pa Ab- 
rahám. — Mož in kača. — Trije nevoščljivci. — Ženská in lev. — Vrana in slon. — Pre- 
pameten služaj. — Sita vrana in flamingo. — Obotavljavka. — Zelva in lisica. — Tiger 
in brahmanec. — Sokol iz kokos. — Složni klunjači. — Lomas in Palita. — Lisica in 
lev. — Iz malega raste veliko. — Labud in krokar. — Crepaha in ščinkovec. — Mrt- 
večeva plača. — Kraljevski uradnik. Knjiga razodeva jako veščega in razboritega pisatelja. 

— Ražne povesti. Tisek in založba Blasnikovih následníkov v Ljubljani 1888, 
m. 8., 39 str. Cena po 15 kr. — Vsebina : Ábel, — Očetov maček, 

— Slovenské pesmi za mešani zbor, III. zvezek, izdal bode še tekom 
tega meseca g. dr, Ben-.amin Ipavic. Pesmi se tiskajo na Lipskem in bodo se dobivale 
pri g. izdavatelji (Gradec, Karí Ludvvig Ring, 4) po 70 kraje, zvezek. Ta vest bode go- 
tovo razveselila vse prijatelje domače glasbe in vse čestitelje genijalnega našega skla- 
datelja, ki je Slovencem podaril že toliko krasnih skladeb. 

— Teoretično-praktična pevska šola. Zložil Anton Forster. Tiskal in 
založil J. R. Milic v Ljubljani 1888, v 8. 107. str. Trctji pomnoženi natisek. Cena 
samo 75 kr. 

— Poročilo o delovanji cesarjevič Rudolfovega sadjerejskega društva za Spodnji 
Stajer. m. 8., ló str. Tiskar? Záložník? 

— R a č u n in poročilo delavskega podpornega društva v Trstu pod pokroviteljstvom 
Nj. c. vis. cesarjeviča Rudolfa. Tiskarna Dolenčeva v Trstu 1888, 8., 32 str. Poročilo. 
prináša tudi životopis Viktorja Dolenca z njegovo podobo. 

— Pesmi. Zložil Jos. ('inipcrDian. Tiskala Kleinmayr in Bamberg, založila knji- 
gotržnica J. Giontinijcva v Ljubljani 1888, 8, 190 str. — Cena nevezani knjigi po 
gld. I"20, elegantno vezani z zlatim obrezkom gld. 2' — . 

Ravno ko srao sklepali denašnji list, prišla nam je v roke lična knjiga Cimper- 
manovih poezij. Obširnejšo oceno si zatorej pridržujemo za prihodnjo številko, vendar že 
danes opozarjamo vse prijatelje slovenskega pesništva na prelepi ta vebkonočni dar. Go- 
spod Cimperman je markantná pesniška osebnost v slovenskem pesništvu. Proizvodi 
njegovi so polni jedrovitih mislij, plemenitega čutja, krepko-zvenečili stikov in sploh dovŕ- 
šené tehnike, in »Pesmi« njegove so zatorej v našem slovstvu v vsakem oziru znamenitá knjiga, 
katere ni treba še posebej priporočati Slovencem, ki vedó, kaj je umetnosc, kaj pesništvo. 
Preverjeni smo, da (^mpeimanove »Pesmi« najdejo glasen odmev po vsi Sloveniji. Ako 
je národ sloven.ski kateremu pesniku dolžan občnega priznanja, dolžan ga je gotovo gosp. 
Cimpermanu, kateremu je usoda z ostrim trnjem posula življenja pot, kakor nobenemu dru- 
gemu pisatelju našemu. Založnik Gioutiui se je tudi pobrinil, da je knjigi dal lepe vse- 
binc dostojno opr.Tvo, kajti tiskana je tako izborno-ukusno, kakor smo vajeni knjige pre- 
jemati iz Bambergove tiská rne. 



248 Listek. 

Janez Volčič. f Dne 14. decembra m. 1. zatisnil je na veke svoje oči Janez 
VolcU, župnik v Smarjeti na Dolenjskem v Ó4. letu dobe svoje. 

Ni ga menda izobraženega čitatelja, kojemu ne bi bilo znano ime Volčičevo ; 
zlasti se ga izvestno spominjajo udje »Družbe sv. Mohorja«, po katerí je pokojnik izdal 
vec knjig. V novejšem času je za »Družbo sv. Mohorja« spisoval obširno delo : )»Življenje 
preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina, svetega Jozefa. « Tega 
dela je izšlo že 6 snopičev; žäl, da nemilá usoda pisatelju ni dovolila, da bi bil to delo 
dovŕšil ! 

»Učit. Tovariš* v svojem i. letošnjem listu pokojnika hvali kot »marljivega pisa- 
telja, spretnega pesnika, blagega šolskega prijatelja in sploh vzgledno-gorečega duhovnika* 
in g. urednik dostavlja, da je bil blagi pokoinik star, zvest prijatelj in podpornik »Uči- 
teljskemu Tovarišu*. 

Vredno je torej, da o vriem moži napíšem ňekoliko životopisnih črtic. Práv za 
práv so nastopne vrstice avtobiograjija g. Volčiča, A kako sem prišel do nje, bočem takoj 
pojasniti ! 

Bilo je 1. 1884., ko sem iskal in zbiral snoví za svojo sSlovstveno zgodovino v 
slovenskí Ijudski soKh.^ o kateri knjižici je kesneje gimnazijalni direktor, g. Wiesthaler 
priobčil v »Ljubljanskem Zvonu « obširno oceno. Ker sem si bil postavil za nalogo opi- 
sati Ijudsko-šolskim učencem primerno vse óne pisatelje, ki so podpisani v naših berilih 
(v II., III. in IV. Berilu) pod dotičnimi svojimi sestavki: — naravno je, da sem v svoji 
»Slovstveni zgodovini« moral pisati tudi o župniku Volčiči, čegar sestavek *Zdravje^ se 
nahaja na 205. stráni »Tretjega Berila«. A baš zaradi tega sem bil v nemali zadregi, 
ker mi je nedostajalo životopisnih črtic o pisatelji. Zategadelj so obrnem písmeno na- 
ravnost do njega, pojasním mu svoj namen ter ga prosím, naj mi pošije ňekoliko živo- 
topisnih črtic o samem sebi. ZU, moja prošnja ni našla nobenega odzíva; ponovil sem 
jo, a tudi zaman. Napdsled píšem prijaznemu g. ravnatelju I. Lapajnetu in ga prosím, 
naj vpliva na g. župníka, da bi mi izpolníl željo, kar se tíče životopísa. In res, po posre- 
dovanjí g. Lapajneta kmalu potem dobim od g. žvipníka Volčiča naslednje písmo, kóje 
tukaj podajam doslovno tudi v jezikovnem ozíru : 

»Preljubí g. Leban ! 

Ne mislíte, da bi bila prevzetnost kríva, da na Vaše prijazno písmo nísem odgo- 
voril. Nekaj zdaj res čaša nimam ; nekaj je pa tudi tehtni uzrok, ker moje čečkarije pač 
níso vredne, da bi me zato pisateljem prištevalí. Tudi do zdaj nísem vedel, še mislíl ne, 
da me je kdo celo v »Berílo« djal. Da Vaši željí postrežem, naj to malo zadostuje: 

Rojen v Gabrovem, mestne župnije v Skofjilokí — 27. apríla 1 825. — sem hodil 
uro dalječ však dan, po zímí in po letí z doma v Loko v šolo, kjer sem dovŕšil takratne 
»klase«. Ker so iz prvé latinské šole v Ljubljaní več Ločanov bacnílí, rekoč, da ímajo 
druzíh zadostí, smo jo 3 Ločani v Novomesto mahníli, kjer sem 3 leta se šolal ; potem 
sem bil v Ljubljaní, kjer sem práv velikrat hudo strádal, ker mi od doma níso mogli 
dostí pošíljatí, ker so imeli polno híšo otrok in majhen grunt. 1849. v mašníka posvečen 
sem — ker nas je bilo takrat velíko novomašníkov — celo leto čakal na službo. Potem 
so me začasno poslali v Šmarjeto, kjer je g. kaplán bolehal. Čez 1 1 mesecev sem šel v 
Iíorjulj. In tu, ker nísem ímel dostí opravíti, sem se písarije lotil ter sem nekaj revnih 
pesem skoval, kterím je ranjkí slávni g, Rihar nápeve napravil. 

Ker so Horjuljcí preveč žganje píli, sem jim vojsko napovedal in takrat sem spísal 
-hZgafljti vojsko, sIo7)óIk 

Tudi prvé ».^w«rwzV<?« sem takrat nabral in s tom sem dal ime prelepí Marijini 
pobožnosti v njenim mešcu. In to ime se je ohranilo, vkoreninilo. 



Listek. 249 

Tisti čas sva z g. Kerčonom, župnikom v Predosljeh, spísala. ■* Lavreíanskc' lAtanijet. 

Zavoljo nekega spisa v »Danici«, po kterem so bili kaziuci (ne po moji volji) 
razžaljeni, sem bil 1855. prestavljen pod Semič, ker so svetovali mil. kn. škofu, naj 
me denejo dalječ od Ljubljaue na veliko faro, da ne bom imel čaša pisariti. Pod Sé- 
mičem sem, zavoljo preobilnih potov hudo in nevarno zbolel in bil prestavljen zopet v 
Šmarjeto. — Tu sem spet za pero prijel in sem pisal: f>Gecemani in Golgotat, -hVrt ne- 
beški*., sVrtec nebeski<t. in ftUra, moliti Jeziisa v presv. Zakramentuv. . 

Sel sem 1863. v Dragatuš za župnika. Tu sem načečkal: itSv. Uran^ s Nove 
Šmarnicen., -sIMisijonski spominv., Ttjezus Aíarijat.^ itPestne nahrane s privoljenjem nekterih 
pesnikov. « 

L. 1870, sem šel v Podgrad ; tu sem pisal: i>Misijonskt kriz*.., nadaljeval sem: 
>Kerš. naukev., ktere je pok. g. J. Škofic pričel Zložil sem za 25letnico pesem »6'z'. 
Hermagora«. — spísal *Aíaša Ijuba Gospa presv. Srca<, -^DevetänevnicoK. ; na prošnjo si. 
družbe sv. Hermagora -sDomacega zdravnikat, ttPetdcset zdihljajev — pesmi*, ■% Krátke 
moHtvice poboznih otrok k. 

1875. sem prišel v tretje v Šmarjeto. In tu sem pisal : i>Božja pot k nasej Ij. 
Gospej presv, Srca*í, ^Smarnice Naše Ij. Gospe*., •» Zlata šo/aa, t>Vijolice sv. Jozefa^, 
T^Pas SV. Jozef an., i>Afarija^ Mati milosti B. ali Zgodnja Danica*.^ >Hoja k popolni Iju- 
bezni B.t^ -ttll. Smarnice naše Ij. Gospe*.., ktere bo drugo leto na svitlo dala družba sv. 
Hermagore in itZivljenje Device M. in sv. Jozefa^, ki bo 9 snopov imelo. — 

Vse to sem le začečkal, da Vas ne žalim. Ni pa vredno, da bi o meni kaj pisali. 

Bog in Marija z Vami! 

V veliki naglici Vam udani 

Smarjeta, 15. decembra 1884 « Jan. Volčič. 

Iz tega pisma je razvidno, da je blazega pokojnika diČilo lepo svojstvo — ponižnost 
ter da smo v njem izgubili neumornega, plodovitega — asketičnega pisatelja. Bog mu daj 
nebesá! Janko Leban, 

Nová slovnica slovensko-nemska prišla je na svetlo pod naslovom: %Griind- 
riss der slovenischen Grammatik mit Uebungsbeispielen, Gesprächen und deutsch-slove- 
nischem Wôrterverzeichniss. Von Dr. Jakob Sket, k k. Professor,« Druck und Verlag 
der St. Hermagoras-Buchdruckerei, Klagenfurt 1888, 8., 184 S. Cena ? — Gospod pro- 
fesor dr. Jakob Sket je pred nekoliko leti dal na svetlo knjigo ,,Slovenisches Sprach- 
und Uebungsbuch", ki je osnovana po znanstveni metodi ter rabi zdaj že v drugem na- 
tisku za učno knjigo po tistih učilnicah, kjer se dijaki slovenščini učé z nem^kim po- 
učnim jezikom. A čutila se je že več let potreba, da bi kdo za praktične namene spisal 
krátko slovnico slovenskega jezika, da bi jo rabili tisti Nemci, katerim ni toliko ležeče 
na tem, da bi si popolnoma osvojili jezik uaš, ampak kateri se zadovoljujejo s tem, da 
se naučé toliko slovenščine, da morajo v vsakdanjem življenji občevati s Slovenci. In tej 
potrebi je ustregel zdaj g. prof. Sket! Njegov ,,Grundriss der slovenischen Grammatik"' 
kateri se naravno ne sme meriti z znanstvenim merilom, popolnoma ustreza naraenom, 
l'-aterim je odločen. Poleg osnovnih slovniških pravil, deklinacijskih in konjugacijskih 
tabél, praktičnih vaj in pogovorov iz vsakdanjega življenja podaje nnm kiijiga uemško- 
slovenski slovarček, zbirko 3Ó00 slovenskih besed, ter spisek najnavadnejših osebnih in 
zemljepisnih imen. Knjiga je praktično osnovana, pregledno sestavljena, dobro pisana, 
in lično tiskana. G. dr. Sket, ki si je za šolsko slovstvo naše pridobil že toliko zaslug, 
zadelal je s to knjigo v slovstvu našem široko vrzél, in za to mu mora hvalo vedeti 
však Slovenec, 



250 Listek. 

— . _ . — _ . y . . . . _ 

Nove muzikalije /. S/jvf/is.ii napevi za čvetero in petero mešauih glasov, zložil 
Anton Foerster. i. ,,Ah, ni le zemljica krásna?" 2. ,, Domovina." 3. „Naše gore " Par- 
titúra. Zvezek XVIII. V Ljubljani 1887. Cena? Na svetlo dala in založila ,,Glasbena Ma- 
tica". Natisnila Jos, Eberle in dr. na Dunaji. 

Tak.šen je naslov krásno tiskanemu zvezku, v katerem se nahajajo trije napevi k 
zgoraj navedenim tekstom. Ime g. skladatelja je tako slavnoznauo, da že popolnoma za- 
doščuje vsaki njegovi skladbi njegovo ime. Prijetna dolžnost pa nam je izpregovoriti po- 
sebej o teh skladbah : Harmonizacija je tako vzgledna, da si boljše misliti ne moremo. 
Osobito nam je poudarjati živahnost v izpeljavi glasov, katerih však zase postopa samo- 
stalno ; v skupnosti pa se skladbe také glasé nenavadno lepó. Najlepši, a tudi najtežji 
je tretji nápev. Glaso\ski postopi v basu imajo tu velik pomen ; sploh pa je v tem 
nápevu nakopičene mnogo krásne glasbe, katera spričuje, kako prosto se sloveči skla- 
datelj giblje v vsaki glasbeni stroki. Kar pa se tiče glasbeuih motívov, zdi se nam, da 
je vir, iz katerega g. Foerster zajema, neusahljiv Glasbo v napevih odlikuje posebno še 
to, da je tekstom tako prikladna, kakor bi bila iz njih izrastla, t. j., povsem je slo- 
vanskega duba. G. skladatelj se celo ne boji iivesti akordov, ki se rabijo v cerkveni 
glasbi, kajti njemu je dobro ziiano, da posamezni akordi ali pa celi takti ne določijo 
nápevu značaja, marveč le skupnost in celotna oblika. Komur je ležeče na tem, da se 
glasbeno izobrazi, naj nikar ne zamudi .študirati glasbe Foersterjevega veleuma; iz svoje 
iskušnje zatrjujemo, da nikomur truda ne bo žál. Pevskim zborom pa resno priporočamo, 
naj se vadijo takih nápevov, ki imajo v sebi khj glasbe, ne pa samih pén. Vzgledni zvezek 
naj si torej omisli však glasbeuik. 

//. Slovenskí napevi za čvetero in petero glasov, zložil Anton Nedvi^d i. ,, Ob- 
lakom". 2. ,,Na goro". 3. ,,Nazaj v planinski raj !" Partitúra. Zvezek XVII. V Ljubljani 
1887. Cena? Na svetlo dala in založila ,,Glasbena Matica." Natisnila Jož. Eberle in dr. 
na Dunaji. 

Harmonizacija g. skladateljeva je bistveno drugačna od Foersterjeve. V tem, da 
išče zadnji množino akordov v pravilni sestavi, postopa g. Nedvéd rad tako, da har- 
monijo stavi nad ležečim "basom in si v preslednosti harmonične mase dovoljuje več pro- 
stosti. V obce pa moramo trditi, da je harmonizacija v tem zvezku pristoa in umetua. 
Za harmoni/acijo v mešanem zboru preostaja skladatelju yeč prostora med posamezuimi 
gla«^ovi ; zatorej se tu skladatelj prosteje giblje ter glasovom lóže več gibčnosti da. Pozná 
pa se tudi, da vpliva na slovečega g. skladatelja glasba starih klasikov, ker uvaja v na- 
pevih lep zadržek terce, potem množino lepih akordov, kakeršnih ni rabil do zdaj. Naj- 
lepši nápev iraa št. 3. Značajno poudarjetm je tukaj beseda ,,zakaj". Žhl, da se tekst 
prilega bolje samospevu, kakor mogočnemu zboru, ker opeva zgolj želje j e dne osebe, 
a glasbi, ki se mogočno vije pa tekstu, vendar n i v kvaro. Iz skladateljevih nápevov 
veje nam prijetno tako zvani ,,ljudski ton"; zatorej se nam njegove skladbe rade pri- 
kupijo in pri nas udomačijo. Zvezek priporočamo preiskreno. 

///. Slovečenm skladatelju, gospodti Antoninu Dvoraku posvečcno. Milotinke. Besede 
dr. Gr. Krekove. Samospevi za visok glas, zložil Fran Gerbid. Op. 28. i. ,,Skupaj sva 
pri oknu stala". 2. ,,Sklepala roke si bele", 3. ,,Želel bi, da bil bi ptica". Izdala in za- 
ložila ,,GIasb. Matica" v Ljubljani 1887. Natisnila, J. Eberle in dr. na Dunaji. 

Sloveči glasbeni vodja hamburški, Telemann, je rekel: ,,Ein rechter Musiker muss 
auch den Brot- und Fleischtarifzettel in Musik setzeu konnen". Te besede so nam hodile 
na misel, ko smo picgledovali lepí zvezek samospevov in smo videli, da se je naš slávni 
glasbenik za zaljubljeue tekste tako ogrel, da jim je dal káj primerue in lepe nápeve. 
Glas se spremlja ua klavirji, kar pa niti v našlo vu, niti v začetku nápevov ni zabelež^no. 



Listek. 251 

G. skladaLeljeva glasba, katero pozuamo kot dovršeno v obliki i u fakturi, priporoča se 
vrlo že sama. 

IV. Slávnostná himna zlatomašniku svetemu Očetu, Papežu, Leoim XIII. Za me- 
šaiii ali moški zbor s spremljavo orgelj, zložil Ig. Hladnik. Op. 8. Čisti dohodek je na- 
meiijen „študentovski kuhinji" v Ljubljaui. Založil skladatelj. Tisek Blaziiikov^. V Ljub- 
Ijani 1887. Cena 30 kr. 

Ne zlagamo se z ónimi, ki so tej himui vrednost odrekli. Koliko pa neki velja 
izjava glasbenikov, katerim vsa glasba obstaje v toniki in dominanti dur tona, iz katerih 
se käj lehko napravi novošegni „didldumdaj", kateiega nam bi radi vriuili naši fanatiki 
v cerkev, šolo in dom ? — Himna je v vsacem oziru dobra ; ne pomanjkuje ji niti 
umetnosti, niti značajnosti. Orglje imajo obligátni pedál ; zatorej pa je spremljevanje na 
orgljah precéj težavno in zahteva vrlega organista. Da bi postala himna vsem glasbenim 
krogom pristopna, svetujemo g. skladatelju, naj bi jo priredil v ložji obliki in za sprem- 
ljavo na klavirji. Radi pripoznavamo g. skladatelju redek glasbeni talent ter mu čestitarao 
na lepi himni. D. Fajgelj. 

sGorski odmevi«, čveteroglasne pesmi, zložil H. Volaric, op. b. Založil skla- 
datelj. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. Cena 70 kr. (po posti 75 kr.). Takó 
je naslov lični zbirki .skladeb, kóje so prišle na svetlo pred nekoliko tedni, O Volariči je 
le jeden glas : da je za glasbo izredno nadarjen. Jaz pa za svojo osebo trdim — in menda 
se ne motim — da, kar je bil rajni Pagliaruzzi na pesniškem polji, to nam je vrli njegov 
krajan na gloshcneni. Zál, da dičnemu mladému skladatelju ni dano. da bi živel v kakem 
mestu, kjer bi se mogel v svoji stroki popolnjevati; in kjer bi morda našel strokovnjaškega 
pravega prijatelja, kateri bi ga vodil po poti, ki mu jo je odmerila — Evterpa. A kaj 
se hoče ! Volarič je učítelj, učitelj na — Primorskeml In, ker je tudi g. Volarič rojen ,,pod 
nezgodno zvezdo", vidimo, da se vrli ta talent nalik nekaterim drugim práv zmožnim 
tovarišem izgublja v mali vaši, kjer mu materijalno stanje ni ugodno, niti se mu ne 
nudi prilika, da bi se njegov talent takó razvijal, kakor bi se lehko v veselejših razmerah. 

Toda pustimo te jeremijade ter poglejmo nekoliko pobliže najnovejše njegovo 
delo! To obseza na 21. straneh naslednje skladbe: A) Moški zbori : i. Trobojnici (besede 
J. Kržišnikove) ; 2. luikavica (besede Stritarjevu) ; 3. Za dom (besede Bojanove) ; 4. Njen 
venček (besede Baptistove) ; 5. hgnhljeni cvet (l)esede wS. Gregorčičeve) ; 5. Briska budnica 
(besede Jakoslavove). B) Mešani zbori: i. Le pevaj, pticica (besede A. Kodrove); 
2. Rozici (besede Baptistove); 3. Slovan na dani (besede — .^ — ) 4. Pri zibeli (besede 
A, Pinove^i; 5. Lehko noc! (besede — } — ). 

Skladba ,,Izgubljeni cvet" je posvečena ,, slávnemu pevskemu zboru v Privačini" ; 
,, Briska budnica" veleč. gosp. Andreju Žnidarčiču, ,, Lehko noc" pa gosp Ivanu Kranjcu. 

Znana umeteljnica, gospá Lucila Podgornikova, trdi o teh skladbah, da so zvršene 
v obce marljivo, pa da nekatere niso primerne podstavljenemu tekstu. Ne oporekam 
povsem velecenjeni umeteljnici ; vendar zdi se mi, da čestita gospá v takem oziru sploh 
sodi preozkosrčno, kar je pokazala tudi s svojo sodbo o večnolepem *in vedno navdu- 
šujočem Jenkovem ,,Napreji'\ kateremu je očitala isto nedostatnost. Opomuiti móram 
vendar, da iz nekatere teh Volaričevih skladeb veje nekaj cerkvenega. 

A naj označim vsako skladbo posebej ! 

,,7>í7/wy>?/í7" je jako lep, krepak in tekstu primeren zbor, ki bode povsodi ugijal. 
Pohvalno se móram izraziti tudi o ,J\'iika7>icŕ\ v kateri sklailatelj mojsíers'ci {/■.ra/.a ku- 
kavičino kukanje. Istinito, človeku [joshišajočcuui to skladbo, zdi se, da je v gozdu ter 
mu na uho zvení kukavičin ,,ku-ku!" — Ognjevit in krasen zbor je ,,Zŕí dom'\ véreii 
tolmač pesnikovih čutov. — ^-t^jen venček'' pa mi ne ug^ija, dasi je muzikalno-pravileu »* 



252 Listek. 

baš takó se ne morem ogreti za .Jzguhljeni cveť\ ki se mi zdi nekoliko — prisiljen. — 
^^Briska budnica^^ -^íi je zopet práv dična skladba, — Mešani zbor: ^J^e pevaj, ptičica'"'' 
je iiekako preveč cerkven in tekstu ni povsem prigieren. Isto tako je ..Roziď' tekstu 
neprimerna skladba, katera bode težko tekmovala z nápevom, ki ga je pokojni Avgust 
Leban zložil istim besedám ,,Doli v kraji sama zá-se." — ^^Slovan na dan\'-'- pa je 
skladba, pred kojo se je treba odkriti — izborna ! Jako nežná, srce božajoča pesemca je 
tudi ,,/Vz zibelŕ\ ki bode povsod naredila efekt, ako se bo pela precizno. Krásna je 
tudi ^^Lehko noc'-'-. Posebno takti, ki izražajo voščilo : ,,lehko noc!" izborno so pogojeni. 
Z neskončno milobo ti objemata dušo zadnja dva takta, kjer voščilo ,,leliko noc" s 
svojim pp. in rit. nekako odmira na pevčevih ustih. 

Ako še omenim, da so pričujoče skladbe v obce melodijozne, pravilno harmoni- 
zovane in ne težke, povedal sem o njih vse, kar sem imel povedati. 

Iz dna srca čestitam vrlemu mladému skladatelju, da se z gotovimi vspehi káže 
svetu slovenskému, ki sme od njega pričakovati še mnogo krasnih glasbotvorov ! Želim 
pa tudi iskreno, da ga národ slovenskí podpira z obilim naročevanjem. Učitelju z letuimi 
400 gld. je plača itak takó skopo odmerjena, da mora biti v vednem bóji za eksistencijo 
svojo. Ce pa takov za glasbo nadarjen mož sam še svoje skladbe zalaga, to je vendar naša 
rodoljubna dolžnost, da ga podpiramo, da si s tem ne poslabša, temveč da si poboljš.i 
materijalno svoje stanje ! Kakor sme dognali iz gotovega vira, g. Volarič je do zdaj pri svojih 
izdavah še vselej — izgubil^ in tudi pri sedanji izdavi se mu káže — izgubal Ni li to 
sramota za nas? Národ slovenski ! podpiraj nadarjene umeteljnike svoje, drugače se kážeš 
nevrednega, da ti jih je dalo nebo! — ,,Gorski odmevi" se dobivajo pri g. skladatelji, 
H. Volariči, učitelji v Kozani (p. Cormons bei Gôrz). Janko Leban. 

Za Levstikov nagrobni spomenik je nabralo pisateljsko društvo došlej 489 gld. 
84 kr. Predavanje prof. Fr Levca o Levstiku in njegovem pomenu v slovenskem slov- 
stvu dné 2Ó marcija t. 1. v dvorani Ijubljanske čitalnice dalo je 90 gld. čistega dohodka. 
Pri predavanji so bili navzočni tudi preblagorodni gospodje deželni predsednik Andrej 
barón Winkler , deželnega sodišča predsednik Fr. Kočevar, župan Ijubljanski Peter 
Grasselli, mnogo duhovnikov in veliko druge odlične gospôde Ijubljanske — vseh skupaj 
nad 250 oseb, da je bila dvorana vsa polna. Ta živahna udeležba nam je lep dokaz, 
da se vedno bolje spoznáva, kako veliké in vážne so zasluge Levstikove za Slovensko 
jezikoslovje, za pesništvo Slovensko in za ves splošni razvoj književnosti naše. 

V. Mandelcu v spomin. Kolikor je meni znano, bilo je 185Ó. leto prvič, da 
so dijaki Ijubljanski ob počitnicah v večjem številu pohodili naš rajski, takrat še skoro 
popolnem nepoznaní Bied. Cveterospev (oba Klinarja, Razboršek in Bohm) pel je v Mal- 
uerjevem novem salónu poleg nemških tudi več slovenskih pesmij ter si pridobil veliko 
pohvalo sicer ne mnogoštevilnega občinstva. 

Poznejša leia pa je bilo potovauje na Bied že tr.idicijonalao. Na Velikega Šmarijina iu 
prihodnji dan bilo je vse polno slovenskih dijakov od blizu in daleč, izmed katerih se 
je vsako leto odločilo manjše krdelce »v Bohinj, v Bistriško dolino« Tako je bilo tudi 
1858., ko smo nekoliko prekrasnih dnij prebili v idiličui kŕčmi »Pri Tončku«, a se i)ri 
tem seznanili tudi z neko Ijubljansko gospôdo, ki se je tedaj hladila na Bistrici. 

V rečene gospôde prepi ijetni družbi obiskali smo dné 19. avgusta Bistrice pre- 
krásni slap, katerega naj bi pac noben turist ne pustil na stráni, putem pa čiidovito 
Savico, od katere smo se popoludne vrnili na svoj glavni stan, k Tončku na Bistrico, 
kjer se nas je zbralo práv priličuo število. Bili so v naši družbi pokojni Mandelc, Tuseh, 
Erjavec, poleg njih pa mnogo drugih, še sedaj živečih gospodov. Zabáva je bila uprav 



Listelv. 253 

dijaški živahna, med raznimi kontroverzami, petjem in pitjem potekel nam je hitro čas. 
Po 9. ixri zvečer se odpraví gosp. I>. na odliod, vabeč nas, se li hoče kdo peljati ž njim. 

Noc je bila jako jako temiia, zatorej smo, izvzemši Mandelca, vsi drugi prijazno 
vabilo odklonili, deloma zaradí tega, ker smo bili namenjeni drugam, nekaj pa tudi zato, 
ker je bil gospoda L. konj > Turek « jako isker. Mandelc pa se je pouudbe slastne po- 
prijel, njegovi romantični naravi je prijala vožnja skozi Stenge in kmalu sta se poslovila 
od nas ponočna potovalca. 

Vožnja do Bieda je bila vseskozi srečna. Ondu pa sta se ustavila v slávni go- 
stilni pri Pctramt. Okoli polnoci je že bilo, ko sta dospela tjakaj in samo jedno pritlično 
okno je bilo še razsvetljeno. Na njijino trkanje se jima je kmalu odprlo iu nekoliko za- 
spaná točajka jima je prinesla vina, da se okrepčata za nadaljno pot. Kar v postrauski 
sobi mimo švigne neka belo oblečená prikazen. ,,Primi jo !" g. L. zakliče Mandelcu. 
Ta hiti za belo prikaznijo skozi vežo po stopnicah v gorenjo nadstropje. Iz sobe v sobo 
ju zasleduje, naposled mu prikazen v zadnji sobi izgine, zdelo se mu je, da se je v oknu 
kar v tla udrla. Brez pomisleka skoči za njo, popné se čez okno hoteč jo objeti, a 
obleži teško ranjen na trdem kamenji pred pragom Petranove hiše. 

Padec s prvega nadstropja mu je prizadel hude rane. Razbil si je glavo, pobil se 
na rokah in uogah, pretresel si možgane in mislili so, da je po njem. Drugo jutro so 
mu tudi v tem zmislu prigovarjali, a Mandelc o smrti niti čuti ni hotel. V dokaz, da se 
njegove duševne zmožnosti vedno še normálne, zložil je pesem, katera nikakor ni zavŕ- 
šená, temveč ima muogo hib in nedostatkov, a je vendar zanimiva zaradi tega, ker je 
zložená takorekoč na smrtni postelji. Rečena pesem pa slove tako : 

Blejski strahovi. 
Kjer Sava Bohinjska med hribi šumi To reče in naglo poskočí z voza 

In cesta po ozkíh bregovih se vije. In trudnega »Turka« k drevesu priveže, 

Voz majhen po nocí črní drčí, Prijazno pogladí in krme mu dá. 

Na nebu ni zvezde in luna ne šije. Ker vroč je, pa s plahto ga gorko prepreže. 

Na vozu sedita popotníka dva, K prijatlju potem gre, mu roko podá 

Molčé se ozirata v tmíno neba, Za svitom ga v krčmo poročno peljá. 

Molčé poslušata bučenje valov; »Kaj, kliče, utrujene žile oživí, 

Kot veter gre konj, glásno bije podkov. Mar víno ni to, aľ so druge močí?" 

Kar v temni daljavi pokaže se svit, Zaspaná si famula briše oči 

Kot zvezdíca majhna leskeče se, trese, In kima z glavó, se iz kóta dvigujc, 

A koča prijazno pa vábi k nji príť, Pa tava po hiši in kljuko loví, 

Al veše neizmerne nad vódo drvé se ! Si ruto popravlja, predpas privezuje. 

Pa bliže in bliže se vedno svetlí, Jaz slíšal sem praviti modrih Ijudí, 

Nezuana moč konja za svitom podí Da slepá kokos tuď čas zrno dobi. 

In spet gre kot veter skoz skalnato pian, Skazala resnico je famula to. 

Pri Inči se vstavi, ves v potu kopáu. Ker našla je víno, zlod vedí kako.? 

Glasno zarezgeče, pobrska z nogo Pa v kótu je dobro, spet spraví se vanj. 

In z glavo pomaje, si pene otrese. Zadremlje sladko in smrčí tako milo. 

Začudeno gleda vozník vse to, Ker tiha sta gosta, deviških je sauj, 

Pa kmaľ se nasmeje, mu líca zvedré se, Ni druz'ga kot srkanje vina budilo. 

»To krčma je«, kliče, »moj »Tur'k« jo pozná, Medló že utrinkasta sveča gori 

Popotníka vábi svetloba le-tá, In stena za steno zmir bolj se stamtii. 

S'cer prav'jo, da tukaj derejo Ijudí, Iz tunia razlega pa kladva se glas, 

Pa človek pogumen se vrnž ne boji.« Naznanja čas pozni, že .spavá v^a vas. 



254 Listek. 

Kaj gleda skoz vráta pač gost tak' strmo, In vedno se giblje in motá naprej, 
Kaj zvunaj v veži črni mu káže ? Zdaj kvišku po stopnjah gre v gornje nad- 

To v beli oLleki je belo telo ! stropje, 

Pa roka naj skaze, íla oko mi ne laze. Pa oni ne jenja, biť hoče hitrej, 

Če duh si, le beží, kamor poželiš, Pa ko se lovita skoz celo poslopje, 

Ce si človek, se druš'ne gólov ne bojiš ! Kar zgine podoba! On krog se ozré, 

To reče in steče za belo žeuo, Pri oknu mu zopet pomignila je. 

Ta giblje naprej se skoz vežo tamnó. Z razpetim rokama on k oknu hiti — 

Z razbito glavó pred Petranom leži. 
F. Mandelc. 
Drugi dan so dobro jutro mi vošili 
Za povrh razbito glavo mi zašili. 
,,Lepa hvala !" sem jim rekel ves vesel, 
Za povrh pa to pesem jim zapel 
V spomin 19. velkiga srpana Iii58." 

Se jedenkrát o Jakobu Petelinu (Gallusu). Ko sem v 5. listu predlanskega 
»Ljub. Zvona« pisal razpravico o Jakobu Petelinti (Gallusu)^ izrekel sem srčno željo, da 
l)i se strokovnjak potrudil, podati nam obširen životopis in vredno oceno vélikega léga 
glasbenika slovenskega. Žalibog, moje besede so bile glas vpijočega v puščavi, in le 
tiudoljubivi g. L. Žvab je v 8. listu predlanskega )»Ljub. Zvona« o Gallusu priobčil neko- 
liko vrstic, ki jih je našel v nekih leksikonih, kóje pa ne pripovedujejo veliko novega. 
Vendar: hvala lepa vrlemu rojaku na trudu njegovem ! 

Ko sem moral spoznali, da je bil moj poziv v »Zvonu« zaman, nisem hotel držali 
križem rok. Vedoč, da je bil Peteliu svoj čas kapelnik pri škofu Stanislavu Pavlovskem 
v Olomuci, pisal sem tamkajšnjemu konsistoriju, proseč ga, če bi mi mogel poslúžili s 
kakšuimi podatki o našem Petelinu. Kmalu na to dobim iz Olomuca nasleduje pismo : 
»Vom Olmiitzer F. E. Consistorium. 
In Erwiederung des geschätzten Scbreibens de dto 7. Juui 1886 belreffend die 
biographischen Data des Jakob Hänel beehren wir uns zur geneiglen Kennlnis zu bringen, 
dass im fiirst-erzbischôflichen Ordinarials-Archive keine diesbeziiglichen Schriftsliicke zu 
finden seien. Fiirst-erzbischôfl. Consistorium 

Olmiitz am 16. Júni 188Ó. Eviantiel Graf Potting, Generalvicar." 

(Podpisan je tudi knezonadškof. kancelár). 

Iz Prage, kamor sem se tudi obrnil bil do vplivnega gospoda, pa nisem dobil 
nobenega odgovora. 

Vrli naš glasbenik, g. Danilo Fajgelj, pisal mi je v dan 2. julija i88ó. nastopne 
vrsle : »Veseli me, da se zauimate za Gallusa. On je bil bržkone rojen v Idriji^ kjer je 
tudi ticiteljeval v družbi z bratom, a potem nekam priginil. Žlahto Petelinovo sem jaz 
še poznal. Najprej bodete njegov rojstveni kraj iziaknili v Spodnji Idriji ali celo na 
Št. Vidski Gori.H. — 

To je bilo méni lepo oporišče ! V dan 21. julija 1880. pišem g župniku v Spodnjo 
Idrijo in na Št. Vidsko Goro. Že dné 28 julija dobim od spoduje-idrijskega gospoda 
župnika ta-le odgovor: 

»Tukajšnje matrike ne sezajo čez 1, lôoo. nazaj, ker so pred več kakor 200 leti 
vse župnijske knjige tu pogorele. Obžalujem tedaj, da mi ni mogoče, Vaši blagi želji 
ustreči. Kaj pa, ko bi se obrnili do škofijske pisarne v Ljubljani, kjer se hrauijo kopije 
farnih matrik? — S posebnim spoštovanjem M. IIorvat.« 



Listek. 255 

Ker se gospod župnik šentvidsko-gorski na mojo prošnjo ni odzval, obrnem se do 
prijaznega g. Grbca, knezouadškofovega takratuega kaplána (zdaj tajnika) v Gorici s prošnjo, 
da bi blago volil pogledati v matrike pri taml<ajšujem škofijstvu ter mi nazxianiti, če 
nájde v njih kaj tacega, kar bi moglo služiti namenii mojemu. 

Na to dobim od g Grbca naslednje pismo : 

,,Zäl mi je, da Vam ne morem postreči, ker v tukajšnem arh'vu ne sezajo prepisi 
matrik tako daleč nazaj. 

Da sem jaz vedel za Vašo prošnjo pred enim mesecem, pogledal bi bil leliko 
sam v šentvidsko-gorske matrike, saj sem bil s prémii, knezonadškofom štiri tedne v tol- 
minskih in cirkniških gorah. To — kanonična vizitacija — je bržkone tudi zakrivila, da 
nemáte še odgovora z Gore. Svetujem Vam, še enkrat pisati g. žiipuiku in morda tudi 
tamošnjemu učitelju, saj sta oba práv dobra in uljudna gospoda, in ker je gorska fara 
itajholj stará ter Je Spodnja Idrija o?/ienjenega čaša spadala pod Goro, utegne se kaj najti" . 

Žäl, ostala je tudi ponovljena moja prošnja, ki sem jo poslal na Šentvidsko Goro, 
l)rez vspeha. 

G. Koblar, bivši tajnik pri škofiji v Ljubljani, do kogar sem se obrnil bil 11a 
nasvet spodnje-idrijskega župuika, pisal mi je dné 7. septembra te-le vrste t 

,Jaz že d ve leti nisem več pri škofiji v Ljubljani, in torej Vam ne morem služiti 
s podatki o Petelinu. Sicer pa tako, kolikor je meni zuano, na Kranjskem matice nikjer 
ne sezajo mnogo cez leto lóoo nazaj in v škofiji starejših matic celo nič ni najti." 

Pripis. Ta sestavek je bil že dogotovljen, ko mi pride na misel, obrniti se do šent- 
vidskega organista in skladatelja, g. Laharnarja s prošnjo, da bi mi izkušal pri ondotncm 
g. župniku pozvedeti, česar sem si želel o Petelinu. Res mi prijazni rojak kmalu po- 
streže s tem-le odgovorom: 

,,Rad Vam odgovarjam na Vaše čestito vprašanje. Šel sem k g. župniku in sem 
ga vprašal po omenjeni stvari. Rekel je, da šentvidsko-gorska fara nemá od tistega čaša 
krstnih bukev ter tudi ne ve, kam so prišle. Bil sem pa pri g. Kokošarji v Cerknem 
in sva pogovor imela tudi o tem. G. Kokošar méni, da se je moral Gallus (J. Petelin) 
roditi v kanálski okolici " 

Kakor káže, bode težko dognati, kdaj in kje se je rodil véliki glasbenik Petelin, 
kar mora močno obžalovati však slovenski rodoljub ! — Janko L eb a n. 

Drobtinica slovenskega liturgijskega jezika na Slovenskem. Čimbolj se 
zavedamo slavjauske národnosti svoje, tembolj nas zanima vse, kar je nasega. Da je tudi 
liturgija po naših cerkvah bila nekdaj naša, t. j. slovenská, priča zgodovina. Zgodovina 
se sicer dá popačiti za nekaj čaša - resnica pa mora napósled na dan. Mi Ijubimo 
samo le resnico, ako še dandanes reklamujeme slovensko liturgijo zase, dobro vedoč, da 
zat») še nismo — ,,razkolniki" ; kajti sv. brata Ciril in Metod bila sta katoličana. Pra- 
vico do slovenské liturgije, tote vélike kultúrne dedščiiie naših blagovestnikov, pa imamo 
tudi mi Slovenci — to vé itak však izobraženik med nami — práv zaló, ker smo — 
Slavjani. Naredbe papežev Hadrijana II., Ivana VIII. in dr. veljajo še dandenašnji. Nisem 
pa hotel govoriti cenj. čiiateljem ,,Zvonovim" o slov. liturg. jeziku v obce, nego podajem 
j im samo na videz sicer neznatno, ali na však način zanimivo drobtinico takega našega 
cerkvenega jezika. 

Na Sladki Gori, znaui romarski cerkvi pri Poličanah, bila je navada, da so se 
pri slovesnih obhodih, o Telovem in v Véliki Maši (Vnebovzetji) popevala štiri evangelija 
v jeziku novoslovenskemí To vam potrjuje n. pr. č. g. M. Ivanc, sedanji kanonik in dekan 
v Smariji pri Jelšah, kateri je bivši kaplán ponkovski sam hodil na Sladko Goro popevat 
slovenská evangelija. Kako stará je bila ta navada, kdo je prvi jo uvedel.? — o tem ti 



256 Listek. 

ne vé nikdo ničesar zanesljivega povedati. Nekateri mislijo, da se je to začelo šele vi- 
harnega 1. 1848., kai* pa ni verjetno. Práv tako se ne vé, kdaj se je opustil iz. sveti 
običaj: ga je li odpravil svojevoljno novi domáci župnik (Veres?), ali pa je prepoved 
prišla od višje cerkvene oblasti? — nikdo ne vé povedati. Gotovo je, da se že dobrih 
dvajset let sv. evangelija ob imenovanih praznikih 7te popevajo vec slovenskí. 

Ali to ti poreče však star Sladkogorčan, ka , ,je bilo lepo in veselo slišati sv. evangelj 
v našem jeziku, ker smo — vedeli^ kaj pravo za pravo gospod pojó . . . ." 

Kdor vé kaj več o tej stvari, naj se oglasi. ,,Poberite drobtine, da . . ." 

Josip Kajetan Tyl. V 4. dan febr. t 1. preteklo je osemdeset let, odkar se je 
národu českému narodil jeden najnavdušenejšili njegovih sinov — Josip Kajetan Tyl 
(r. 1808. 1.). Zasluge tega moža za vzbujenje národa češkega, za njega literaturo in gle- 
dališče zapisane so z neizbrisnimi črkami v zgodovini Češke prosvete, njegovo glasovito 
pesem: ,,Kde domov múj?" pa popevajo že vsi rodovi slovanskí. 

Še predno je dokončal svoje náuke, izdal je Tyl prvi svoj román: „Statný Be- 
neda" 1. 1830, Za ta román je dobil od záložníka v nagrado — staro obrabljeno suknjo. 
Pozneje se je posvetil gledališču, za kóje je delo val kot glumec, režisér in dramatični pi- 
satelj. Nad štírideset izvírnih in preloženih iger je zapustil českému gledališču. Večina teh 
je seveda že zastarela, ali še sedaj je polno gledališče do zadnjega prostora, kadar ígrajo 
njegove igre : ,,Strakonícký dudák", ,,Jiŕíkovo videní*' ali ,,Jan Hus". — Ker je prehitro 
písal, izvirne njegove igre nikakor niso dovŕšené, ali ostane mu jedna zasluga : Tyl in 
pa Klícpera sta oslávila šele češko dramatiko, kí so jo koncern 18, veka obudili brata 
Dragotin in Venceslav Tham in Jan Stépánek. — Poleg tega je urejal ražne časníke, 
med njimi tudi leposlovni list ;,Kvôty". — Med vsemi njegovimi spísi pa so estetično 
največje vrednosti njegovi románi, osobito zgodovínski, čeprav tudi ti niso prostí napak. 
Kritika najbolj hvali njegov : ,, Dekrét Kutnohorský", román íz čaša husitskih bojev. — 
Njegove spise odlíkuje lehka písava ; ali naglíca, s katero je písal in pa raznovrstnost 
liteiarníh strok, s kojimí se je bavil, niso mu dale, da bi dosegel dovršenost. 

Časí ,, svete alíjance" udusili so vse politíčno življenje in domoljubi so skúšali 
potom literatúre probudití med Cehi národno zavest. Tudi íz vseh Tylovih spisov veje 
nam naproti topia Ijubezen do národa in domovine, kí ga je zapeljala večkrat celo do 
anahronizmov. ^ Umri je Tyl 1. 185Ó. — Zbrani njegovi spísi so izšlí prvíč v Pragí 
1844. 1., drugič so izhajali v istem mestu od 1. 1857. do 1859. 

Dostojno je praznovai národ českí dné 4. februvarja t. 1. v národnem gledališči osem- 
desetletníco Tylovo. Igrali so njegovo najboljšo igro: ,,Strakonícký dudák". Predno so 
pa pričelí ígrati, deklamoval je g. Seifert pred podobo Tylovo, kí je bila s cvetjem 
ukusno okrašena, A. Mužíkov ,, Prolog" in godba je ígrala Dvoŕakovo overturo k Šam- 
berkovi igri: ,,Jos. Kaj. Tyl", — Sch. 



,,Ljubljanski Zvon" 

izhaja po 4 pole obsežen v velíki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih ter stojí 

vse leto 4 gld. 60 kr. , pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. 

Zá vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. 

Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. 

Lastniki in založniki: Fr. Levec i. dr. — Izdajatelj in odgovomi urednik: Fr. Levec. 
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajskí česti, 15. 



Tiská »Narodna Tiskarna* v Ljubljani. 




Štev. 5. 



V Ljubljani i. mája 1888. 



Leto VIIL 



3tara pravda." 



Venec balád. 
IV. 

Stáva. 

(I573-) 



■V. 



in o pije Oger Ferenc Talii, 
Vino pije na graščini svoji, 
Na Sosedu, grádu na Posavji. 
Ž njim ga pije svetlili gostov družba 
Grófov sedem, vitezi četirje. 
Vsi sinovi vójvode Arpáda ; 
In barón med njimi jeden nemški, 
Jozef Turen, vlasteb'n na Krki, 
Vlastelín in stotnik čet uskoČkih. 
Teče gladko v grla vince sladko, 
In skoz grla stopa vince v žile, 
In po žilah stopa gostom v duše, 
Stopa v duše, v srca jim junaška, 
Cudodélnik duh si vinski divni ! 
Prideš v žile, kri se nam segréje, 
Prideš v srce, bije nam hitreje, 
Prideš v dušo, pa nam oživí se, 
Razvedrí se in razveselí se: 
Cudodélnik duh si vinski divni ! 
Čuda delaš dnes i na Sosedu. 
Omečila srca so se gostom 
Pa v junaška Ijubijo se lica, 
Ljubijo se in objemajó se. 
A ustane mi za mizoj Turen, 
Jozef Turen, stotnik čet uskočkih, 
Dvigne čašo rujnega bizeljca, 



»Wir wollens frischlich v.qhen a 
Khainen darin leben l.in. 

(fsta pesem.) 

Dvigne čašo, začne govoriti : 
»Krasno smo pri tebi se sestali, 
Ljubi sdsed ti naš, Ferenc Talii ! 
Bógme, tu je pravo še življenje, 
Tu pri tebi! Skoro sem pozabil, 
Od kedaj že gost sem tvoj presrečni. 
Ali, prašam vas, gospôda slávna ! 
Kdo dandánes treba lepše zloge, 
Nego plemič stiskani povsodi } ! 
Hudih časov, oh, smo dôživeli. 
Plemstva stari májejo se stebri. 
Kdó jih máje, kdó podreti hoče? 
Ha-ha, bratje, sram me je, a res je ' 
Kmetje to so, délavci, seljaki, 
In slovenski in hrvaški kmetje; 
I>jud umazan kráti nam pravice, 
Posvečene od stoletij šcge. 
Človek kmečki in plebéj — povéjte ! 
Kakšno pravdo naj imá neplemič ? 
Mi vsi vemo to, gospôda draga: 
Človek pravi, to je samo óni, 
Ki ga diči — grb na pergamenu ! 
Mi vsi známo, kaj je volja božja : 
Jedeia rojen je, da gospoduje, 
Drugi pa, da prvému hlapčnjc; 
Jeden delaj, drugi tam počivnj ! 

17 



258 



Gorázd: »Stara pravda.* 



Jeden strádaj, drugi pa užívaj I . . . 
Pa ukaži kmetu danes tlako: 
Koj zagóde pesem ti o p r a v d i , 
Takt pa bije s cepcem ti po hrbtu. 
Zagrozí ti še z Matijem Gubcem, 
Kraljem novim, kmečkim kraljem svojim, 
Ki gradove nam podere naše ! . . . 
Nekrščansko se postopa z nami, 
Oh, krivice nam godé se težke ! . . . 
Ne, ne! Tebi, mili Férenc Tahi, 
T e bi bati ní se roke selske 
Tí brzdati znáš jih in krotíti, 
Tepeš jih in bičaš temeljíto. 
Oslávil si daleč se po svetu. 
Občudujem plémiški tvoj ponos, 
Posvečujem polno to f i čašo !« 

»» Vivat ! Eljen !«« — in poljubi vroči 
In objemi in junaške sólze ! 



V vrtu kmetov mojih tam ubrano, 
Pošijem v stavo ti — deklé slovensk 

Ko je Tahi razumél zdravíjco, 
Razumél, kar pravi Jozef Turen, 
Plané kvišku kakor ogeuj žívi : 
»Mož-beseda, Ijubi sósed Turen, 
Mož-beseda, stavo to vsprejemam ! 
Vse omizje slavno nama priča. 
Težko čakal čarovníj bom tvojih, 
Rad bi videl, kako hočeš, bratec, 
Savo našo nam porudeČ-íti ; 
Rad ti pošijem tudi sivca konja, 
Da ga jezdiš po ravninah krških: 
A še rajši jaz bi videl vendar — 
Naj v uhó ti željo pošepečem — , 
Da umétnost se ti — ponesreči !« 

»» Vivat! Eljen! Stáva je veljavna!«« 



Čašo novo si nalije Turen, 
Nadaljuje govor v sveti jezi: 
»Mojster res si v strahovanji, Tahi 
Ali, bratec, — čarodej še nisi ! 
Carati zná samo Jozef Turen, 
Tvoj prijatelj, stotnik čet uskočkih. 
Bistra teče mimo tebe Sava, 
Ali predno mine teden tretji — 
Hôdi gledat mi na breg valové ! — 
Predno mine dnij ti trikrát sedem : 
Voda bode Sávina rudečn. ! 
Vso prečaral bodem reko čisto ; 
Čudesu se mojemu boš čudil: 
Jozef Turen, moj prijatelj nemški, 
Čarodej je pravi, mi porečeš ! 
Staviva dnes pred svedoki stavo, 
Vádljajva se, braté, Férenc Tahi : 
Ako méni se posreči čara. 
Ako Sava tekla bo rudeča. 
Tí mi pošiješ v stavo sivca konja, 
Da ga jezdim po ravninah krških. 
Ako pak se čara ponesreČi, 
Sava teče ob obroku bistra, 
Onda, sósed, tí dobodeš stavo. 
Pošijem tebi stavo jaz še lepšo, 
Pošijem tebi, kar imaš najrajši : 
Rožo bélo in napol razcvélo, 



Seže v roke Tahi gostu Turnu, 

V roko seže, da se vadlja zveže ; 

V roke seže Turen vsem po vrsti. 
Za slovo še vse poljubi gorko, 
Vse poljubi gôste in objame; 

V pôzni nôči se od njih razloči. 
Jase prémo na svoj grád na Krki. 



Však dan jase Tahi z gôsti k Sa vi, 

Hodi gledat Sávine valové,. 

So li bistri, ali že rudeči. 

Jase gledat Tahi teden prvi : 

Sava teče bistra, ko popréje. 

Jase gledat Tahi teden drugi. 

Od nedelje do nedelje druge, 

Radoveden tam stojí na brégu, 

Radovedni vsi zró v reko pťSdse: 

Sava teče bistra, ko popréje. 

»Čarovništvo«, reče Férenc Tahi, 

»Čarovništvo menda ní baš láhko, 

Savo vodo to porudečíti, 

Ali pa se sali z nami Turen ! 

Ceterum, če stvar se izjalóvi, 

Méni, bratje veste, — to tém Ijubše !« 

»»Sedem dníj še čakajmo, piijalclj I«^« 



Gorázd: »Stara pravda,*: 



259 



Jase Tahi zopet z gôsti k Savi, 
Hodi gledat reko tedeii tretji ; 
Však dan tam ua pródu mi stojíjo, 
Však dan, vse od jutra do večera. 
Kôlne Tahi, kolnejo tovarši 
In na Turňa se hudó jezíjo: 
»Ha, za nos nas vodi Nemec zviti!* 

Dan napóčil jim je trikrát sedmi. 

Jase Tahi k Savi dan poslednji, 

Speje k reki z gôsti na vse zgodaj. 

Bas na praznik Agáte svetníce. 

Pod kopiti škriplje sneg konjíčem, 

Z véj srebrno se leskeče ivje, 

In pod nebom kroka gavran lačni . . . 

A junaki dirjajo mi k Savi. 

Gor in dol po pródu jase Tahi ; 

Hudomušno suče vranca konja, 

Suče ga in tepe brez potrebe, 

Hudomušno zbáda ga z ostrogoj 

Zdaj na desni, zdaj na levi v trébuh. 

Jašejo ž njim gostje radovedni, 

Gledajo in vôdo vsi motríjo, 

Cakajo od jutra do poldnéva : 

Sava teče bistra, ko popréje ! 

Divje škriplje že z zobmí mi Tahi, 

Brke viha in od jeze piha. 

Kôlne Turňa, v peklo ga proklinja: 

»Dan poslednji .... zlágal je barón se!« 

»»Do večera vstrájajmo še, sósed!«« 

Gor in dol po pródu jase Tahi, 
Zróč nestrpno v Savino vodóvje 
In kolnóč skoz zóbe kletve grde. 
Jašejo ž njim vitezi in grófi, 
Tahija na glas pomilujoči, 
A na tihem — se posmehujoči. 
Gleda solnce zimsko skoz oblake, 
Gleda ne, mežíka le zaspáno. 
A razgrne se zavésa sivá, 
Z jasnega se solnce ôzre dóli, 
Gleda z neba toplo in prijázno, 
Gleda svetlo v Savine valové: 
»Kaj je to? Ne vidite li, bratje?* 

!»»Díi, kalí se Sava, braté Tahi!* 



»Vidim práv? Ha, prek in prek se barva 
Torej vendar — čarodej — si — Turen ? . , 
Ne, ne ! Vára luč očíj me mojih ! — 
Zájmimo si, bratje, Save v čaše!« 

Zájme v kupo vode rečné Tahi, 
Zájme gost je vsakter v kupo svojo. 
Proti solucu kupé vsi držíjo : 
»Voda v kupah je zarés rudeča!« 
Zájmejo iz Save vode drugič. 
Proti solncu kupé vsi držíjo : 
»Voda v kupah je zarés rudeča !« 
Zájmejo iz Save vode tretjič, 
Proti solncu kupé vsi držíjo : 
»Voda v kupah je zarés rudeča!* 

Ne počaka, da domov prijaše. 
Kar na pródu piše Tahi Turnu, 
Piše pismo, lépo ga pozdravlja : 
» Sláva ti! Do zémlje se ti klanjam! 
Mislil sem že res, da si — Pavliha, 
A ostal si, sósed, mož-beseda ! 
Čarodej si ; rad ti čast priznávam. 
Ali predno pošijem sivca konja, 
Déj, povéj nam in razloži, bratec: 
S čím prečaral si nam Savo bistro, 
S čím pobarval reko si rudeče? 
Mar črniue imaš préveč v kleti, 
Pa si v Savo jo iztočil danes? 
Ali črešenj si nakuhal suhih, 
Pa si v Savo sók izlil čaróvni? 
Ali pa si bržčas bil na lovu. 
Tam nastreljal zajcev brez števila, 
Brez števila srn, volkóv, medvedov, 
Pa si v Savi plenu kri izpiral? . . . 
Déj, povéj in razodeni tajnost, 
Predno pošijem tebi sivca konja !« 



Vino pije Oger Férenc Tahi, 

Vino pije na graščini svoji. 

Na Sosedu, grádu na Posavji. 

Ž njim popiva svetlih gôstov družba; 

Grófov sedem, vitezi četirje. 

Vsi sinovi vójvode Arpáda. 

Hej, to bil je zopet vaš dan, godci, 

Fantje črni, vi cigánski fantje ! 



17^ 



200 



Fr. Gestrin: List iz dnevnílca. 



Niso goslí jókale zastťSnj vam, 
In zastónj ne vrískale veselo : 
Koljkor pesmij, tóliko cekínov ! — 
Pili viuce ta gospôda svetla, 
Vse od jutra do nocí ga pili, 
Caš brez broja od zdravíjc pobili. 

V noci pôzni že razhajali se. 

Za slovo že brat poljublja brata : 
Dôspe pismo od baróna Turňa 
Baš na róke Tahiju, graščaku ! 
Cita pismo Tahi gôstom svojim, 

V pismu Turen Tahiju poroča : 
»Ne budáli, Ijubi bratec Tahi, 
Ne bndáli ter se mi ne sali ! 
Nimam v kleti preveč jaz čruíne, 
Da bi Savo barval ž njoj globôko : 
Tudi črešenj nisem kuhal črnih, 
Da bi s sokom Savo bil prečaral; 



Pač pa bil sem v ístini na lovu ! 
Nisem streljal zajcev za zabavo, 
Ne volkóv, ne srn in ne medvedov, 
Nego kmete puntarske lovil sem, 
Té slovenské in hrvaške kmete ! 
Slavno jih pri Krškem sem premagal 
In Krščane ž njimi vred uporne ! 
Vse pobili moji so Uskoki, 
Vse pobili, kar so jih dobili, 
Vse poklali, ki se jim udali ! 
Kri človeška tekla je v potokih, 
Tekla v Savo pa ti jo skalila, 
Jo skalila in porudečíla. 
To je, bratec, vsa umétnost moja. 
Rad bi prišel sám na Sosed k tebi — 
Truden sem od čarovníje klete I . . . . 
Pôšlji skoro mojega mi sivca !« 

Gorázd. 



List iz dnevnika. 



^amišljen potnik sam sedim v kupéji, 
Skoz okno se upira pôgled moj, 
Kjer na drevesi vsakem, vsaki véji 
Mrtvaški list priroda piše svoj. 

Meglá Qtožno léga po dolinah, 
Studéno ivje krije mŕtvi breg, 
Pod mračnim nebom gôri na planinah 
Vrhove venca večnobeli sneg. 

A jaz zamišljen sam sedim v kupéji, 
Od doma stráni vlak z menój hití, 
Hití z menój in s sliko, ki v aleji 
Motrile nekdaj so mi jo očí. 

Nikdar poprej .še niste prišla sama 
Na klópico v popoludnévni hlad, 
Gotovo vselej stará garde-dama 
Hodila Vas je skrbno varovát. 



A danes ni je bilo. — Kako živo 
Vzdrhtélo v prsih mojih je srcé, 
Ko gledal sem Vas, v rôkah Vam vezívo, 
Na lici bile rože so cvetné. 

Sanjavo temno Vam okó je zrlo 
Na nežno deke nežnejših še rok; 
Nad Vami pa poletje razprostrlo 
Zelenih vej je slikovit obok. 

Pogosto skoz košäto se je drévje 
Potajno solnčen prámen k Vam prikiál, 
In z modro pentljico njegov se sév ie 
Na črnih Vam laséh Ijubó igrkl. 

Da stopim k Vam srcé mi je velélo, 
A koj umolknilo je od strahú: 
Na drevji listje tajuo je šumelo : 
,Ne káli devi srčnega mirií !' 



Na drevji listje tajno je šumelo, 
Ob deblu sem ostal motréč Vaš lik. 
In v srci mojem tiho je zvenélo: 
»Ostani srečna, dika žeuskih dik!« 



Fr. Gestrin. 




Vanda. 

Povest. 
Spisal Josip Staré. 

VI. 




adar lačen pes nima druge hrane, gloje kost, ki jo je iz- 
teknil za kakšnim plotom. Tako so Ijubljanske klepetulje po 
ves teden obirale mali dogodek v Glovackega veži. Pravega 
itak nobena ni vedela, zato pa si je v hudobní domišljiji svoji tem 
vec izmislila; vsaka druga je nekoliko dodala, a napósled so se pri- 
povedovale po mestu tako grozne stvarí, da so se pobožné samice 
kar križale, starí Ijudje pa so majali z glavo' in tožili, da ne poznajo 
vec staré Ljubljane svoje. Toda kmalu so tudi najhudobnejši jeziki 
umolknili ; le tu in tam je .še kdo rekel kakšno besedo, ali zastarelo 
blebetanje ni vec nikogar zanimalo in bilo je konec neprijetnemu go- 
vorjenju. 

Drugače je bilo na Glovackega domu pod grádom. Tu se kar 
ni in ni hotela zaceliti globoka rana, ki jo je Vanda s »prvo Ijube- 
znijo« usekala materí svoji. Sele pred božičem je gospá toliko okre- 
vala, da je mogla vstajati, iz hiše pa ni smela iti vso zimo ne. Vanda 
ji je stregla, kakor le dobro dete more streči roditeljici svoji. Mati je 
znala ccniti veliko iijeno skrb in ni vedela, kako bi j i pokazala, da je 
zadovoljna ž njo. Nikdar se niti z najmanjšo besedico ni doteknila do- 
godcb pred boleznijo ; a če je videla, kako vene lepa njena hčerka, 
milo jo je pogledala in debele solze so ji zalile trudne očí. Bila je 
zopet tista dobra mama, ki je sodila po srci svojem, ne po prigo- 
varjanji zvitih kovarjev in sebičnih lizúnov. Z materjo se niti Vanda 
skoro ni genila iz hiše in kadnrkoli je mogla, naprosila je Dobravčevo 
in .se kako drugo gospó, da so za kratek čas pri.šle malo tarokirat. 
Stará Dobravka je posebno rada kvartala in ni mogla zatajiti veselja 
svojega, če j o je Vanda prišla vabit. Zadovoljno se je nasmijala skozi 



202 Josip Staré: VancK, 



veliké svoje naóčnike in jo na ves glas vprašala: »Ali bomo kralja 
dali?« To so bile pri taroku stalne njene besede in bile so zmeraj slo- 
venské, tudi če je nemški govorila. Takšni sestanki so pac bili za staré 
Ijudí in bolni gospé so prikratili marsikak dolg zimski večer, ali Vandi 
je trebalo druge zábave, druge druščine. V tem, ko so deklice v 
njenih letih hodile na ples, na led in v gledališče, bila je ona vedno 
domá, in práv malokdaj, da je ob nedeljah iz cerkve gredé na kak 
trenutek skočila k Smaragdi, seveda vselej skrivaj, kajti mati bi se 
takoj bála, da ne bi pri Sieminskih dobivalä poročil od Borovskega. 
Ni se manjkalo odličnih gospij, ki so s hčerami svojimi dohajale v 
poséte h Glovackovim; ali to je bilo zmeraj le predpóludne, a ni bilo 
po domače, odkar je gospá Glovacka po smrti svojega možá živela 
bolj sama zase. 

Pa saj bi bila Vanda lehko pogrešala vseh tistih veselie, ki so 
jih druge deklice uživale v polni meri, ko bi le imela koga, da bi se 
ž njim mogla pomeniti o srčnih svoji h stvaréh. Ne bi bila marala, ko 
bi jo mati kdäj pokarala zaradi Borovskega, čula bi vsaj njegovo im e. 
Neža je bila jediná, ki ga je jedenkrát vzela v misel. Gospodična se 
ji je smilila, pa jo je mislila malo potolažiti s tem, da bi besedo na- 
peljala nánj. Že večkrat je hotela vprašati po njem, ali nikdar se ni 
práv upala. Ko se je pa Vanda nekega dné delj čaša mudila v ku- 
hinji in bila zgovornejša, kakor po navadi, ohrabrí se Neža in začne: 

» Gospodična, tisti častnik, ki nam je takrat pomagal našo gospó 
čez stópnice nesti, je pač čisto drug gospod, nego doktor Maček. Nikar 
mi ne zamerite, ali käj veste, kaj je ž njim?« 

Vanda se nejevoljno obrne in gre iz kuhinje, ne da bi le jedno 
besedo odgovorila. Neža je bila čisto poparjena in nikdar več ji ni 
prišlo na misel, da bi vprašala gospôde, kar ji niso razodeli samí. 

Zima je bila pri kraji, sneg je skôpnel in že so se pokazale prvé 
cvetke, beli zvončki in rmene trobéntice. Minil je tudi že predpust; 
pobožni Ljubljančani so pridno hodili k pôstnim pridigatn, in če je 
bilo lepó vreme, sprehajali so se popóludne radi proti Bóžjemu Grôbu. 
Gospá Glovacka se je tudi že veselila, da bode kmalu smela zapustiti 
tesno zidovje, pa se naužiti čistega zraka v prebujeni prirodi. Od dné 
do dné je teže prenášala neprijetni zápor, kajti delati ni smela mnogo, 
zmeraj čitati pa tudi ni mogla, dasi ji je to bila najljubša zabáva. 
Ravno se je bila zopet čisto zamislila v lépo knjigo, katero ji je po- 
slal gospod Jurij, izpovednik njen in stari prijatelj Glovackega rodbine. 
V tem nekdo potrka, vráta se odpró in — gospá ni verjela svojim 
očém — pred njo sta stala Sieminski in žena njegova. Smaragda. 



Josip Staré: Vauda. 263 



Gospá Glovacka je bila tako iznenadena in zmedena, da précej ni ve- 
dela, kaj bi rekla. Sele ko so vsi trijé sédli, nasmijala se je prijazno 
in vprašala: 

»Kakšni sreči se mi je zahvaljevati, da tako redke gôste zopet 
vidim na domu svojem?« 

»Dobro ste rekli; v naših razmerah smemo to pac imenovati 
srečo,« odgovorí Smaragda in žalostno povesi očí. 

»Srečo, srečoU bridko naglasi Sieminski, »prav tako srečo, ka- 
keršna doletí drobnega ptička, če ga iz malé kletke denemo v veliko.« 

»Gospôda danes kar v podobah govoré,« pristaví gospá Glo- 
vacka, »jaz sem prikrite besede zmeraj težko umevala.« 

» Odpustite, milostivá, « opravičuje se Sieminski, »ljubeznivo Vaše 
vprašanje nas je zapeljalo v strán. Prišli smo po slovo. « 

»Po slovo .^« seže mu gospá Glovacka v besedo, kakor ne bi bila 
dobro čula. 

»Po slovo !« potrdi Smaragda. »Odpotovali bomo v Trst.« 

»Cez praznike.^« zopet vpraša gospá Glovacka, ki kar ni mogla 
dočakati, kaj je te » čudne ljudí« pripeljalo k nji. 

»Za zmeraj !« krátko zavrne Smaragda. 

»Za zmeraj .^« čudi se domača gospá; vendar ni mogla skrivati 
veliké radovednosti svoje in nekega tajnega zadovoljstva. 

» Dobili smo najvišje dovoljenje, da se preselimo v Trst, kar nam 
bo v toliko olajšalo naše stanje, da bo tudi stari oče žene moje smel 
bivati pri nas,« pojasnujc Sieminski. 

»Prav od srca Vam čestitam! Vém, da ni, kakor bi si želeli; ali 
komu pa gre vse po volji.^« mirno je rekla Glovacka ter stisnila roko 
Smaragdi. Ta bi bila rada besedo navedla na drugo stvar, pa hitro 
vpraša : 

»Kako pa zdravje Vase.^« 

»Ne vém, kaj bi Vam rekla. Zdravá nisem, to vém, in niti ne 
vcrjamem, da bi kdáj do dobrega okrevala.« 

»Milostiva bi poleti morali iti kann ni kmete, v čist gôrski zrak. 
To Vas bo gotovo okrepčalo; saj je na Kranjskem dôkaj prelepih 
krajev, v katerih mora človek znova oživcti na dúhu in na telesi.« 

»Iivala Vam, gospod Sieminsk', za Vaš svet. Takisto mi naro- 
čajo zdravniki, ali jaz nimam upanja.« 

»Nikar tako«, graja jo Smaragda, »najprej mora človek vse po- 
skusiti, a potem še ne sme obupati.« 



264 Josip Staríí: Vanda. 



» Ľahko Vam govoriti, ko ste zdravi in mladí. Sicer pa tudi ja? 
ne zametujeni dobrih svetov in pokorila se bom odredbam zdravnikov. 
Bržkone pojdeva z Vando na Záprice. To Vam je prijazen gradič nad 
Kamnikom. Tam imam staré dobre znance iz srečnejsih časov. Ravno 
danes mi je pisala gospá in me vábi, da bi cez poletje k nji prišla z 
Vando. « 

»Tako lepe ponudbe pac ne boste odbili, milostivá, « prigovarja 
Sieminski, »saj si káj ugodnejšega niti želeti ne morete, kakor bivati 
pri dobrih prijateljih in se ž njimi spominjati nekdanjih časov. « 

»Res je tako; ali sama se le ne odločim. Védeti móram, kaj 
poreče Vanda moja na to.« 

» Vanda bo goto vo v vse privolila, kar bi Vam moglo povrniti 
zdravje Vaše,« pravi Smaragda. »Kje pa tičí, da je ni blizu.^« 

>Ni je domá. Lep je dan, pa sem jo poslala, naj namesto mene 
nekoliko pohodov povrne Ijubeznivim gospém, ki so me hodile tolažit 
v bolezni moji. Práv žal ji bo, da je zamudila tako redke goste. Pa 
saj se boste še videli, še danes pride k Vam. Meni pa ne boste za- 
merili, če me ne bo; saj veste, da po bolezni svoji še nisem bila z 
doma. « 

»Kaj pa mislite!* pravi Smaragda. »Za Vas še nikakor ni čas, 
da bi začeli na zrak hoditi; vreme je preveč izpremenljivo. Bojim se, 
da smo Vas že predolgo zadrževali.« Na to namigne môžu svojemu, 
da je čas k odhodu, in oba se poslovita pri gospé, o kateri sta dobro 
vedela, da jima nikdar ni bila nagnena. 

Sele ko sta Sieminski in žena njegova odšla, mogla se je Glo- 
vacka z vso dušo vesel'ti nepričakovane novice, da tudi tadva izgineta 
iz. Ljubljane. Za Vando tedaj ne bo več nobene nevarnosti, nji pa se 
ne bo več treba siliti in hliniti prijateljstva, od katerega v njenem srci 
nikdar niti iskrice bilo ni. Takoj je zopet jela misliti na Mačka in ob- 
žalovala, da ga ni več v Ljubljani. Vse bi se dalo poravnati in hčerka 
njena bi mogla v kratkem biti srečna in preskrbena. V tem stopi 
Vanda v sobo. 

»0. Vandal Ali si že domá.í^ To si res hitro opravila.* 

»Kaj pa hočem, saj ves, da je meni kmalu dosti tistih poklonov 
iz sáme uljudnosti in pristojnosti, pri katerih je srce prazno,* 

»Draga hčerka moja, to ti je svet. Kdor hoče živeti v svetu, 
mora se pokoravati njcgovim šegam in zákonom. « 

>Hvala ti za takšen svet; ne maram ga, rajša se ga popolnoma 
odrečem, pa se zadovoljim samo z jedno tovarišico, ki mi bo iz srca 
govorila in me iskreno ljubila.« 



Josip Staré: V'anda. 265 



sPustiva to; skoro bi ti bila pozabila povedati, kdo je bil pri 
nas.« 

»Kdo?« vpraša Vanda hladno. 

»Sieminskovi.« 

»Sieminskovi!« ponavlja hči z zategnenim glasom in se čudi. 

»0n in ona«, poudarja mati, » prišli so po slovo. Dobili so do- 
voljenje, da se preselijo v Trst in da bo tudi starí oče smel bivati 
pri njih.« 

To krátko poročilo je zadelo Vando kakor strela z vedrega neba. 
Na vso moč se je premagovala, da ne bi izdala strašne žalosti, ki je 
potresala vso dušo njeno. Izkušena mati je to takoj zapažila, a ker 
je poznala hčerko svojo, kako je v tej stvári občutljiva, pritajila se 
je ter mirno zopet poprijela besedo: 

» Vanda, tebi sami bode iti, da se posloviš od njih. Pa kar danes 
pojdi, kajti jiitri se utegnejo že pripravljati na pot, pa bi jih motila.» 

Dobro, mama,« odgovorí Vanda in odide v svojo sobo, kjer seje 
bridko zjokala, da bi si olajšala hude bolečine. Srce ji je plálo od bole- 
čine, ko je pomislila, da je zdaj pretrgana zadnja véz, da je splaval po vodi 
práv však up, da bi se kdáj mogla zopet sniti z Bronislavom. Nič ji 
ni odleglo, ko je popóludne šla k Smaragdi; še huje ji je bilo, ko jo 
je vsaka stvar le še živeje spominjala nánj, na tiste lepe ure, ki so 
j i onda tako hitro potekale. Zdaj se bo do dobra zatrla vsaka sled 
krátke sreče njene. To je bilo grozno in kar ni se mogla ločiti od 
milega ji kraja. Smaragda jo je tolažila, kakor je najbolj vedela in 
znala; kako so čudná pota modrosti božje, da se lehko vse na bolje 
obrne in morebiti prej, nego mislimo. Ali to je bilo premalo gotovega 
in ni moglo zadovoljiti deklice, ki je v kratkem svojem življenji izku- 
sila že toliko bridkega. 

Bila je Veliká noč in vsakdo se je po svojem veselil prelepega 
praznika, s katerim krščanska cerkev tako umno slaví vstajenje Go- 
spodovo in odrešenje naše ravno tačas, ko se vsa priroda vzbuja in 
tako rekoč veselí odrešenja svojega od zimskega spanja in mraza. 
Vanda niti tega veselja ni poznala, njeno srce je otrpnilo za však ra- 
dosten občutek, a da bi beda njena bila še večja, oglasil se je zopet 
doktor Maček. Ni pozabil, kar je obétal gospé Glovacki, in res je pisal 
v Verono svojemu prijatelju ter mu razodel sovražne naklepe svoje 
zoper nadporočnika Bronislava Borovskega. Toda navzlic najboljši volji 
prijatelj v Veroni ni našel pičice, da bi na nji inogel razpresti kako pro- 
ganjanje inienovanega částnika. Borovskí se je tako vzorno vedel ter 



266 Josip Staré: Vauda. 



bil tudi V službi tako natančen, da je tovarišem svojim bil za vzgled. 
Niti na posti ni bilo najti, da bi si dopisoval z Ijudmí, ki so nevarni 
novému državnemu redu. Le to je zvedel prijatelj, da stanuje pri mladi, 
bogati vdovi, ki se zanima zánj ; ali to da ni nič slabega, ker sta oba 
neoženjena in imata vse pogoje, da bi mogla skupaj stopiti v zákon. 

»Imam jo!« vskliknil je zviti doktor in se škodeželjno nasmejal 
sam v sebi, ko je čital o mladi vdovi, da se zanima za Borovskega. 
Ta neznatna stvarca je nesramnemu spletkarju bila dovolj, da si je 
izmislil grdo laž ter na nji osnóval svoje kovarstvo. Napisal je sam 
sebi pismo, poslal je prijatelju v Verono prose ga, da mu práv tak 
list piše, kajti to da bo odločilo srečo njegovo. Prijatelj se je smijal 
»zaljubljenemu« tovarišu, pa mu je tem rajši izpolnil željo, ker v takih 
stvaréh tudi on ni imel tanke veští. Mačku je naročeno pismo ravno 
še o pravem času došlo, ko je čez praznike šel na Kranjsko na kratek 
dopust k svojcem. Nazaj gredé se je pomudil dva dni v Ljubljani in 
oglasil se je tudi pri gospé Glovacki. Drug druzega sta bila veselá. 
On ji je moral obširno povedati, kako se mu godí na Hrvaškem, 
kaj je po zimi počel, kakšna so hrvaška gospôda, kakšna dekleta 
in če ima káj upanja, da bi se skoraj povrnil na Kranjsko. Ona mu 
je zopet pravila, kako so se Sieminskovi preselili v Trst; da Vanda 
še zmeraj močno žaluje po Smaragdi, ali polagoma da se že potolaži 
in pozabi vsaj tistega Borovskega. 

»Mislite h vpraša jo lokavi doktor in j o zvedavo pogleda. 

sPrepričana sem, saj nima, da bi se s kom menila, nikar da bi 
ji kdo nosil poročila o njem.« 

»To je res; ali to še ni, da bi ga morala pozabiti v srci svojem. 
Dokler gospodična Vanda ne bo imela gotovega dokaza, da se ji je 
Borovskí iznevéril, dotlej ni upanja, da bi se ga odrekla.« 

»To bo težko.« 

»Nikakor ne«, seže j i doktor Maček v besedo, »takoj Vam lehko 
izpričam njegovo nezvestobo.« 

»Gospod doktor, tega se skoro ne upam nadejati; povejte mi 
kar naravnost, kar veste, « prosi ga gospá vsa nemirna in radovedna. 

»Vojščak je vojščak; podobní so si vsi, kakor jajce jajcu.« 

To rekši seže v žep po listnico, vzame iz nje pismo, katero si 
je iz Verone naročil, in je ponudi gospé: 

>Náte, čítajte samí!« 

S tresočo roko prime gospá list, razgane ga in číta : 



Josip Staré: Vanda. 267 



s^Dragi prijatelj ! 

Nadporočnik Borovskí tvoji sreči ne bo več na poti; tolaži se 
pri lepi mladi vdovi, pri kateri stanuje. Ona šili, da bi se ž njo po- 
ročil, on pa se obotavlja. Pravijo, da ga nežne veží iz prejšnje garni- 
zije zadržujejo; ko bi mu kdo te spone pomagal pretrgati, takoj da 
bi ž njo stopil pred oltár. Kolikor sem jaz imel prilike opazovati 
tvojega tekraeca in mlado njegovo gospodinjo, rekel bi, da so ome- 
njene veži že pretrgane. Ob jednem ti čestitam k izvoljeni tvoji ne- 
vešti. Ce je res tako plemenito bitje, kakor mi jo v svojih pismih s 
tolikim navdušenjem opisuješ, vredna je, da se nekoliko trudiš in da 
tudi käj trpiš zánjo, predno jo srečen ženin popelješ pod streho svojo. 
Piši mi, če je trud tvoj zadnji čas obrodil käj boljšega sadu. Od 
srca te pozdravlja iskreni tvoj 

V Veroni dné 25. sušca 185^. ' Vilko.« 

Iz očíj gospé Glovacke je sijalo zadovoljstvo, kakeršnega že dávno 
ni bilo videti na nji. Krčevito je držala ležnjivo písmo v suhi roki 
svoji, v mislih pa je ískala besede, kako bi Mačku razodela silno željo. 
Napósled vpraša: 

»Gospod doktor, ali trebate to písmo .?« 

»Ali Vam je marí käj ležeče na njem.í^« 

»Mnogo, mnogo,« odgovorí mu gospá s pomenljivim glasom. 

»Ne bi lí smel védeti njegove cene.^« 

»Nadejem se, da Vam s tem písmom odprem srce hčere svoje. « 

»Ce ima tak.šno moč, obdržíte in cúvajte je, kakor najdragoce- 
nejši základ. Usoda moja je odslej v rokah Vaših.« 

S temi besedami je Maček prepustil list gospé in zopet je úpal. 
Od veselja ni vedel, kaj bi počel in kako bi se dobríkal dobrotnici 
svoji, s katero se je tako popolnoma ujemal v svojih mislih in željah. 
Zadovoljen se je vrnil na Hrvaško in sam se je čudil zvijači svoji, s 
katero ga tako zlahka izpodrinil nepríjetnega tekmeca. 

Gospá Glovacka je še tisti dan izkušala moč usodnega písma. 
V kótu spalnice svoje je sedela v naslanjači in hitro je z okretními 
prstí sukala pletivo, v tem ko je hčí njena pri oknu šívala. Zamišljena 
vsaka v svoje delo, sta precéj čaša molčali, kar vzame mati list iz žepa 
in ga podá hčerki. 

»Ná, Vanda, čítaj to písmo !« 

Vanda číta, prebledí in položí písmo na strán rekoč: 

»To ni res U 

»Kaj ni res?« vpraša mati. 



;68 J<jsip Siaré ; Vaiicla. 



»To, kar v tem pismu neki Vilko biede o Borovskem.« 

»0d kod pa ti to véš ? Ali imaš mari dmge dôkaze v rokah, 
da si upaš tako predrzno tajiti, kar tu stojí črno na belenfi?« 

»Jaz ne trebam pisanih dôkazov*, zavrne nejevoljno razžaljena 
hčerka. 

»Glej, glej, to je čudnol Ti imaš torej druga pota, po katerih 
za máterinim hrbtom dobivaš poročila od njega. Potem že verjamem, 
da se gospod Vilko moti, ko piše, da so pretrgane vezí.« 

»Mama, nikar me tako po krivici ne zbadaj 1 Odkar je Borovski 
šel iz Ljubljane, nisem čula besede o njem, ali srce svoje mi pravi, 
da se mi ni izneveril in to je dovolj.« 

»Ha, ha, hal« smeje se mati na ves glas. »0, Vanda, Vanda, 
kako si še nedolžna. Ce boš toliko izkusila, kolikor sem jaz, sodila 
boš drugače o pioških. Jaz nisem trebala tega písma, jaz sem že prej 
bila do dobra uverjena, da Borovski ne misii več na tebe; da si je 
poiskal druge Ijubice^ kakor hitro je stopil na italijanska tla.« 

»Ce si bila že prej uverjena, čemu ti je Maček dal to neumno 
pismo?« 

»Saj mi ga ni rad dal.« 

>Tedaj si ga morala lepó prositi zánje? Pac bi rada vedela, 
čemu ?« 

»Cemu?c zavrne mati srdita, »zato, da bi neposlušno hčerko 
svojo prepričala, kako po nepotrebnem sebe in mene trápi zarad člo- 
veka, ki nikdar ni bil vreden, da bi se nedolžna deklica zaljubila vánj.« 

» Nikar tako, mama; ne sodi človeka, ki ga ne poznáš 1« 

»Jaz, da ga ne poznám U huduje se gospá, »ali mari ne vém, 
ali mari ne vé vsa Ljubljana, kaj je mene spravilo na kraj groba ? 
Ali si že vse pozabila?« 

»Ničesar nisem pozabila. Ravno zato, ker nisem pozabila, odrekla 
sem se vsake nade za prihodnost; odrrkla sem se svetu ter sem le 
tebe imela na skrbi, da bi mi zopet ozdravela in da bi kraj mene še 
dolgo, do1go zadovoljno in srečno živela.« 

»Ničesar mi nisi storila, dokler mi nisi izpolnila jedne želje.« 

»A ta bi bila?« vpraša Vanda v stráhu. 

»Da za zmeraj odpišeš Borovskému. « 

»Kako naj mu odpišem, ker mi on še nikdar pisal ni. To bi 
bilo nespametno in nespodobno.« 

»Piši mu, da se ga odrekaš,* 



Josip Staré: Vanda. 269 



»Kako se morem odreči kake stvarí, ki niti moja ni ! Saj stojí 
črno na belem, da ga ima druga.« 

»Ali ravno tam tudi stojí, da ga ima le na pol.« 

»Mama, saj sem ti že rekla, da sem se vsemii svetu odpovedala. 
Pusti mi vsaj čustva srca mojega, ta nikomur niso na poti. To je 
jedino, kar sem si obdržala, druzega ne zahtevam.« 

>Ce si se vsemu odpovedala, ne bráni Borovskému, da bi z drugo 
bil srečen.« 

»Saj mu ne branim.« 

»Ali on tega ne vé; moras mu pisati.* 

»Mama, to je pre vec ! Tega zahtevati nimaš pravice! c zavrne 
Vanda vsa razdražena. 

»Že sem na kraji groba; a práv tvoja svojeglavnost in tvoja 
neposlušnost me bosta pred časom spravili pod zémljo. Dosti sem 
imela ozira s teboj, marsikaj sem ti spregledala, zdaj pa je potrpežlji- 
vost moja prikipela do vrha.« 

Vanda se je tresla na vsem telesi; videla je materi v očéh, da 
se pripravlja na nekaj odločilnega. Rada bi jo bila potolažila in že 
je hotela izpregovoriti, da bi zabránila zadnjo besedo. Ali mati j o 
hitro preséče in se srdito zadere nánjo: 

»Nobenega ugovora več!« 

Na to se gospá Glovacka vzdigne, odpre míznico, vzame iz nje 
list belega popirja, pomoci pero in je pošili hčeri: 

»Tu podpišiU 

»Kdj naj podpíšem ?€ vpraša Vanda plašno, a bila je bieda kakor 
smrt. 

»Piši, kar hočeš; samo piši!« 

»Mama!« milo prosi Vanda in hoče objeti razkačeno mater. Ali 
ta jo sune od sebe in znova zagrmí: 

»Piši!« 

Vandi je srce pokalo. Vsa zbegana ni vedela, kaj bi storila. Vest 
ji ničesar ni očitala; bolj nego kdäj je bila prepričana, da je vse sto- 
rila, kar dete more storiti roditeljem svojim. Toda gledati bolehno 
mater v takem razburjenem stanji, tega blágo njeno srce le ni moglo 
dolgo prenašati. Čisto obupano nápise: 

» Slobodní ste! Vanda*, 

in vrze pero ob tla, da se je kar razklalo. Na to se je zaprla v svojo 
sobo in se bridko zjokala, mati pa je popir zložila v písmo, zapeča- 
tila je in poslala na pošto. 



270 Josip Staré: Vanda. 



VII. 

Pred Kamnikom práv nad mestom se ob gorskem pobočji beli 
prijazen grád Záprice, sezidan na strmi pečini, da so ga v starih časih 
lóže bránili proti sovražnikom in bojaželjnim domácim nepokojnežem. 
Toda čaši so se izpremenili in tudi Záprice nimajo več nekdanjega 
lica. Stolpe in druge utrdbe so podrli^ a namesto njih so okoli grada 
sezidali prostorne konjske in kravje hleve in druga poslopja, kakor- 
snih treba pri velikem graščinskem gospodarstvu. Tudi lepa zložna 
cesta, ki nas pelje práv pred grád, je znamenje nove dobe in nam 
priča, da so minuli čaši, ko se je plemenita gospôda na nepristopnih 
krajih zapirala drugemu svetu. V tako prerojeni in pomlajeni obliki 
so Záprice ušlé žalostní usodi Malega in Starega grada kamniškega, 
o katerima le pravljice še govoré. V tem ko je na Zápricah do naj- 
novejših dnij bilo dosti življenja, stoj é na Malem in Starem grádu že 
zdavnaj samo še góle razvaline kakor grobni spomeníki propale Ijud- 
ske močí in sláve. Danes pa so tudi Záprice jele hirati. Od nekda- 
njega graščinstva ni ostalo toliko zemlje, da bi se graščak ob nji pre- 
živíti mogel; grád je prazen in le po leti práv malo čaša bivajo v 
njem njegovi gospodarji, ki se hitro menjavajo drug za drugim, odkar 
je pomrla stará zápriška gospôda. 

V polovici našega stoletja sta živela na Zápricah gospod in 
gospá brez otrok. On je bil bolehen uradnik v pokoji, ona pa je bila 
odlična gospá staré šege, duhovita in izobražena kakor malokatera 
njene dobe. Po duševnih darovih svojih práv podobná ji je bila njena 
sestra, ki je slepá sirota tudi bivala na Zápricah. V lepi zlogi so ži- 
veli vsi trijé skupaj in práv radi so imeli, če je kdo k njim prišel v 
gostí, saj so imeli prostora dovolj, in graščina je tudi bila veliká, da 
ni bilo skrbí za vsakdanje potrebe. Z Glovackimi so bili stari znanci, 
in vselej so pri njih ostajali, kadar so za kak dan prišli v Ljubljano. 
Zadnja leta pa niso več hodili z doma nekoliko zaradi bolehnega go- 
spôda, nekoliko zavoljo slepé sestre, katere ni bilo mogoče povsod 
jemati s seboj. Ko so čuli, kako hudo je zbolela gospá Glovacka in 
da ne more okrevati, povabiH so j o, naj takoj v prvi pomládi pride 
k njim na Záprice, in v vsakem pismu so ponavljali prijazno po- 
nudbo. Gospá Gíovacka je nameravala šele po leti iti na kmete, ali 
zadnje dogodbe so njeno in hčerino zdravje znova pohabile in pospe- 
šile odhod iz Ljubljane. 

Kamniški voznik je že dopóludne naložil vrhovät voz zabojev, po- 
steljine, kuhinske posode in kar druzega treba za daljno bivanje na 
kmetih; popóludne pa so se v najeti kočiji odpeljale gospá Glovacka 



Josíp Staré: Vanda. 27 1 



S hčerjo in kuharico. V Kamniku je ravno zazvónilo angeljsko po- 
zdravljenje, ko so prispele na Záprice in skozi vélika vráta pred- 
njega poslopja zavozile na ograjeno dvorišče pred grád. Prvi, ki jih 
je pozdravil in napovedal gospôdi svoji, bil je Sultán, ki je kakor 
blisek šinil iz pasje luknje svoje ter lajal in se zaganjal proti kočiji, 
dokler je sezala železná veriga, za katero je bil priklenen. Takoj so 
hlapci in dékle priskočili na postrežbo, a kmalu so tudi grajski go- 
spod in gospá ter celo slepá sestra opiraje se na pälico prišli po- 
zdravit dobro-došle goste. Pripravili so j im dve sobi in kuhinjo v po- 
stranski hiši, kjer so mogli biti čisto zase; vendar imeli so le nekoliko 
korakov do stanovanja domače gospôde, da so ob vsaki uri in o vsa- 
kem vremeni mogli priti k njim v druščino, če bi Se jim Ijubilo. 
Prvi večer so morali biti v grádu pri večerji in zápriška gospá je 
Glovacko kar takoj vzela izpod pazuhe in jo peljala k sebi, v tem ko 
sta Vanda in Neža izložili najpotrebnejše stvarí in jih v naglici po- 
spravili v novem stanovanji, da je bilo za čez noč. 

Drugo jutro je bila Vanda prvá na nogah. Kar strmela je ko 
je odprla okno spalnice svoje in odmeknila lesene okníce. Vshajajoče 
solnce jo je poljubilo z zlatimi svojimi žarki in ji prijazno razsvetilo 
kraj, ki se je pokazal njenim očem. Takoj pod grádom se je razpro- 
stiralo ravno poljé podobno veliki pisani preprogi, a okoli in okoli ob 
širokem obzorji so stali zeleni hribi in sivé goré. Tu in tam so se 
belíle večje in manjše vasí opásané s sadnim drevjem, in med njimi 
so premnoge cerkve in cerkvice pričale o pobožnosti pridnega národa 
slovenskega. Bilo pa je še nekaj, kar nam ne more povedati ni pi- 
sateljevo pero, nl risati slikarjev čopič, in to je tista tiha sreča, tisti 
blagodejni mir, tisto zadovoljstvo, ki človeku tako neznano dobro dé, 
kadar iz mestnega hrupa in suma pride v lep gôrski kraj. Tudi Vanda 
je uživala to srečo, od katere j i je kar utripalo mlado srce njeno, a 
ko so se ji od čistega jutranjega zraka sirile prsi in se polnile z novo 
močjo, ni vedela, kaj bi od samega veselja. V tem je visoko pod 
jasnim nebom zažvrgolel drobni skrjanček, s Podgorja pa zapél zvon 
ter budil na delo in k molitvi. Tedaj je Vanda v velikem blaženstvu 
sklenila roke, povzdignila oči k nebu in v zahvalni molitvi slávila 
Stvarnika vsemogočnega. — 

Bivanje na Zápricah je gospé Glovacki povsem ugajalo in kmalu 
se je čutila pokrepčano na dúhu in na telesi. Navadno je s pletivom 
v roki posedala na vrtu ter gledala doli na prijazni Kamnik ali pa 
se ozirala po visokih planinah ; časih je šla s hčerjo kam na sprehod, 
časlh pa se je z zápriško gospôdo peljala v črno ali tuhinjsko dolino 



272 Josíp Staré: Vanda. 



ali pa na dolenjo strán proti Mengšu in Vodícam. Po večerji pa so se 
vsi skupaj zbrali v grádu pii bolehnem gospodu in ž njim igrali tarok. 
Vanda se je v vse voljno udala in v veliki skrbi za mater svojo ni 
nič pogrešala mlade druščine. Z lepim in Ijubeznivim vedenjem se je 
zápriški gospôdi tako prikúpila, da so jo imeli kakor svojo. Pa saj 
je človeka morala geniti, če je videl koliko vstrpljenja je imela s 
slepo siroto in kako se je potrujala, da bi jo kratkočasila in ji saj 
nekoliko olajšala žalostno njeno stanje. Toda najrajša je bila Vanda 
sama. Če je bila mati v grádu ali če se je odpeljala na sprehod, tedaj 
je vzela lepo knjigo ter šla v zápriški gozd, kjer je sedla na klop in 
čitala ali pa se zamišljena šetala po ozkih stezicah. Malokdaj da bi 
bila koga srečala na teh samotnih sprehodih; tu in tam kako staro 
ženíco, ki je pobirala suhljad, ali pa otroke, ki so brali jagode. Kadar 
bi jo tudi ti reveži motili v njenih mislih, šla je više gori na Vrtaljco. 
Tako se na najvišjem vrhu zápriškega gozda zove raván okrogel pro- 
stor, ki je v prejšnjih časih Kamničanom bil javno plesíšče. Nikjer 
se Vandi ni dalo tako sladko sanjati, kakor v tem kolobarji, obraste- 
nem okoli in okoli od tankih smrek, ki so ji na vse straní zapirale 
razgled, da ni videla druzega, nego visoko nad sábo modro nebo. 

Neko popóludne je bila Vanda zopet na Vrtaljci in kar ni se 
mogla ločiti od nje. Malo je čitala, potem pa knjigo odložila in se za- 
mislila. Že se je solnce nagnilo v zahod in zadnji žarki so zdaj med 
spodnjimi débli zasijali tudi na Vrtaljco. Vanda je kar strmela in se 
čudila krasoti zahajajočega solnca. V tem je dan ugasnil in ves gozd 
se je proti zahodu zasvetil v čarobnem rdečem svitu večerné zarje, 
Vande je bilo groza od te čudne krasote; plaho se ozre na drugo 
strán, ali povsodi je že temni mrak légal na zemljo; pogleda kvišku 
in vidi, da so prvé zvezde že migljale na nebu. Predolgo se je bila 
zamudila. Se jedenkrát pogleda proti zahodu in »o joj«! zakričí na 
ves glas ter odskoči nazaj. Práv pred njo je v rdečem svitu stala 
mlada ženská z razgaljenimi prsi in razpletenimi lasmí. Iz temno-rjave 
poltí se je blisketalo dvoje črnih očij, a med rdečimi ústni sta se 
pokazali dve vrsti belih biserjev. Bila je cigánka, ki je prvá izpre- 
govorila. 

»Ne bojte se, gospodična lepa, ne bojte se !« 

»Stráni od meneU veleva ji Vanda stisnena med dve smreki, 
kakor bi za njima Ískala zavetja. 

t Ne bojte se. gospodična lepa,« ponavlja cigánka s prosečim 
glasom, »nič hudega Vam nečem.« 



Josip Staré: Vaadu. 273 



» Stráni odtod! Tu nimaš ničesar iskatiU znova veleva Vanda 
nekoliko ohrabrena in stopi za korak iz tesnega svojega zavetja. 

»Gospodična lepa! Nikar me ubožice ne odganjajte kakor psa. 
Le majhen dar mi dajte, pa Vam bom prerokovala srečo.« 

Vanda se je zamislila. Dasi ni vérovala v vraže, vendar se ji je 
obudila silná želja, da bi si na tem čarobnem kraji, ob tej uri dala 
po ciganki prerokovati srečo. Se je preudarjaia in mirno rekla : 

»Kakšno srečo bi ti méni mogla povedati ? Saj me ne poznáš. « 

»Morebiti Vas pa poznám, gospodična lepal Veliká negotovost 
teží Vam blágo srce. Dajte mi drobno ročíco Svojo, da Vam z dlaní 
čitam, kar bi radi vedeli. « 

»Ti da bi z dlaní čitala.?« čudi se Vanda. 

»Vse znám z dlaní čitati«, zagotavlja cigánka »ali — ponižno 
prosim za kakov darek.« 

Vanda seže v žep in ji podá nekoliko drobíža. Cigánka ga hla- 
stoma zgrabi in hitro vtakne nekam za razdrapano krilo svoje, potem 
poljubi darežljivo roko in jame po dlani delati čarovniška znamcnja 
in šepetati nerazumne besede. Na prvi hip je Vandi cigánska roka 
bila neprijeten občutek, ali kmalu ji je vsa ta sala delala veselje. Na- 
pósled se oglasi cigánka in začne prerokovati : 

»Lep, mlad gospod vzdihuje za Vami. Daleč je, pa Vas ne 
more videti. Hudega sovražnika ima. Gore, morje in drugi zadržki so 
mu na poti. Gospodična draga, veliká sreča Vas čaká, ali krátka bo!« 

Poslednje besede so Vando čudno pretresle. Molčé je šla za od- 
hajajočo ciganko ter počasi tavala po temnem gozdu nazaj proti 
grádu. »Ali krátka bo!« zvenelo ji je ves čas na ušesa, dokler je pri 
šedše na dvoríšče ni Sultán vzdramil iz tožnih mislij. Čisto zvédrilo 
pa se ji je čelo, ko je v sobi pri materi nenadoma našla brata Zigo. 
Bil je nekoliko let starejši od Vande in tudi visoke rastí. Iz mirnih 
njegovih očij je sevala neka odločnost, ki se nikakor ni strinjala s 
slabimi telesnimi močmí. Nadušljiv je bil, pa zato ga je rajnki oče 
poslal v Gorico; toda milo podnebje ni vse; človek mora tudi sicer 
živeti po tem, kakeršno je splošno njegovo zdravje. Ravno na to 
pa Ziga práv nič ni pazil, nekoliko je precenjeval svoje močí, neko- 
liko pa se mu je za malo zdelo, da bi sam s seboj imel toliko opra- 
viti, kakor so mu naročali zdravniki in roditelji. Ce ga je kdo pos varil, 
zavrnil mu je nejevoljno: »Bolje umreti, nego li tako dolgočasno 
živeti 1« 

Gorski zrak na Zápricah mu je neznano ugajal in tudi kraj mu 
je bil tako po všcči, da se kar ni mogcl ločiti od njega, in od tedna 

18 



274 Josip Staré: Vanda. 



do tedna je odlašal odhod svoj. Dasi je po duševnih svojstvih svojih 
bil bolj po materi nego po očetu, bila sta si z Vando vendar tako 
dobra, kakor le malokdaj brat in sestra. Ziga je bil oprézen mož, ki 
je pustil vsakemu svoje, a ni mislil, da se mora ves svet ravnati po 
njem. Kakor sam ne bi nikdar popustil prepričanja svojega, tako je 
spoštoval osebnost in misii vsakega druzega in se po tera ravnal, 
kadar mu je bilo s kom občevati. Vandi nikdar ni podiral njenih ide- 
jalov, in četudi ni poznal Borovskega, vendar mu je po vsem, kar 
je čul o njem, bil Ijubši, nego dr. Maček, o katerem je práv tako 
sodil kakor sestra. Popolnoma sta se torej razumela in odkritosrčno 
sta drug drugemu potožila težave svoje. Ko sta nekega dné zopet 
sedela v senci pred zapriškim gozdom in gledala na okoli, tedaj je 
Ziga nehoté globoko vzdihnil in rekel: 

»Kako je vendar lep ta kamniški krajU 

»Lep je, lep U pritrdi mu Vanda ter ga začujeno pogleda in vpraša : 

»Káj ti je, Ziga, da si zdajci tako tožen .^ Ali imaš še kaj na 
srci, česar mi nisi povedal .?« 

»Káj bi ti pravil, saj to vi vsi bolje veste, nego jaz.» 

»Ne da bi vedela, káj imaš v mislih.« 

»No, bolezen svojo. « 

»Bolezen svojo !« nasmeje se Vanda. »Za to me pac ni vec 
strah. « 

»Káj strah !« zavrne Ziga malo nejevoljen. Strah mene tudi ni. 
Ali če človek gleda ta lepi svet, potem se mu le milo storí misle- 
čemu, da ga bo moral tako kmalu zapustiti. Zdĺ se mi, kakor bi v 
tem lepem kraji moral ozdravéti na duši in na telesi. O zakaj ne 
morem zmeraj ostati tu ! « 

»A káj bi tu počel.?« 

»To je, česar ne vém. Ko bi se tu našlo záme kako pripravno 
podjetje, ne bi dolgo preudarjal, ali práv brez dela ne morem biti, vsaj 
nekoliko ga móram imeti.« 

»Ziga, to vse nič ni. Za tebe je le mesto in práv Gorica; toda 
nekoliko bi le moral odjenjati, pa ne vse storiti, kar je večkrat celo 
zdravim Ijudem v škodo.« 

»To ne gre. Ne govorim rad o telesnih počutkih svojih, nikar 
da bi se tako čuval ter varoval, da bi Ijudje s prstom za menoj ká- 
zali in me milovali. Ne včm, kaj je danes čézme prišlo, ker sem tako 
mehák in gostobeseden. Zapeljala me je ta rajská okolica, ki nas 
objema,« 



Josip Staré: Vancla, 275 



*Ali ti je mari žal, da si bil jedenkrát zopet iskren sestri svoji 
nasproti?« očitá mu Vanda. 

»Saj me vendar poznáš, da vam ne pravim rad, kar bi vas 
žalostilo. Ne vem, kdo je ukle) naš rod, ali taká je usoda naša, da 
ima však svoje trpljenje, ali ne, da bi imel tudi jasnih dnij v življenji 
svojem. Čemu bi vam torej k vašim težavam nakladal tudi še svoje ?« 

»Drug drugemu olajšali bi breme.« 

»Motiš se, če tako sodiš. Glej matere naše, kako se je na Zá- 
pricah upokojila, odkar ne misii in ne čuje vedno le o nadlogah naših. 
Ni moje, ni njeno zdravje je ne skrbí, in vendar « . . . Ziga ni izgovoril, 
kar je imel na jeziku, a globoko se je zamislil. Vanda je to takoj 
zapažila in čisto prestrašená šili vánj. 

»Ničesar mi ne zamôlči; kar ti ves, smem védeti tudi jaz. 
Govôri!« 

»Saj sem itak že preveč govoril.« 

»Pri vsem, kar ti je sveto, rotim te, ne muči me delj!« 

Ziga se ozre in upre oči svoje v sestro, ki je tako silno vski- 
pela, potem jo tolaži : 

»Umiri se, Vanda, hotel sem reči, kako bi bilo neusmiljeno in 
okrutno, ko bi s tarnanjem svojim materi jemal še tisto trôhico po- 
koja, ki ga uživa tu.« 

»To ni vse, kar si imel v mislih,« zavrača ga sestra. »Ziga, reči 
mi odkritosrčno, káj sodiš o materi, káj o sebi ?«• 

Ziga jo milo pogleda in krátko odgovorí: 

» Vanda, ti nas boš vse preživela.« 

»Nikar tako, Ziga, ne obupavaj tako hitro; še se bo našla 
pomoč. « 

»Za mater in záme je ni več pomoci. « 

»0d kod to tako za gotovo vésh 

»Zdravnik v Ljubljani mi je rekel, da za mater ni dosti upanja. 
— In jaz, jaz sem mlad, pa se lehko še kako leto vlečem, ali dolgo 
se ne bom. Tja pôjdem, kjer je ves naš nesrečni rod.« 

j>Jaz pa le ne obupam. Zdravniki so se že večkrat zmotili.« 

Ziga ji na to ničesar ni odgovoril, le z rámami je zgenil in vstal. 
Bil je čas, da sta se morala vrniti v grád, kjer so ja že čakali z ju- 
žino. Tiho sta stopala drug kraj druzega; le časih je brat obstal ter 
sestri pokazal kakšen lep prizor, ki so ga zapazile bistre in zvedené 
njegove očí. 

Nekoliko dnij potem se je Ziga vrnil v Gorico, mati in Vanda 
pa sla še dolgo ostali na Zápricah. Bila je lepa jeseň in kar ni sc jima 

18* 



276 L — j: Moj gro"b. 



dalo iti v mesto, in če je tudi bil kakšen dežéven dan, bilo je še 
zmeraj prijetneje iz zaprte sobe gledati na piano proti prijaznemu 
Holmcu in ponosnemu Mengišu, nego tičati v vednem sómraku domá 
v Ljubljani. Sele pozno po Vseh Svetih, ko je po gorah že zapadel 
mrzel sneg in je jela pritiskati zima, vrnila se je tudi gospá Glo- 
vacka s hčerjo v mesto. Toda nič se ga nista mo^li privaditi, obema 
sc je tožilo po Zápricah in vedno sta se pogovarjali o priprostem 
bivanji na kmetih, kakor da sta ondu, kdo vé koliko doživeli. Gospé. 
ki so bile v Rogatci in v drugih štajerskih toplicah. kjer so videlc 
mnogo tujega sveta ter se udeležile raznih veselie, té so se jima kar 
čudom čudile in niso védele toliko povedati. Tudi sama se je Vanda 
rada zamišljala na Záprice in v zápriski gozd, le kadar se je spomnila 
cigánke, bilo ji je tesnó pri srci, kajti vselej so ji na ušesa zvenele 
besede » krátka bol« 

Razven teh spominov gospá Glovacka in njé hči nista imeli, kar 
bi jima kratilo dolge zimske večere. Mati je jela kmalu zopet bole- 
hati in však čas je po več dnij ležala v postelji. Bila je čimdalje 
slab.sa, zlasti odkar ji po novem letu nobena jed ni več dišala. Vanda 
je tedaj zeló pogrešála staré Dobravčeve gospé, ki je prejšnjo zimo 
však čas rada prihajala in znala vse spraviti v dobro voljo. Réva ni 
bila več med živimi ; ker je bila gluha, prĹsla je o češpljevem sem- 
nji pod voz in staro pohabljeno telo se ni več dalo zaceliti. Mnogo 
je trpela, in umrla je, še predno so Glovackovi prišli v mesto. Zdaj 
je Vanda čisto sama morala stréči bolni materi in ji kratiti čas, kajti 
gospôda, ki so iz uljudnosti in zarad starega znanstva dohajali v hišo, mu 
dévali so se le po nekoliko trenutkov in ji niso nič olajšali njenih skrbij. 
Toda Vanda je bila dobra hči in nikdar se niti v srci svojem ni po- 
tožila, ampak le jedno je prosila Bogá, naj bi mati do pómladi vsaj 
toliko okrévala, da bi mogla zopet iti na Záprice. 

(Dalje prihodiijič.) 



Moj grob. 

V/h, v (laljneni, daljiieiu tujem ki-aji, Nad máno mírln 1)0 šumela, 

Kjei* pne Ivľasnej^c se uebó, Pod mirto ja/, l)oni (rdno spal,. 

Kjer zenilja lepn je Icot v raji, V naróčaj tu ja zemi ja vzela, 

Počílo Irudno ho.š telo. Pokoja tuj mi svet bo dal . . . 



L-j. 



<^ 



Ivan Vrhovec: Iz domáce zgoclovine, 277 




Iz domáce zgodovine. 

Piše Ivan Vrhovec. 
III. 

Vojaškľa raa.stanite\^. 

ežko da je dŕžava nakladala v prejšnjem stoletji podložnikoni 
svojim dolžuosti , katere bi bile teže prenašati , nego 
je bila nastanitev vojakov. Strah in groza sta šinila cez 
mesto, kadar je došlo poročilo, da se mu bliža krdelo divjih in zdiv- 
janih vojakov, kojim bodo morali dati meščani za daljši ali krajší 
čas podstrešja. Ko sta Karí VI. in Marija Terezija preosnovala 
avstrijansko vojaštvo, ko se je uvedla takozvana vojaška konskripcija 
ali vojaški nábor, in se s tem povišalo število avstrijanskih vojakov, 
pričeli so se za prebivalce po avstrijanskih mestih hudi, hudi čaši, 
skoraj taki, kakeršne je bilo živeti bivalcem nemških dežel v nesrečni 
óni tridesetletni vojski. Zlasti preko Kranjskega so bile vojaške čete 
vedno na poti, bodisi na Italijansko, bodisi proti turški meji. Surové 
in divje vojake je usoda menda práv zato zgnetla skupaj, da so do 
krvi mučili miroljubnega meščana. Kaj so pomagale vse njih pritožbe, 
če bi bile tudi še tako zeló hotele, gosposke niso mogle pomagati. 
Izdajale so sicer povelje za povejjem in olajšávale meščanom to težo, 
a vse z ramen je vzeti vendar le niso mogle. Kolikor so mogli, pomagali 
so si meščani samí; z náporom vseh svojih močij so gradili vojašnice, 
praznili nalašč za to odmenjene hiše in mestna poslopja in jih odka- 
zovali došlim vojakom za stanovanja, vendar je dostikrat pridrlo to- 
liko vojakov v mesto, da so jih morali radi ali neradi potekniti po 
hišah svojih. 

In kakšna sódrga se je bila v regimentu (polku) skupaj natekla 1 
Da se je Bog usmili ! Saj je bil vojaščine prost, kdor je imel le ko- 
ličkaj, o čemer je mogel reči: »To je moje!« Prost je bil ves stan 
plemenitnikov, razven če se niso oglašali samí, prost ves duhovski, 
meščanski in celo kmetski stan za posestnike bodisi s še tako majhnim 
posestvom. Vojaštvo je iztezalo torej grabežljive svoje roke le po 
tujih rokodelskih pomagačih, (kajti domače so znali mojstri dostikrat 
na käj premetén način izviti iz rok vojaške gosposke), po dninarjih, 
nesvobodnih Ijudeh, potepuhih, zanikernih dijakih itd., skratka, vtikali 
so med vojake po največ Ijudi, o katerih ni živa duša rekla: škoda 
zánje. Kako naj bi se rneščan ne bil vstrašil, če so mu porivali ás^n 



278 Ivan Vrhovec: I/, domače zgodovine. 

za dnem také Ijudí cez prag v hišo in med njegovo mírno in pošteno 
rodovino. A tudi potepuh, potisnen med vojake, bil je res milovanja 
vreden človek; saj ga v prejšnjem stoletji ni mogla zadeti človeka 
večja nesreča, nego če so mu po šili oblekli vojaško suknjo in ... to 
ne za tri leta, kakor dandenašnji, ampak za vse življenje njegovo. Ni 
čuda, da je mikalo nesrečnega vojaka, znositi se s svojo trpkostjo nad 
meščanom, ki ga je milejsa usoda obvarovala te nezgode. Cimbolj je 
meščan jadikoval, tem lóže je prenášal vojak bridkosti svojega stanú. 
Zaradi tega se je rodila med nevojaki ona odurnost, ki po nekoliko 
v Ijudstvu še sedaj ni popolnoma pozabljena. 

Uradni zapiski minulega stoletja nam pripovedujejo o marsi- 
kateri hudi »rabuki«, ki je časih počila med meščani in vojaki. Mnogo 
nočij je bil na nogah ves kraj, kjer so »ležali« vojaki; hrupa in vrišča 
se ni manjkalo. Dostikrat so se za trda spoprijeli in zjutraj so bile 
videti krvavé luže po ulicah. Domá so bili vojaki tiráni, a gospodarji in 
oni, ki so jih morali imeti v stanovanjih, njih črni sluge. 

Celo neznosno je postalo stanje meščanov o dobi francoskih 
vojská, ko je bila Kranjska veliká veža, skozi katero so se vojaške 
čete v jednomer prerivale na Laško in od tam nazaj. Leta 1799. na 
pr. Novomeščani niso pač bili posebno oveseljeni s poročilom, katero 
jim je poslala višja gosposka, da je na poti proti Novému Mestu 352 
vojakov, vrhu tega še prostovoljcev, ki so se nosili posebno ošabno. 
Také čete so se meščani vselej najbolj báli. Prostovoljci, Ijudje torej, 
ki so nešli radovoljno kožo svojo sovražniku v boj na pródajo, do- 
voliti so si smeli še več, ko njih drugovi, ki jih je le sila in zvijača 
vteknila v vojaška krdela. Prostovoljci minulega stoletja so bili vselej 
in vsi izmeček človeške družbe, Ijudje, kateri so skrivali pod vojaško 
suknjo zločine, za katere so človeški in božji zakoni odmenili vešala. 

Také sódrge je bilo, kakor že rečeno, 1. 1799. napovedané v 
Novem Mestu 352 glav. Vojaška gosposka, ki jih je meščanom na- 
povedala, pridela je pač nepotrební dostavek, da so to po večjem 
Ijudje, »die einer besonderen Beaufsichtigung bediirfen*. Zato je uká- 
zala, da morajo biti vsi meščani vse nocí, dokler bodo ti Ijudje v mestu, 
z orožjem v roci po konci, kajti bati se je nereda, hrupa in celo ognja. 
Vrhu tega bi jim utegnilo tudi na miscl prihajati, kako bi ubégnili od 
vojakov. Gosposka je storila meščane odgovorne zato, da ne zmanjka 
nobenega, in da se to ne bi zgodilo, morajo hoditi vse nocí mocne me- 
ščanske patrulje po mcsti in imeti zlasti mestna vráta dobro zavarovana. 

Po takem poročilu meščanom seveda ni bilo pričakovati najpri- 
jetnejših dnij. In res, takoj prvi večer je nastal med njimi in došUmi 



Ivan Vrhovec : Tz domáce zgodovine. 279 



prostovoljci prelep, v katerem so meščani pobili tri prosto voljce, vec 
pa jih hudo ranili, ali tudi marsikateri meščan je nosil drug dan obé- 
zano glavo. 

Takih gostov se je seveda vsakdo bránil pod svojo streho; ker 
pak je zákon strogo zapovedoval, da ni nastanitve nihče prost, Ískali 
so meščani najrazličnejših ovinkov, po katerih bi se izognili tej ne- 
prijetni dolžnosti. Potiskali so si vojake drug drugemu v hiše'in pri- 
tožeb na to strán ni bilo ni konca ni kraja. 

Leto 1800. je dobila n. pr. gosposka brezimno ovadbo, da pred- 
stojnik novomeške občine káj nepravično pošilja Ijudem vojake v 
hišo; nekateri so po vse leto brez njih, pri drugih pak si le kar vráta 
podajejo. Višja gosposka je gospóda, ki je imel razdeljevati vojake 
po hišah, takoj pokarala in mu svetovala, naj postopa v prihodnje 
bolj nepristransko. Mož je bil zaradi tega grozno razburjen ter j i 
je poslal natančno poročilo o tem, kako je razvrstil vojake po hišah. 
Po vsem, kar je v aktih o njem pisanega, bil je pošten in obce 
spoštovan človek. Zgrabilo ga je tembolj, da se je predrznil zanikern 
potepuh črniti ga v takih malenkostnih stvareh. Res je bilo, da je 
nekoliko hiš izpustil ter ni poslal vojakov vánje, toda zato je imel 
tehtnih vzrokov. Že pet let je opravljal ta neprijetni posel. Hvale ni 
žel zánj nikoli nobene, celo nasprotno, strupen jezik ga je še pri go- 
sposki ovadil, češ, nekaterim dela krivico s tem, da streže drugim v 
roke. Zato je mož konec svojega pisma, v katerem je opravičeval 
postopanje svoje, prosil gosposke, naj naročí ta posel komu drugemu, 
zajedno pa vzame na znanje, da neče biti več župan novomeški. 

Iz tega pisma si hočemo nekatere stávke ogledati, in to iz dveh 
razlogov : prvič posnemamo iz njih, da so bili vendar nekateri meščani 
vojaške nastanitve prosti, bodisi, da so se pri tem opirali lehko 
na določbe višjih gosposk — a teh določeb se nam ni posrečilo 
najti — bodisi, da so se naslanjali na staro navado; drugič pak se 
dá iz tega pisma tudi povzeti, da je treba v Novem Mestu več nego 
sto let, predno se kaka nedostatnost odpravi. Ko čita človek ono žu- 
panovo pismo , zdi se mu , da je imelo nekatere kolibe v mislih, ki 
so iz posebne pijetete ostale do denašnjega dne v tisti slikoviti intere- 
santnosti, kakeršno so imele na sebi leta 1800. 

V nekatere hiše res ni poslal vojakov, dejal je župan, to pa iz 
práv tehtnih vzrokov, kajti také so, da bi se človek pomišljal, ali bi 
zapri vánje svinjski rilec, ali psa, kako bi jih odkázal šele za stano- 
vanje branitelju domovine! »Viele Häuser sind so elend, dass es kein 
Zweifel ist, dass man Bedenken tragen kann, diese vorgebliche 



28o Ivan Vrhovec : Iz domáce zgodovine. 



Häuser zu einem Borstenvieh- oder Hundestall zu verwenden, ge- 
schweige denn einem Vaterlandsvertheidiger darin ein Quartier an- 
weisen zu wollen.« 

Denašnjikom je pac práv dobro razumno, da je izpustil župan 
pri nastanitvi také hiše, toda izpustil je tudi nekoliko drugih, tacih, 
ki bi bile práv lehko vsprejele vojake pod streho. Opravičeval se je, 
da so jih že njegovi predniki oproščevali nastanitve in kar se je pred- 
nikom zdelo práv in dobro — tega on neče rušiti. Nastanitve proste 
so bile vse hiše mestnih očetov. Županu se je videlo to popolnoma 
pravično. To prepričanje svoje je utemeljeval, češ : saj je vendar práv 
in vec kakor dostojno, da se privošči môžem, ki se žrtvujejo (mestni 
očetje) občni blaginji, takšen pac dosti majhen priboljšek, kajti čaši, v 
katerih je kdo samo zarad Ijube svoje častihlepnosti pozabil svoje 
koristi, minili so že dávno; vrhu tega pa se godí to povsod in tudi 
v Ljubljani, ki je vendar v vsem vzgled. 

Za tem imenuje župan nekatere nastanitve proste hiše še posebej 
in dostavlja tudi razlog, zakaj so proste; najprej hišo neke Marije 
Papeževe na Bregu h. št. 105. Brezimni ovadúh mu je namreč pod- 
tikal, da je oprostil to hišo, ker je bil krstni kum otrok Papeževe ne- 
tjakinje Cecilije Zieglerjeve. Ne zato, dejal je župan, je hiša oproščena, 
ampak zato, ker je tako nizka, da ne more v nji po konci stati niti 
najmanjši vojak. 

Oproščena je bila tudi hiša neke Marije Kóžarjeve. Umevno 
nam je, da v nji ni bilo prostora za vojaško nastanitev. Hiša je imela 
le dve sobi; v jedni je stanovala Kóžarka sama, v drugi pak neka 
osebénka (Innwohnerin), ki je imela dijake v stanovanji. Iz istega raz- 
loga je bila oproščena tudi vdova Kastélka, po domače Začevka, ki 
je imela tri dijake v stanovanji. Takisto Josip Unterlokauer , ki je 
imel dve sobi in 4 — 5 dijakov, bil je prost. Iz tega smemo morebiti 
sklepati, da so bili hišniki, ki so dajali dijakom podstréšja, bodisi za 
plačilo ali ne, nastanitve prostí. 

Drugi so bili prostí, ker za vojake res ni bilo prostora v njih 
hiši. Tako n. pr. je imela neka Helena Pápež in neka Neža Ganzerica 
jedno sobo in tri osebénke pri sebi. Neka Kordula Slajpoh je imela 
sicer svojo hišo, a živela je ob milodarih. 

Dva ali tri izmed someščanov svojih pak je župan práv hudomušno 
po stráni brcnil ter pri tem celo pozabil, da je jednému práv isti 
razlog oproščenja očital, zarad česar ga je njegov brezimni sovražnik 
pri višji gosposki natolceval. Dejal je namreč: tudi Mihael Cednik je 
oproščen, to pa zato, ker je gospod Schrott njegovim otrokom krstni 



Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovme. 281 



kum. Kdo je bil ta Schrott, ne vemo, najbrž pa kakov mesttii oče. 
Neko Marjeto Žugljevo so morali oprostiti nastanitve, kajti pri nji 
je bilo tako nečedno, da ni mogel nihče shajati. Mihá Kastélca so 
morali oprostiti zavoljo njegove vedno bolne soproge, ki pa je bila 
káj »rodovita,« dostavil je župan malicijozno. 

Celo hudi čaši pak so prišli za meščane, ko so se iignezdili 
Francozi v deželi. Poprej pod avstrijansko mehko vlado so se Ijudje 
po mestih in trgih z izgovon in jadikovanjem izognili marsikateri 
sitnosti. Gosposke so sicer dobro védele, kdaj je pritožbam verjeti, 
kdaj ne, a teže podložnikov so bile res tolike, da so jim jih rade spre- 
gledovale, če je bilo le količkaj mogoče. Trda francoska vláda pak 
ni hotela o popustljivosti ničesar védeti ; poznala je jedino le ostro 
zapóved, kateri se ni izmuznil nihče, naj se je zvijal, kakor si bodi. 
Zato so že v prvem letu francoske vláde ponehale popolnoma tožbe 
meščanov zarad prehudih bremén, ki se jim nakladajo. Za také tožbe, 
ki so bile posebno spočetka káj obile, imeli so Francozi zamašena 
ušesa. Mnogo jim je v tem oziru koristilo, da so bili ravno tako brez- 
ozirni proti svojim Ijudem, kakor proti Kranjcem, in da celo dostojanstve- 
nikom svojim, ki se niso strogo vedli po dolžnostih svojih in propisanih 
jim poveljih, niso prizanašali z ukori. Zanimiv takšen dogodek, tičoč se 
nastanitve vojakov, vŕšil se je v Novem Mestu 1. 181 2. 

Matschig, prvi adjunkt novomeškemu županstvu, dobil je dné 
25. novembra 1. 18 12. naslednje na jako grdem popirji in še grše 
pisano pismo francoskega v Novem Mestu službujočega komandanta 
(Platzkommandant) Pietragrassa : » Ukázal sem, da se most vo nastani 
le v mestu in predmestji Kandiji, a nejevoljen čujem, da je bilo proti 
povelju mojemu poslano v vasí; za prihodnje si prepovedujem také 
samovlastne odredbe, kajti naznanim jih brez daljšega govorjenja višji 
gosposki in vojake po vojaški nastanim. Pietragrassa.« 

Prvi adjunkt Maček se je čutil po tem pismu razžaljenega ter 
poslal Tauffererj u, ki je bil takrat délégué na Dolenjskem, naslednje 
poročilo : 

»Gospod délégué! 
Ko včeraj gospóda župana ni bilo domá. poslal mi je gospod 
komandant tukajšnjega kraja na popirji, v katerega je menda zavijal 
sir, úkaz o nastanitvi pričakovanega vojaškega oddelka, ki bo imel 
jednega stotnika, štiri částnike, jednega adjutanta, šest seržantov in 
253 móž. Ker je gospod župan nastanitev vojakov méni prepustil in 
celo naročil, zdelo se mi je, da storim z ozirom na to, ker so posojali 
meščani postelje svoje in pósteljno perilo že vse leto za tukajšnjo 



282 Ivan Vrhovec: Iz domáce zgodovine. 



garnizijo, za žendarmerijo pa celo še delj in to zastonj — zdelo se 
mi je pravim, da storim najbolje, če nastanim to pot v mesto le 
gospoda stotnika in tri částnike s 35 možmí, v Kandijo jednega část" 
nika in 100 móž, v Gotno vas *) ravno toliko, v Smihel ^) pa 24 móž. 

Tako sem storil samo za to, da ne bi se nikomur godila krivica, 
nikakor pa ne morebiti iz kake pristranosti. A na to mi pošije go 
spod komandant svojo ordonanco s priložením lističem in zagroženim 
úkazom, ki se zadeva najbrže óbme, ker je v njem govorjenje o na- 
stanitvi. 

Zarad tega se čutim razžaljenega v svoji časti in to tembolj, 
ker sem pri nastanitvi postopal vedno le najpravičneje ter nikdar ni- 
kogar ne preskočil kakor sebe, ker sem kot nastanjevalec (Quartier- 
meister) oproščen, in pôstni úrad, ki so ga tudi oprostili zakoni. 

Prosim Vas torej, gospod délégué, gospoda komandanta zaradi 
tacega, čast in veljavo javnega urada izpodkopujočega vedenja odločno 
pokarati posebno še zato, ker sem ta oddelek razvrstil po takih sta- 
novanjih, ki ležé ob njegovem poti in ker nisem dobil nikakega viš- 
jega povelja, nastaniti ga po mestu. 

Priporočam se ter sem z vsem odličnim spoštovanjem 

prvi adjunkt novomeške občine 
Jos. Matschig. 
Rudolfovo 26, novembra i8i2.« 

Dandanes bi bil težko kateri civilni uradnik o vojskinem času 
tako pogumen proti vojaški oblasti tako odločno postopati ter jo tožlti. 

Najbrž se je pritožil tudi župan, ko je prišel domov, a iz odgo- 
vora, ki ga mu je poslal komandant Pietragrassa, vidi se, da župan 
ni bil tako energičen mož, kakor njegov prvi adjunkt. Pietragrassa 
mu je odgovoril dné 29. novembra: 

» Gospod župani 

Prejel sem Vaš cenjeni dopis z dné 27. tega meseca ter sem prc- 
pričan, da se je Vam kot čislanemu in red Ijubečemu mestnemu pred- 
stojniku nerodno vedenje Vašega gospoda nastanjevalca, ki je nastanil 
částnike v mestu, moštvo po vaseh, bolnike pa na javnem trgu, práv 
zeló zamerilo. Čisto nepričakovano pa je záme čuti, da se je poslalo 
zarad treh mož, ki so jedno dobro uro na trgu ležali, in ki sem jih 
dal jaz sam, da jih branim mraza, nastaniti v mestu, naznanilo do tu- 
kajšnje gosposke. Usojam se zagotávljati Vas, da se ne bom nikdar 



O Pol ure od Rudolfovega. 

^) Cetrtinko ure od Rudolfovega, 



Ivan Vrhovec: Iz doraače zgoclovine. 283 

oddaljil od pravil, ki jih je določil generálni guvernér ilirskih provincij 
ter Vam prilagam prepis dveh paragrafov v pojasnilo. Ce mi privosčite 
čast svojega obiska ali mi poveste, kdaj Vas dobím domá^ pokazal 
Vam bom reglement, ki mi daje kot vojskinemu komisarju pravico, 
nastaniti vojake; (izvzemši pôstni úrad) v vse hiše v mestu in tudi v 
óne mestnih uradnikov. 

Dovoljujem si čast, pozdravljati Vas z odličnim spoštovanjem 

Pietragrassa.« 

Pietragrassa je pac sam spoznal, da je nasproti Mačku z izrazi 
svojimi malo prelehkomišeljno skočil čez ójnice, sicer bi ne bil pisal 
županu tako pohlevnega in prijaznega pisma. To ni bila njegova na- 
vada, dasitudi so se držali francoski uradi pravila, izdajati kar naj- 
uljudnejší^ dopise iz svojih pisaren. Vsi njihovi akti, ki so vselej adre- 
sovaní ne na úrad, ampak na njegovega predstojnika samega, kon- 
čujejo se z najuljudnejšimi izrazi, n. pr. čast mi je, Vas z odličnim 
spoštovanjem pozdravljati, ali: sprejmite zagotovilo mojega odličnega 
spoštovanja itd. Francoski akti se v tem oziru káj prijetno ločijo od 
prejšnjih avstrijanskih. Ko so Francoze izgnali iz dežele in so se Av- 
strijanci vrnili, rabili so še par let ta uljudni zlog ; toda ko je minil 
francoski strah, pozabili so ga hitro. 

Da je v ónem pismu, poslanem županu, celo Pietragrassa proti 
svoji osorni vojaški navadi, postal uljuden, vzrok tému je bil najbrž 
ta, ker je morebiti že zvedel, da delajo zánj v pisarni déléguéjevi práv 
vélik »nos«. In ta mu je res kmalu došel Že dné i. decembra dobil 
je od déléguéja Tauffererja naslednje pisanje: 

»Gospod komandant! 

G. Maček, prvi adjunkt, poslal mi je dva dopisa, ki ju je dobil 
v županovi odsotnosti od Vas in ki se tičeta nastanitve vojaškega 
oddelka, ki se je pomikal pred par dnevi tod skozi. Zajedno se je 
pritožil zarad Vaših besedij v teh pismih. Ravno tako, kakor odgo- 
varjam gospodu adjunktu, da Vas je napotila k tako nenavadnemu 
stilu najbrž nejevolja, da je brez Vaše védnosti stvar drugače uravnal, 
in ga zarad tega káram, prisiljen sem pa zajedno tudi Vas, gospod 
komandant, prositi, v prihodnje v jednakem slučaji ozirati se na raz- 
merje tukajšnjih prebívalcev ter premisliti: 

i) Da je kraj majhen ter ima skoraj zgolj uboge kočice; 

2) da posojajo hišniki že več mesecev 50 postelj vojakom v 
porabo ; 

3) da so meščani došlej še vselej skozi mesto pomikajoče se 
vojake pod streho vzeli in 



284 A. Planinec: Drvár. 



4) da želí guvernér sam, da se také teže s primerno razdeli tvijo 
kolikor mogoče olajšajo in se odpraví vsako samovoljno pe- 
stenje. (Zadnji dve besedi je délégué debelo podčrtal Dostavek pis.). 
Prosim Vas sprejeti zagotovilo odličnega spoštovanja 

délégué za Dolenjsko: 
Taufferer s. r.« 
To pismo nam dokazuje, da so se tudi v tem oziru bližali za 
meščane ugodnejši čaši, in da jim več ni bilo treba trepetati, kadar 
se je bližal mestu vojaški oddelek. 



'^^ 




Drvár. 

Slika iz mestnega življeuja. 
Spísal A. Planinec. 

avno vojake je doslúžil Lovro. Bil je lep mladenič, priden in 
krepak, da je delal za dva, če je bilo treba. Drvár je bil in 
cepil je drva po mestnih hišah. Zaslúžil si je však dan dokaj 
denarja, in ker ni bil niti zapravljivec, niti pijanec, imel je tudi za oni 
čas svoje prihranjene krajcarje na stráni, za oni čas, ko ni bilo dela 
in zaslužka. 

Kako veselo mu je pela danes sekira ! Zmračilo se je in skoro 
gotov je že bil z denašnjim svojim delom ; le dve ali tri grče so mu 
ostale še napósled in te je zdaj obdeloval. 

Sekal je danes na Spodnjih Poljanah pri nekem branjevci. Ze 
med dnevom je opazoval brdko branjevčevo déklo, ki mu je jako 
prijala. 

Zdaj je prišla na dvoríšče pospravljat za drvárjem. 

Na tnalo je položil Lovro sekiro in nagovoril rdeče-lično mlado 
deklico : 

»No, če bi človek ves dan imel takšno pomagálko, kakor si ti, 
potem bi pa res šlo delo trikrát hitreje izpod rók.« 

»Ni videti, saj zdaj stojiš in ne delaš ničl« deje mu ona. 

»0j, ti spaka, kakov jezik imaš!« ujezí se on. 

»Spaka pa nisemU odgovorí mu ona naglo in ga pogleda, češ, 
poglej me, da sem gorša od marsikake druge. 

Lovro se j i nasmeje in minila ga je že ježa. 

>No, kako ti je pa ime, da te bom vedel vsaj klicati.^« vpraša jo. 



A. Planinec: Drvár. 285 



»To te práv nič ne brigaU odgovorí mu ona, še vedno menda 
jezna. 

sMicika, kje pa si?« čuje se zdaj v hiši gospodinjin glas. 

»Ha, ha, vidiš, Micika si, če mi práv nisi hotela sama povedati,« 
nagaja ji hudomušno Lovro. 

»Na dvorišči pometam,« zavpije najprej Micika v hišo in reče 
potem, tudi smeje se Lovretu: »No, saj to ni nobena skrivnost. Micika, 
Micika, to kričé ves dan po hisi in ako bi se razpolovila, š e ne bi 
mogla vsem ustreči.« 

Lovro je bil v tem s svojim delom gotov ter je gledal, kako si 
je Micika nalož la velik verbas drv, da jih nese v hišo. 

»Kam pa to neseš?« vpraša jo Lovro. 

»Gôri v prodajalnico. Pri nas namreč prodajamo tudi razcep- 
Ijena drva,« reče mu in hoče vzdigniti naložení verbas. 

»Počakajl« reče hitro Lovro, steče k nji in s krepko roko 
prime breme in prosi Micike, naj mu pokaže, kam naj nese verbas. 

Tako se je začelo znanje med Lovretom in Miciko. 

Večkrat po tem dnevi je Lovro še cepil drva pri ónem bra- 
njevci na Spodnjih Poljanah, kjer je bila Micika v službi. Ugajalo mu je 
vedno bolj in bolj lépo deklé in jel je misliti, da pač dovolj prisluži 
in da ima tudi že dosti let, da bi se oženil. 

Tudi Miciki ni se zdel napačen mladi Lovro. Saj pa je bil tudi 
ros lep fánt in zeló rada ga je imela, ker je bil tako dober in ji je 
vedno rad pomagal, kjer je mogel. In če bi jo kdo vprašal, ali ga 
mara, gotov^o bi se ga ne bila bránila. 

»Imetja sicer nima ali ima dvoje krepkih rok in priden je 
in zál. Pa saj jaz sama tudi nič nimam, in če sta mož in žena pridna 
in se imata rada, že gre z božjo pomočjo,« mislila si je večkrat Mi- 
cika zvečer, ko je bila sama sebi prepuščena in je mislila, dokler je 
ni premagal spanec. Sanjala pač ni ob idejalu svojem, kakor kaka 
gospodična, kajti bila je zdelana in utrujena od dnevnega dela in 
spala je spanje brez sna. 

Tako je prišlo, da sta bila Micika in Lovro spomládi mož in 
žena. V nedeljo popóludne je bila poroka in prihodnji dan se jima je 
začelo takoj resno delo. Vendar je bil Lovro vesel; zdaj šele je vedel, 
čemu živí in zakaj dela. Ljubil je v resnici ženo svojo. 

Tudi Micika je bila vsa srečna. 

Pľidno sta delala dan za dnevom. Dopóludne je bila Micika ve- 
činoma óomá, kajti morala je skuhati zase in za Lovreta kosilo, katero 



286 A. Plaiiinec: Drvár. 

je nešla potem tja, kjer je mož ravno delal, da sta je skupno zaužila. 
Popóludne pa je Micika pomagala môžu pri delu in zadovoljna sta šla 
oba zvečer domov, dasiravno sta bila trudna. 

Kako sta bila veselá oba svojega prvega deteta! Srečnejših 
Ijudij si pac ne moreš misliti. 

Za prvim detetom je prišlo drugo. Prvorojenec je bil deček in 
za njim je prišla deklica. Tudi te sta bila jednako veselá. 

Sčasom je narasla družinica na sedmero oseb: Lovro in Micika 
in petero otrok. 

Zdaj je bilo pa že teže Lovretu skrbeti za toliko vedno lačnih 
želodcev. Micika ni bila vec tako veselá, kakor prejšnje dni, saj je 
imela dosti skrbij z otroki in minil ji je smeh, katerega se je Lovro 
prej vedno tako veselil, da mu je kar srce zaigralo. Tudi mu žena 
ni mogla vec niti popóludne pomagati pri njegovem delu. Koliko je 
imela vedno posla samá domá, no, pa saj petero vrabcev v gnezdu 
tudi vrabulji napósled kar preseda. 

Zaslužek, katerega je Lovro prinášal domov, bil je jedva za 
najvsakdanejše potrebe.. Da bi se moglo kdaj käj obleke ali káj 
za poboljšek kupiti, ni bilo niti misliti, še menj, da bi se delo käj na 
strán za slabše čase. Se óni krajcarji, katere sta si prihranila v prejš- 
njih letih, izginili so kakor sneg, če pošije solnce nánj spomládi. 

Če pa je prišel kak dan, ko je Lovro po ves dan zastonj pre- 
stal čakaje dela in ni nič pričakal ter, ko je prišel domov, ni imela 
žena káj dati na mizo, bilo jima je obema hudo, a še huje je bilo, 
ko so začeli otroci gladni prositi kruha in j im ga roditelja nista 
imela dati. 

Lovro ni bil nikdar pijanec, niti zapravljivec. Tudi takrat ne, 
ko je bil še neoženjen in malo se je brigal, če so se mu smijali nje- 
govi tovariši. Ko se je oženil, rekali so mu, da ga pač žena ne pustí, 
da ona domá hlače nosi, vendar on se ni zmenil n] prej ni slej za te 
neslané opazke. — 

Toda bolj in bolj sta zagazila v revščino Lovro in Micika 
navzlic pridnosti in varčnosti. Zgodilo se je celo, da Lovro tudi takrat 
ni dobil ničesa jesti domá, ko je trdo delal po ves dan Ali s praznim 
želodcem delati je hudo, dá, celo nemogoče. Ce mu ni žena ali kateri 
izmed otrok — najstarejši, Francek, hodil je že v šolo — , opóludne pri- 
nesel nič kosila, kúpil si je kruha in ker se suh kruh le težko jé, in 
voda ni taká, da bi se pila, razven za žejo, vino ali pivo pa je pre- 
draga pijača, kúpil si je za par krajcarčkov žganja. Tako se je pri- 
vadil žganju. 



A. Planinec: Drvár. 287 



Opil se vendar nikdar ni še in zaužil je žganja vselej le za po- 
tiebo. A prišli so mrzli zimski dnevi brez dela, brez zaslužka. Domá ni 
mogel ostati, saj tam še bolj gotovo ne bi dobil nič dela. V Kurjo 
Vas, kjer je stanoval, ga pac ne pride nikdo iskat. Na česti pa tudi 
ne more prestati od jutra do večera, ne da bi po zimi človek moral 
zmrzniti, osobito če nisi ves dan ničesar jedel. 

Sel je tedaj, da se ogreje, v žganjarno, če je tisti dan zaslúžil le 
nekoliko. Prvič ga je bilo skoro sram ; kajti sicer je navadno izpil svoj 
kozarček žganja kje v kaki specerijski prodajalnici hitro, kar mimo- 
gredé. Danes pa je sedel, imel je revež vse otrple ude in od včeraj 
opóludne ni jedel še ničesa. Ko je stopil v žganjarno, ni bil sam. 
Trije možje so sedeli že tam : Cibrov Jaká, sladki Janez in Herodež. Pod 
temi imeni so bili sploh znani. Bili so vsi trije — no, káj ? — barabe! 

Ali veste, kaj je to — baraba, Ijubljanska baraba ? — Ljubljanske 
barabe so pravi in pravcati bratje napolitanskih ílazzaronijev«. Seveda 
ne ónih idejalnih lazzaronijev, kakor jih slika Goethe ali kakor jih za 
Goethejem opisujejo vsi nemški novelisti in še rajše novelistinje. Ba- 
raba se nobene rečí bolj ne bojí, nego dela. Najljubše bi mu bilo, 
da je Bog svet ustvaril takó, da bi ne bilo nič treba delati, in v 
kaki deželi — báje je tako v deveti deželi — , kjer se ne seje in ne 
žanje in vendar Bog za vse skrbí, bil bi baraba najsrečnejši človek. 
To bi bila zánj izvoljena dežela, pravi eldorado. » Dolce far niente« 
je tudi njemu, kakor njegovemu južnému bratú, najvišji idejal. A 
» dolce far niente« postane sčasom tudi sicer brezbrižnemu barabi 
vendar le predolgočasna reč. In ker denár ne rase kar na drevesih, 
da bi ga treba bilo le sklatiti, prisiljen je baraba vendar le delati. Bog 
obvaruj, da bi tedaj komu rekel, da je baraba. Ne, on je delavec brez 
dela, ki čaká vedno na delo, a mu je vendar Ijubše, če mu ni treba 
delati. — Baraba pa Ijubi tudi žganje. To mu je najljubša pijača in 
to ga tudi razločuje od lazzaronija. Lazzaroni je, kakor sploh Italijan, 
trezen in le malo potrebuje. No, tému je vzrok podnebje. Lazzaronija 
pece in greje solnce, pri nas brije časih le premrzla burja, sneg se 
vsiplje z neba in vse zmrzne po tleh, da kar škriplje pod nogami. Tu 
je treba ogrevajoče in žgoče pijače, da človek vé, káj pije. Brez žganja 
si baraba še življenja misliti ne more. Če ima tedaj le káj okroglega 
v žepu, sedí najrajši v žganjarni, igra kako igro, ne baš »moro«, kakor 
v blaženi Italiji, no pa »fuca« ali pa, če je inteligentnejší, igra karte 
in sicer »cvik« ali »anjs«. 

Med takimi možmí je sedel Lovro. Pridnemu delavcu je ime 
baraba razžaljivo in skoro psovka. 



288 A. Planínec : Drvár. 



Nič káj se ni tedaj Lovro zmenil za óne tri, ki so sedeli pri 
péči, zrli v na pol prazne »fraklje« in s pijano zaspanimi očmí po 
gledali novega gosta ter sc zopet zamislili v pijačo svojo. Lovro je 
sedel takoj pri vratih za svojo mizo. 

» No, Lovro, káj ne maraš k péči?« deje mu Cibrov Jaká. 

Lovro molčí in privzdigne stekleničico žganja, katerega mu je 
prinesel tudi sam vedno pijani krčmár Potočnik, in ga izpije na pol. 

»He, káj se boš tako imenitno držal, káj si gróf ali káj .í^* pikne 
ga Herodež. 

»Le pojdi sem, le pojdi, Lovrenček, Ijubi Lovrenček moj, tu je 
gorkeje, nego tam pri vratih «, nagovorí ga še sladki Janez, ki je menda 
ravno radi svojega sladkega jezika dobil ta priímek. Nekateri so celo 
trdili, da je, ko je bil nekoč na Zábjaku tožen zarad tatvine, še sa- 
mega sodnika vsega omámil s svojim sladkim jezikom, a »cesarski 
dohtar« se pa ni dal in tako je moral le sedeti na Grádu menda tri leta. 

Prijaznemu ogovoru Janezovemu se tudi Lovro ni mogel ubraniti 
in pihalo mu je tudi res skozi slabo zaprta vráta v hrbet, da ga je 
skoro tako zeblo, kakor prej zunaj v snegu. Prisédel je tedaj k ónim 
trém. 

Pametno so se pomenkovali ti modri možje. Za prvim »frakljem« 
je prišel drugi, in kjer sta dva, spravi se tudi še tretji in tako dalje, 
osobito če je zunaj tako prešmentano mraz. 

V kratkem je bil Lovro popolnoma »trd«. Zapil je ves svoj denár 
in ko je krčmár videl, da ga nima več belica, porinil ga je skozi 
vráta. 

Ha, kako je bil dobre volje zdaj Lovro ! Pel je in vse je kar 
plesalo okrog njega. Skrbí pa , ki so ga prej morile , minile so po- 
polnoma. 

Takšen je prišel domov, scveda je prej kake desetkrat premeril 
na dolgo in široko pot, po kateri je hodil. 

»Svinja pijana U bil je pozdrav, s katerim ga je vsprejela žena 
in da so za tem izrazom prišli drugi še prijaznejši, ni mi treba praviti. 
Zapišem jih le za to ne, ker pač niso za količkaj razvajena ušesa. 

Očitala mu je žena, da je on pijanec in zapravljivec, da otroci 
domá stradajo in ona trpí ves dan, kakor črna živina, on pa le pije. 

Zdaj pa je bilo môžu tudi dovolj. Najprej ji je le zažugal, da 
jo bo, ako ne molčí, in ko ga je ona prvá pogládila z metlo in ne 
ravno prerahlo, začel se je pravcati boj. — 

Takšno je bilo odslej življenje dan za dnevom, le s tem razločkom, 
da je piti začela neusmiljeno žganje tudi — žena. 



T. — j : Ljubezen. 2S9 

Lovro sam se je tudi — pobarábil in bil najboljši prijatelj Ci- 
brovega Jaká in sladkega Janeza. Delal je le toliko, kolikor je moral, 
da ni poginil, sicer mu je žena zdaj zopet pri delu pomagala in časih 
celo vec delala nego on, kajti otroci so bili že večji, da ni bilo treba 
zarad njih domá ostajati. 

Nekega večera so prinesli Lovreta njegovi sedanji tovariši barabe 
domov. Našli so ga pijanega in vsega pobitega na česti. Nesrečno je 
pal, razbil si je čepinjo in še tisto noc je umri za hudimi bolečinami. 

Najstarejši sin France je bil ob očetovi smrti star skoro sedem- 
najst let. Ta je hodil zdaj drva cépit in skrbel za vso rodovino. Za 
jedno leto mlajša Micika slúžila je v mestu. Drugi otroci so hodili v 
šolo ali pa bili domá. Vdova ni imela vec tolike moralične močí, da 
bi začela drugo življenje. In ko so ji vzeli siná v vojake in je njena 
hči Micika nenadoma umrla ter je drugi otroci tudi niso mogli še pod- 
pirati, začela je beračiti. 

Pred dvajsetimi leti, ko je bila Micika brdko mlado deklé in je 
Ijubila lepega Lovreta, gotovo si ni mislila, da bode umrla — beračíca ! 

No, letos bode pa tudi že France odslúžil vojake in govorí se, 
da ima tudi že izbrano nevesto in da se oženi takoj, ko sleče »belo 
suknjo.« 

»Saj sem mlad in krepák«, misii si, »in Bog bode dal vse drugo U 

Gotovo! Tudi oče tvoj in mati tvoja sta bila mladá in krepká 
in vse drugo dal jima je Bog! — 

Ljubezen. 

aiijavo veje mir po snežnili vrsih Kot slapa gorskega valovi jezui 

In diha méhko v tihi dol ..." Poljó ob srci mi skrbí: 

Povsodi mir — le v truduih mojih prsih Bolestno kopernél sem po Ijubezni, 
Vihrá moreče svetská bol! Sedaj ljubezen me mori! 

Pritisnil strástno na srcé kipeče In za svobódo sem razvnémal braté, 

Sem déklico, nebesko stvar — Za naše pravo, na š o krí; 

Pa mislil nisem, da Ijubezni sreče Saj rod svoj ptice Ijubijo krilate, 

Užívati ne smem — nikdar! Le mi, da robje smo vse dní! 

Na Kávkaz skalni vkuj me v trdo jeklo, 

Pokôplji v hládno me morjé: 

Oj, svet, gorjé me tvoje bode peklo, 

A še Ijubilo bo srcé! L — j. 

19 



^ 



2gó _ A. Fékonja : Vila Slovinska. 




Vila Slovinska. 

Črtice o hrvatskem pesništvu v Dalmaciji XV. — XVIII. veka. 

V tristoletni spomin rojstva Guudulicevega, zajedno v njegove smrti spomin dvestopetdeset- 
letni. * dné ó. januarja 1588. f dné 8. decembra 1638, 

Spisal A. Fékonja. 

(Konec.) 

Oznaka pesnikov, zlasti dobrovniških. 
oleg tega, kar je bilo že zgoraj povedano o pesništvu slovin- 
skem, opaziti nam je v še, obce da so se starohrvatski pe- 
sniki jako držali klasicizma. Kakor smo namreč slišali : be- 
gunci carjigradski bili so v Dalmaciji že za ráno vzbudili zanimljivost za 
grško znanost, a tesni odnošaji od pamtiveka sem obstoječi z Italijo pri- 
nesli so v naše straní tudi latinsko knjigo. D. Ranjina naravnost poveda, 
da sta Siško Menčetič in Gjore Držič trdno sledila » staré pievavce gárčke i 
latinské «. In uprav Menčetič — pravi Ljubič — bil se je tako zaljubil 
v Platónova dela, da je njegove pesmi časih ne morejo zmatrati za 
drugo nego za góle prevode iz Platóna. Nekoliki pozneje je klasici- 
zem oslabel, a se je ojačila italijanščina, katera iz prvá koristna, 
v naslednje je ne malo slovinskí pesmi bila na kvár. 

To velja zlasti za pesnike dobrovniške, a to i za najboljše živeče 
proti koncu XVI. in na početku XVII. stoletja. Zanimljivo in uprav 
poučno je, kar o tem piše naš S t. Vraz, sodnik v tej stvári pač pri- 
stojen. Tá, sam jeden prvákov med pesniki »ilirskimi«, pravi (prim. 
Dela Stanka Vraza V. loi nsL): >Da so tudi plodovi romantiške 
poezije italijanske, katera je takrat že dovršávala zlati svoj vek, 
imeli vpliv na stvore pesnikov dobrovniških, tega nikdo pameten 
tajiti ne more, kateri zna, kako tesno je bil.tedaj Dobrovnik zvezan 
s prekmorsko sosedno Italijo, po blagi zvezi trgovine in društvenega 
življenja. Kdor dvoji o temelji teh naših besed, ni mu treba ničesa dru- 
gega nego da vsporedi Gunduličevega » Osmana« s Tassovim 
»Gierusaleme liberata«. Kakor so vitezi in viteškinje v »Osmanu« 
samo po imeni slovinskí, a srce in duša v njih je románska : tako 
isto bode priznal však nepristransk preiskovalec stvarí, da so Dobrov- 
čani naši bolj po lici (formi) jezika, nego li po materiji (dúhu) ali skladu 
njegovem Slovinci. Pa kdor se o razlogu téh besed ni že osvedočil. 
tega zavračamo, naj postavi naše klasike dobrovniške poleg národnih 
pesmij, a potem zopet poleg pesnikov italijanskih zlatega veka, pa 



A. Fékonja: Vila Slovinska. Ž9I 



da razsodi z dušo jedno sproti drugemu, a jaz kriv, ako ne izpové, 
da so po dúhu sorodnejši z Italijani, nego U s pesmimi národa svo- 
jega, katere so pravo in jedino merilo tudi narodnega dúha. 

»Pa ko je okús prekmorski zadobil toliko moč nad deli naših 
pesnikov gledé na materijo ali duh, kako bi se moglo braniti, da se 
ne bi prijel vsaj tu in tam tudi forme ali Hca? Tudi jaz rad pri- 
znajem« (pravi Vraz), »da so Dobrovčanom bile znane národne pesmi, 
todä ne mislim, da so bile pri njih bas v toliki ceni, da bi jih pe- 
sniki proučevali in gledali kot uzore, katere je treba posnemati v 
čemer koli mu drago; kajti da je tému tako bilo, naša književnost 
onih stoletij bi imela drug obraz, kateri bi se povse razločeval od 
obraza literatúr prosvetljenih národov onega veka na západu evrop- 
skem, Da so se Dobrovčani učili verzifikacije od národa, ne bi ni v 
metriki njihovi zavladala tolika jednoličnost, skrčená na samé tri 
vrsti : na trojestopni, četverostopni in šesterostopni trohej, aU kakor 
se tudi velí, na šestérec, osmérec in dvanajstérec. Da so Dobrovčani 
učili in cenili národne pesmi, gotovo bi se j im bila priljubila prekrásna 
raznoobraznost národnih meríl, pa bi upotrebljavali tudi v umetnih 
svojih tvorbah posebno krasnozvočni in veličanstveni peterostopni 
trohej ali deseterec, v katerem tekó malone vse naše (t. j. srbské 
in hrvatske národne) pesmi junaške. Pri Dobrovčanih med tem vsemu 
tému, kalikor se spominjam, ni sledu «.*) 

No, navzHc tému pak se v slovinskih in še posebej v dobrov- 
niških pesnikih že tedaj nahaja dosta močna in precéj razvita ideja 
slavjanstva. »Da se je vseslavjanska misel a jugoslavjanska po- 
sebno orila po hrvatskem Primorji sem od začetka slovinské književ- 
nosti, tému so dokazi (velí Ljubič) naši narodni umotvori«. Na pr. P. 
Hektorovič v poslanici na M. Pelegrinoviča, razlikujoč se čisto od pri- 
morskih Latinjanov, pravi, da kakor tí drzé historijo za besedo res- 
nično, »tako i mi, sve strane našega jezika (koi se med svimi osta- 
limi na svitu največi broji i nahodi) drže i ciene bugrskice za stvari 
istine «. Mnogo je pak narodnega dúha slavjanskega v delih P. 
Zoraniča (»Planine«), Ivana Gunduliča (posebno v »Osmanu«), 
Gjone Palmotiča (v igrokazih: »Pavlimir«, »Captislava«, »Danica«, 
a zlasti še v pesmi »Glas«), P. Kanaveliča (»Oslobodjenje Beča«), 

*) Najstarejši pesniki slovinskí so upotrebljavali le dvanajstérec, tako Marulic, 
Držic, Menčetič ; v sredini in na kraji stihov odmor, a istotako stik ; Osmerec se prvi- 
krat nahaja pri Luciči, in potem pri vseh pesnikih v raznoobraznih kiticah. — Merilo 
národnih pesmij junaških, deseterec (peterostopni trohej) rabi pac Kačicu pevajočeniu: 
>Koliko je na svietu juuakah*. 

19* 



292 A. Fékonja : Vila Slovinska. 



Ig. Gjorgjiča (v »Piesnih ljuvenih«), And. Kačica (v »Razgovoru«) 
idr. Se bolj se je vseslavjanska ideja razvila tečajem prešlega stoletja. 
Tako ste n. pr. pesem Id. Gradiča »Plam sievernu, slaveča Petra 
Vélikega, in Gj. Feriča »Zauzetje Očakova«, po sebi sicer brez po- 
sebne cene in vzleta, vendar vážni zarad tega, ker sta spevani v duhí: 
vseslavjanskem, itd. 

Vzroki prepadanju pesništva. 

Kakor smo videli, 2. polovica XV. stoletja je začetek, potem i. 
pol. XVI. veka nadaljevanje in cvet, ter 2. pol. istega XVI. veka in 
I. polovica XVII. stoletja zlata doba starohrvatske poezije v Dalma- 
ciji. A od tedaj je Vila slovinská le še pac bolj životárila nego li slo- 
vela, dokler ni po smrti slavnoga Gjorgjiča (1. 1737.) začela i sama umi- 
rati ter je napósled kot takšna tudi umrla. — Z ozirom na to naj 
bodo torej še konečno omenjeni ternu nekateri razlogi. 

Da so plodovi na književnem polji v obce ter tudi na pesniš- 
kem počenši od konca XVII. veka sem pa do najnovejše dobe v 
Dalmaciji slabo vspevali, ternu so bili i notranji i zunanji vzroki. 
Notranji so bili najpreje tí, ker so pesniki ove dobe največ pre- 
vajali umotvore tujih poetov, ali pa so cesto in prezvesto po- 
snemali najizvrstnejše pisce domače, n. pr. Gunduliča. Palmotiča idr. 
Dela národnega, kakor je »Osman«, ne vidimo nikjer. Pesniki té vrsti 
so gledali bolj na zunanjo obliko, nego li na sodržaj, tako da imamo 
izza Gunduliča mnogo stihotvorcev, a malo pesnikov. Od pravé poe- 
zije ni preostalo ničesar nego samí verzi, a nikakor ne pesmi. More 
se na krátko réči^ da izjemši Gjorgjiča, Kačica in morebiti še kje ka- 
terega, ki so bili sposobni vladati i stihom i mislijo — bilo je vse 
pesništvo té dobe golo verzifikovanje, in da je vládala veliká nesa- 
mostalnost v izbiranji predmetov; kajti vsi so pazili samo: kakó, a 
ne : kaj hoté reči. Od tod nam je tudi jasno, zakaj so se tako loté- 
vali prevodov in boljše pesnike robski posnemali. 

Razven tega pa so tí čaši bili povsod v oni pokrajini za pro- 
speli národne knjige najmenj ugodni. In tako so nadalje zunanji 
vzroki njenemu propadanju: Péšanje literatúre itali jánske v XVII. 
veku; a videli smo, da je však književni pojav v Italiji našel si zve- 
stega odziva v Dalmaciji ~ v XIV. in XV. stoletji so se prikázali 
národní pesniki v Italiji, in isto opazujemo v XV. veku v Dobrovniku 
in v Dalmaciji v obce. Vek Tassov je porodil vek Gunduličev itd. Za 
tem je strašni p o t r e s in ogenj, kateri je dné 4. apr. 1667. 1. D o b r o v- 
nik malone ves razdejal, njegovo blagostanje razsul in voljo za pe- 



A. Fékonja: Vila Slovinska. 293 



vanje oslabil. K tému je še prišlo aa si Is t n?- o . z Jedtie straní tur šk o, 
ko je večji del národa jugoslavjanskega vzdihaval tedaj pod žulečim 
jarmom ónega divjaka, a ostali del stal v večni borbi pod orožjem 
na pragu domovine za obrambo imetja in življenja svojega. Z druge 
straní pa tudi nasilstvo beneško, katero je dalmatinsko-hrvatsko 
Primorje do živega umetno odiralo ter zmerom nastojalo, da še po- 
ruši jedino domáce ognjiščc dobrovniško, šuntajoč na uničenje južnih 
Slavjanov vedno pripravljenega zmaja (Turka), naj bi to nesrečno 
mesto (Dobrovnik) okrutno pritisnil, ter bi morebiti tako tudi ono 
palo pod šape nikdar sitemu levu (Benečanu). 

Napósled je jeden izmed vzrokov propasti národne knjige v 
Dalmaciji ta: da je vsa vzgoja hrvatske mládeži prešla v roke tujim, 
italijanomanskim učiteljem — j e z u v i t o m , po besedah Ljubicevih 
— » slepému orodju mrtvega klasicizma, a zakletemu neprijatelju vsa- 
kega pojava národnega«. — »Ita li janščina in nemščina« (govori 
isti hrvatski pisatelj), » katero so naši gospodarji ono od zapadá, ovo 
od severa med nas (Hrvate) vse besneje rivali sedaj s hudobnim na 
menom, da nas opoganijo in tako vse tesneje privežejo k svojemu 
kolu; novotarjenja francoske šole, s katerimi se je žal tudi mnogi 
nas človek silno zanimal (že Kavanjin toži o národní pokvarjenosti 
duševni in telesni Piev. IX: »Sviet je otišo na opako, Hervat žive 
jurve niemski ; a gárdije šlo 'e tu tako, žene mužki, muži ženski, i u 
franački način nose ženski vborac, ženské kose (lasi); brezbožno uni 
čenje staroslovenské čitavnice (t. j. liturgije) po samih cer- 
kvenih starejšinah itd. A za Dobrovnik še i ono omenjeno, namreč 
hudi nasledki silnega potresa od leta 1667., oslabljenje trgovine, dolge in 
jako škodljive notranje homatije gledé preustrojstva deželne úprave, in 
napósled silne nesreče in trpljenja na morji. Vse to se je še k tému 
združilo bilo tekom prešlega stoletja, da dosedanji velesijajni vspeh 
naše národne knjige zaustavi in oslabí. — A menda j i je tudi treba 
bilo počítka Vkljub tému, da se je neprenehoma morala boriti z 
vsakovrstnimi protivnostimi domá in zunaj in brez pomoci od nikoder, 
ona se je vendar bila res tako visoko vspela, da ji je naravski trebalo 
za nekoliko prenehati, da si z odpočitkom vse močí na sigurneji in 
pravilnejí vzlet nabere, priredi in okrepi.« — Tako Ljubič L c. II. 357. 

Da, istina je, kar Vila slavinska na ústa Gj. Barakovica, 
peva sama o sebi: 

»Bih nígda doprla na vrime Marula 
Latinkám do grla, glas ujili takuula. 
Opet sam paduula, zač jezik slovinskí 
Vás náuk od skula promini u rímski,* 



294 J- Navrátil: Belokraiijsko kolo. 

Starohrvatska knjiga, katera je od Maruliča pa zlasti za Gunduliča 
ter vse do Kačica gledé pesništva mogla se meriti z isto onodôbno poe- 
zijo italijansko: — propala je, odkar je po učiliščih v Dalmaciji zavladal 
tuji duh prekmorski nekdaj oživljajočega, a sedaj morečega romanizma. 

Umolknila je V i 1 a s 1 o v i n s k a, ki se je bila v prvo posebno lepo 
glasila v viteškem Dobrovniku. No, oj veselja in radosti! saj je istá 
skoro potem v drugo čarobno zapela v kraljevem Zagrebu prenovljena 
Vila il Írska. Dal Bog, da le še kdaj vsklikne v tretje — kjer si že 
b o d i, no slavno a jednoglasno kot občna — Vila j ugoslav jánska! 

Opazka. V spisu »Vila Slovinska* ponavljal seje vedno tiskovni pogrešek, da je 
Ivan Gundulic rojen 6. jan. Ne! nego G. je rojen dné á', jan. 1588. Razveu tega v istem 
spisu na str. 30. v opomnji mora biti: Danica ilirska i(?4Ó itd. ! Na str. 100, vrsta 10 
Hvaru, ne Hvaju ! Na str. 102., v. 31,: tečajem XV/. stoletja, ne XV//. ! Na str. 104., 
v. 20.: 1690; v. 32.: iz kotara (t. j. okraja), ne K.\ in v. 35.: Marwavič, ne MarMavicI 
Na str. 156., v. 35. izbriši )»jí7« ! Na str. 157., v. 13. pravo: Mari«, ne Maria! Na str. 
224., v. 32.: ij'53, ne 1753! Kar se blagoizvoli popraviti. Pis. 

Belokranjsko kolo 

in nekoliko drugih národnih pesmic in iger z razlago. 
Spisal J. Navrátil. 

/. Metlisko kolo. 
bečal sem v »Letopisu« Matice slovenské 1. 1887. (str. 143.), 
da kanim posébe razglasiti in razložiti »kolo«, (ki se ,igra' 
ali plese s petjem) in druge, po brata Antona Ijubavi zapí- 
sané národne pesmi, ^) ki se popévajo pri národnih igrah v Metliki na 
velikonočni ponedeljek (»vuzámski pandélek« \ — vse to po stari na- 
vadi »popoldan« po večernicah pod milim nebom — nahom zunaj 
mesta na takozvanem »púngrtu«, trávniku blizu s v. Martina cérkvice, 
stoječe tik vélike ceste, ki vodi na jug v Karlovec, a na sever v 
Novo mesto, ter veže z mostom na Kolpi vred kranjsko deželo s 
hrvatsko. Do Kolpe je »péšice« samo 1/2 ure od Metlike, tej mokri meji 
najbližjega kranjsko-slovenskega mesta, ki je bilo zato na Kranjskem 
prvo, katero se je moralo boriti s krvoločnimi Turki, ko so 1. 1408. 
prvič, a 1. 1 43 1, drugič prilomastili s hrvatske stráni v kranjsko deželo \ 

') Za-nje in za nove, zanimljive podatke o letošnjem ,,kolu" bodo mu, vem da, 
hvaležni vsi narodnjaki. Pis. 

2) Dasi Beli Kranjci ne topé nl /a (Ij), niti n^ (nj), pa sem v pesniih po knji- 
ževni rabi vendar pisal; Ij in ;//, kder je bilo treba. — Pis. 

3) Valv. XV. knj.; 398. 




J, Navrátil: Belokranjsko kolo. 295 

Pa molčímo zdaj o ,krvavih turških igrah'; poménajmo se rajši 
o domačih národnih veselih igrah; zato hôdi, kdor hoče videti, kako 
se pri nas »kolo igra« pod milim nebom z mano — v mislih najprej 
na Metliški »pLÍngrt« ! A potlej pojdemo gledat tudi »poljanskega 
kola«, in če bode moci še kakega drugega med Bele Krajnce ter pri- 
mérjat kolo kolu, a belokranjsko kolo tudi hrvatskemu in srbskému; 
kajti tako primerjanje je jako zanimljivo in poučljivo. 

V stari dobi in še za mojih mladih let igrali so v Metliki kolo 
sami (odrasli) »dekliči« in mlade » snahe « (brez dece) po dvakrát na 
leto — o vúzmu ^), in to : na vuzámski ponedeljek popoldan po ve- 
černicah ; v novi dobi pa samo še drugi dan po vúzmu ; ako je pa ta 
dan grdo vreme, — ,drugo' (uprav prvo) nedeljo potém. 

Zgodila se je v novi dobi še neka druga znamenitá prememba. 
Metliško kolo, ki je bilo poprej — kakor pravijo Hrvati in Srbi: 
»devojačko« ali >djevojačko« t. j. dekliško, — izpremenilo se je sto- 
prav pred tremi leti v »mešovito« (pomešano) t. j. zdaj igrajo kolo, 
dekliči in dečaki (»fanti«) ,skup'. 

Letos je igralo kolo petnajst dekličev in sedem dečakov od 17. 
do 25. leta svoje dobe. Mlajših deklic ne marajo, zato ker bi bile 
preslabe. Ljudij je bilo na »púngrtu« nad 300, med njimi v »beli 
opravi« s Hriba in okolice kakih 30. — ,Bele Kranjice' (dekliči) pa ne 
nosijo pri nas vec belih peč, niti »part« 2), nego sploh »pisane« robce 
(rdečih jako malo) na glavi, kar jako lepo pristoja »beli opravi« ; — 
nogavice samo po zimi rdeče, po letu pa večjidel béle. 

Neka moravská gospá ni mogla (1. 1867.) prehvaliti belokranjske 
národne nose. »Zdi mi se, kot da sem v gledišču«, rekla je, ko je vrela 
v nedeljo po ,rani maši' množica naših » Belih Kranjcev in Kranjic« v 
čisti beli svetáčni oprávi iz ,mesta' proti oni hiši, v kateri je stano- 
vala ter gledala vsa presenečena z okna prvič tak prizor. — »In kako 
lepo se prilegajo beli ženski noši rdeče nogavice zdolaj, a pisan robec 
zgoraj I Moški pa vsi lepe rastí ravni kot sveča, — a nijednega . . . 
trebušnika med njimi !« 



•) Veliko noč zovejo Beli Kraujci „vúzem" m. (izr. vézem v«z«m t. j. oba gla- 
snika sta poluglasna, a prvi se naglaša). Veiidar pišem zarad jedinosti v pisavi rajši po 
starem ,,v//zem" (štaj. in ogr. Slovani izgovarjajo res takó oziroma, ,,vuzein"), dasi se po 
preglasji lice ,,vézem" bolj strinja s hrvatsko besedo ,, vázam". Kako jo izvaja ali tol- 
mači slávni Miklošič, priobčil sem že v „Letop." 1887; 123. Ondi čítaš tudi to, da pra- 
vijo na Pivki, ,,uzem", v Brkinih (in po istrsk. Bregu) pa „vázem, — zrna". Na Krasu 
čuješ: ,,vozem". Prim. pri Murku in Cig. = V pod besedo ,,Ostern". 

2) Parta, f. krásna čelná ob[v]eza (Stirnband, wStirnbínde). Prim. pri Murku ,,por- 
tik" p. b.; porta. 



296 J. Navrátil: Belokraujsko kolo. 



Meščani in meščanke nosijo se v Metliki že zdavna »po gospo- 
ski« ali »črno«; a vendar se zovejo z okoličani vred, (med katerimi 
se začenja šopiriti tudi že meščanska nosa — v razloček od »Kranj- 
cev« s črno nošnjo (= »Črnih Kranjcev«), še zmérom: »Beli Kranjci.c< 
— Pa vrnimo se zopet na »púngrt«. 

Minile so že večernice, a kolo se ni še pričelo. — Zakaj ne? — 
Zato ker ni še »vojarinke« (»kolovodjice« rekel bi Hrvat ali Srb) t. j. 
one, katera kolo vódi. Kakor se národná igra španjska (znana borba) 
v Madridu ne more začeti dotle, dokler ne pride mestni župan, — 
naj si je tudi kraljica že na svojem mestu, — tako se ne more začeti 
ni kolo, dokler ne pride vojarinka. Da pa radogledni množici oči ne 
ostanejo brez ugodne paše, začnó dekliči in dečáki igrati se najprej 
»robčice«. Pri tej igri (jedini brez petja) postavi se namreč v kolobar 
več dekličev in dečákov. Však i ma svoj zvit (spleten) »róbec« t j. 
ruto. Jeden igrač ostane zunaj (»izvan«) kolobarja in udari (»vúdre«), 
kogar hoče z robcem od zadaj po hrbtu. Ta se iztákne zdaj iz ko- 
lobarja in loví okoli kolobarja ónega (izr. »únega«), kateri ga je uda- 
ril (»vódro«); ta pa mahne, (kedar *) se naveliča bežati), po hrbtu ka- 
kega, ki se mora zdaj njemu umekniti iz kolobarja ter loviti ónega 
prvega, ki čez nekoliko čaša udari zopet koga drugega, pa stópi v 
kolobar na njegovo mesto itd. itd., dokler se ne naveličajo vsi živo 
tepeni tega tekanja in — padanja; (kajti večkrat se kdo, naglo teka- 
joč, tudi spotákne, da je dosti smeha med igralci in gledalci). To se 
zna, da se dajo dečáki radi dekličem uloviti in napókati ; pa — »nulla 
regula sine exceptione«. 

Dokler se ta igra vrši ter dečki in dečáki po stari šegi marljivo 
sekajo >pisanice« (pirhe), a »vojarinke« še ni, hočem radovednim 
čitateljem, predno se prične »kolo igrati «, priobčiti še nekoliko potrebnih 
jezikoznanskih podatkov; kajti znano je vsemu svetu, da Slovenci ne 
moremo živeti — brez »jezikoznanstva«, kakor ne more riba brez 
vode, — in da se zanimajo naši mladi jezikoznanci zdaj jako tudi za 
slovenská podnarečja. 

Opozarjam najprej na to, da se govorica v pesmih, katere se 
popevajo na Metliškem »púngrtu«, nekoliko loči od sedanje govorice 
Metliške oziroma belokranjske, (slovenské), posebno pa v začetku na- 
šega kola. Besede in oblike so namreč v prvih petih vrstah bolj 
hrvatske (čakavske) nego slovenské. Sem pa tam hočem č. čitatelje 

*) Metličan ali okoličau bi rekel- „kedíí/"" . . . Večini Belih Kr. rabijo (kakor 
Hrvatom in Srbom) vprašalui prislovi (adv.) — pa i vprašalni zaitnki (pronom.) — tudi' 
za oziraliie. 



J. Navrátil: Belokranjsko kolo. 297 

tudi opozoriti na nekatere razlike med obojo govorico, tudi med 
obojim n a g 1 a s o m, ki se na vec mestih strinja bolj s hrvatskim ali 
srbskim nego z domácim. Ze zdaj bodi pa povedano, da se v nasled- 
njih pesmicah skrajni / (pri glagolih) izgovarja uprav čakavski, t. j. 
čisto, a ne kot ?/ (ali o). V domáci govorici belokranjski slišiš osé- 
dobi nekod čist /, nekod pa ?/ (tudi o; n. pr. v Metliki). O tém na- 
p ó s 1 e d nekoliko vec. 

Ťukaj samo še toliko, da že recilo: »kolo igrati« (namesto: . . . 
plésati) ni Slovensko, nego hrvatsko (ali srbsko). Metličanom rabi 
glagol »igrati« za » plésati « (tanzen) res tudi samo v tém recilu; dru- 
gače pa za »tanzen« zmérom: »plésati«. — Namesto pravé čakavske 
besede: >divójka« (= dévôjka, djévôjka) rabi Metličanu zdaj v jednini 
samo beseda: »dékle« n., (2. dekléta, 3. deklétu, 4. dékle itd.) v mr.o- 
žini pa ne: »dekléta . . . ., nego: »dekliči« m. (2. dekličev) itd.; v 
jednini: »déklič m. (uprav 4. sing. »dekliča«) slišiš samo še v vu- 
zámski pesmici: »rešetca na »púngrtu«. Namesto navadnih sto »ceki- 
nov« zvení pa ondi (v pesmi) pravih čakavskih sto » dukát « (a ne: 
dukátov, niti srb. diikátá gen. pi.). 

To kolo se ne igra tako 1), kot v kaki dvorani, nego na poseben 
náčin, da se ne igra takó morda nikoder med drugimi Jugoslovani. 

Mahom bódemo videli; kajti ,nóť, (evo) je! — zdaj »(ob 4Íh 
popoldan) prišla je . . »vojarinka«, častitljiva devica, iskrená domo- 
rodka, Reza Križanova, ki vódi kolo na »púngrtu« že toliko let, pa 
skrbí tudi za to, da se ne zatare ta lepi národni običaj, kedar ne bode 
mogla ona vec »vodíti«.2) 

Kakor »žbele« (čebele) okoli máčice, zbirajo se okoli nje mlade 
plesalke (s plesalci vred). 

Postavijo se vsi v vrsto, primejo se, — in to prvi (»gorenji«) 
dekliči za roke, zadnji (?dolenji«) pa za z vite robce, zato ker se roke 
pri plesu rade »spotijo« in potém lahko izmuznejo. da »kôlaš« ^) potlej 
, odletí' in ,kam' neusmiljeno telebi. Da se ne zgodí kaj takega, morajo 
se čvrsto držati za také robce *), pa vendar padajo časih zadnji ali 

*) Metličan izgovarja z večiuo Belih Kr, vred: ,,táko", a ne „takó" (adv.). 

2) Izr. : vodiť. Tako, t. j. brez i na koncu izgovarja se zdaj (kakor drugod po 
Slovenskem) tudi vseh drugih glagolov nedoločnik (infiuitiv). 

^) Kôlaš je však, kdor igra kolo. 

^; Okoli Zadra (v Dalmaciji) prinašajo dečaki sabo v žepih otirače, (,,peškire") 
— v mešovito (,,niješovito") kolo, ki se igra oudot o božiči, novem letu, víizmu (,,us- 
krsu") itd., v katerem pa ne slišiš druge pestni nego samo: o — 0-0—0 — o! (Po ustn. 
poročilu 1. 1882. iz omenjene štokavske okolice, kodar govoré štokavski poleg pravoslavuih 
tudi katoli^ani. Tako biva vsaj po ónih krajih, po katerih je potoval moj prijatelj). 



298 Književna poročila. 



dolenji, ker morajo »na znak« naglo teči. Gorenji dekliči se pa drzé 
za samé roke, zato ker se samo obračajo in jim ni treba dirjati 
navzdol. 

Potém ko se primejo tako za roke in za robce (med rokami), 
začnó se, popevajoč naslednjo pesem, pomikati najprej v ravni vrsti 
za vojarinko, ki jo vodi, iz doline ali z ravnice na majhen hribec, 
stoječ na koncu te ravnice: a čim pridejo na vrhunec, zasuče se vo 
jarinka, a za njo in okoli nje vsa vrsta ter se vrtí, in spušča nepre- 
nehama popevajoč, rekel bi >povitično« (spiralformig) navzdol. Ko se 
»kolo« razvije na ravnici, počnó zopet kákor prvič v ravni vrsti po- 
mikati se navzgor, z vrhunca pa na zopet poprejšnji način sukati in 
spuščati se navzdol itd. itd., dokler ne ,izpopevajo' vse naslednje 
pesmi ali »popevke«, ki se popeva po stari navadi v »kolu«. Uprav 
so to štiri pesmi (a najbrže jih je bilo iz prvine pet), ki jih pa po- 
pévajo neprenehoma — brez kakega presledka, — kot da je to ena 
(»ana«) sama pesem. (Daije prihodnjič.) 




Književna poročila. 
VI. 

IIcTOpia jíHTCPaľypi.i pycKon, Haiiiicaivi) OMCJiaHí) OľOHoucKiií. 4acľh I. .li>BÔin) 

1887. {E. Ogo7tovski, Zgoi^ovina ntalomske knjizcvnosti), 
mal. 8\, XVI. + 426. 

Ne samo nam manjka pravé književne zgodovine, iz katere bi se ne- 
koliko vec pozvedeti dalo negoli, kje in kdaj je pisatelj rojen, kedaj je 
umri, kolike let je kapelanoval, kolike župnikoval, tedaj knjige, v kateri bi bilo 
ocenjeno pri vsakem pisatelji delovanje in vpliv in odvisnost od časovnega 
dúha — nego ravno tako se je godilo tudi Malorusom, Sele pretečeno 
leto dobili so zgoraj omenjeno lepo delo, kot ponatisek iz zadnjega letnika 
leposlovnega lista „Zarja", in sicer prvi del, obsezajoč književnost od naj- 
starejše dobe do Kotljarevskega. 

Da je ta književna zgodovina izvrstna in vestno sestavljena, da so vse 
dosedanje razprave in monografije točno porabljene in da pisatelj tukaj čitate- 
Ijem ne pripoveduje samo starega, nego da je samostojno študiral vsestransko 
gradivo, to je pri prof. Ogonovskem, jednem najboljših poznavateljev malo- 
ruskega jezika in življenja, samo po sebi razumevno. Ta knjiga se sme ime- 



Književna poročila. 299 



novati prvá pravá občna književna zgodovina maloruska, kajti, če je tudi do- 
zdaj bilo nekaj monografij o tem predmetu in če so tudi Malorusi imeli 
celo književno zgodovino, vendar se je navadno práv malo ali nič oziralo na 
gališke Maloruse, govorilo in razpravljalo se je večinoma o tako imenovanih 
„Ukraincih" in njih književnosti. — Če je tudi Ogonovskega knjiga name- 
njena širšim krogom, vendar je bode vesel tudi však strokovnjak, toliko gra- 
diva in podatkov je v nji nakopičenega. Opozarjam n. pr. samo na to, 
kako lepo in natančno opisuje pisatelj delavnost O. Mogile, njen vpliv na 
daljši razvoj vse maloruske in po nekoliko tudi vélikoruske književnosti (267 

— 282) in kako nam riše dobro značaj vse četrte perijode (str. 235 — 265). 

Vendar se mi dozdeva, da tudi ta književna zgodovina ni popolnoma 
jednotná, da se ni povsod dovolj poudarjala odvisnost pisateljev in po nekoliko 
vse dobe od dúha, kateri je vel v istem času v drugih literaturah, da se 
niso ražni umotvori dovolj preiskavali in ocenili po idejah in umetnih idejalih, 
katere je najti v njih. Da je pisatelj književno zgodovino v zvezo spravil s 
povestnico, to se mora le odobravati in to je ravno pri maloruski književ- 
nosti važno, in brez poznanja maloruske zgodovine tudi ni lahko razumeti 
mnogo pojavov njene književnosti, posebno pa ne njenega odnošaja nasproti 
vélikoruski. 

Zanimiv je precéj obširen úvod, katerega bi v tej obliki morda ne 
pričakovali; ta úvod je popolnoma političen in hudo polemičen in napérjen 
proti óni pošasti, katera se navadno imenuje „moskovskí panslavizem". Na- 
zori pisateljevi o tej stvári so nam znani že iz uvoda njegovih „Studien 
auf d. Geb. d. kleinr. Spr.", iz njegove maloruske krestomatije. Pisatelj se 
upira názoru, da bi bilo razmerje med vélikoruskim in maloruskim jezikom 
Isto, kakor óno med nemškim književnim jezikom in nemškimi narečji. Na 
str. VIII. čitamo pravi vzrok, zakaj se sme maloruska književnost samostalno 
obravnavati : „Literatúru malorusku abo rusko-ukrainbsku uvažaemo o k r e- 
moju ôdi) Hteratury rossijskoj, tomu -ščo narodnôstb rusko-ukrainbska esth 
o k r e m o j u ôdi) národnosti velikoruskoj." 

Starejše dobe malor. književnosti — in to je nam podal v prvi knjigi 

— ni pisatelj tako obširno in podrobno opisal, kakor hoče to storiti pri 
novejši dobi ; vzrok nam pripoveduje na str. 4. : „Ažb nová doba našogo žitja 
literaturnogo význačne sja takimi prikmetami, jakí vyskazujutb javno samo- 
stôjnôstb literatúry (malo) ruskoj suprotivT) slovesnosti velikoruskoj (rossij 
skoj)" in na str. i.: „Ruska že literatúra pisbmenna javlja sja dušeju na- 
rodnoj žizni tôlbko vb perióde novejšôm'b, koli pisatele ruskí stali dejstno 
hôsnyvatisb movoju i svétogljadom Ijudi." 

E. Ogonovski je razdelil malorusko književnost v pet dôb: Prvá doba 
od početka ruské pismenosti, t. j. od XI. stôl. do napadá Tatarskega (1. 1240.) j 



300 Književna poročila. 



druga doba do zjedinenja severozápadne Maloruske z litavsko-poljsko državo 
(1. 1386.); tretja doba do osnovanja Mogilovega kolegija (1632); četrta doba 
do Ivana Kotljarevskega ; peta doba do našega čaša. S to razdelitvijo mo- 
remo se lahko strinjati, kajti nobeden ne dvoji, da je ravno tatárska in- 
vazija glavni vzrok različnega razvijanja vélikoruske in maloruske književnosti 
in vsega socijalnega življenja, da je tukaj početek samostalnega razvitka, 
kolikor se o tem v óni dobi sploh govoriti dá. Isto tako je tudi združenje 
z litavsko-poljsko državo vpHvalo silno na socijalno življenje ne samo v XV. 
stok, nego še bolj v XVI. stok, in ta vpliv je bil mogočen, četudi ne pri- 
jeten in koristen, v XVII. stôl. 

Če se tedaj tudi s to razdelitvijo strinjamo, odobravati ne raoremo, da 
je pisatelj ločil v najstarejši dobi malorusko književnost od vélikoruske in tako 
imputiral XI. in XII. stôl. tendence naše sedanje dobe. Rad bi vedel, kaka raz- 
lika je med tako imenovanimi novgorodskimi spomeniki in južnimi v literarnem 
oziru; je li ta razlika tolika, da se res mora književnost že v tej stari 
dobi deliti? Mislim, da ne. Razlike so samo jezikovne in to še jako mini-, 
malne; jezik teh spomenikov ni bil niti vélikoruski niti maloruski, bil je 
cerkven, v katerem je najti samo nekaj vpliva nacijonalnega jezika, zdaj 
menj zdaj vec, kakor je ravno dotični spomenik pisan z večjo ali manjšo 
pazljivostjo. Res se dá po kritični jezikovni analizi določiti o nekaterih spo- 
menikih, kateremu ruskému narečju prispadajo, t. j. katero narečje je na 
njen cerkvenoslovanski jezik nekoliko vplivalo, v ostalem pa dotični najstarejši 
spomeniki še niso x^aT' zíoyw produkti ruské književnosti, nego splošno slo- 
vanské cerkvene književnosti. Tako malenkostne jezikovne razlike gotovo ne 
opravičujejo, da se že najstarejša doba književnosti deli po istih principih, kakor 
sedanja. Zato mislim, da ne bode krivo n. pr. znano Ostromirovo evangelije pri- 
števati ravno toliko vélikoruski kakor maloruski književnosti, ravno tako prispada 
tako imenovani Nestorjev letopis ne samo maloruski, nego jednako tudi vé- 
likoruski književnosti, in če bi hoteli že biti jako natančni, tedaj bi morda 
rekli, da se prištevaj lavrentinski rokopis tega zbornika vélikoruski, a ipatius 
kodeks te kronike maloruski literaturi. 

Pisatelj tudi ni naštel vseh zborníkov, v katerih je najti vpliv južnega 
ruskega narečja; tako je pozabil omeniti Dobrilovo evang. iz 1. 11 64., Tipo- 
grafsko evang. Nr. 7 iz XII. stôl, Tipograf. evang. Nr. 6 iz XII. — XIII. 
stl., Irmoloj Grigoroviča iz XII. — XIII. stôl, kodeks Hankenstein., Ephrema 
Syr. iz I 1288., Holmsko evang. iz XIII. — XIV. stl etc. in tudi evang. 
Mstislavovo, evang. Jurjevskega samostana in evang. iz 1. 1092. so spomeniki 
z maloruski m vplivom. 

Pisatelj se je popolnoma izognil vprašanju, je li staro kijevsko narečje 
res malorusko narečje, ali pa prispada vélikoruskemu, kakor to trdi A. So- 



Prilogi k Pre.širnovemu životopisu. 301 

bolevskij (Očerki izb istorij russ. jazyka str. 68, 116 in ŽMNPr. 1885., 
fevr. str. 349 — 356), s katerim se pa ne strinja Jagič (Četyre kritiko-pa- 
leograf. staty str. 98 — -102). 

Književnost je v tej knjigi tako obravnavana, da pisatelj pri vsaki dobi 
podá najpoprej splošen zgodovinski pregled, kateremu nasleduje literárni pregled, 
kjer se označuje krátko in jedrnato značaj vse dobe, za tem nam opisujú cer- 
kveno literaturo in sicer najpoprej životopise in potem šele spomenike in 
na konci vsake dobe riše nam svetsko književnost v istem redu. 

Na ta način je gotovo jako ustregel prof. Ogonovski svojim rojakom 
in jim podaril izborno književno zgodovino, za katero moramo zavidati 
Malorusom. Željno pričakujejo oni, kakor mi nadaljevanje tega lepega dela, 
katerega važnejšo in gotovo še obširnejšo polovico naj bi pisatelj skoraj 
dogotovil in skupno objavil. V. Oblak. 



Popravki: 2431^ zbom, m. zbom. — 2438^ sleáecťm m. sleáečem. — 245^ če 
pomislimo m. ce si p. 



Prilogi k Preširnovemu životopisu. 

Priobčuje Fr. Levec. 

II.*) 

Preširnova doktorská diploma. 

Našla se je dragocena národná svetinja — doktorská diploma našega 
Preširna. To doktorsko diplomo je hranil umrli radovljiški c. kr. notár 
Janez Prešern, sorodnik našemu pesniku. Ko je leta 1886. umri, rekla 
je njegova vdova g. Schorlu, upokojenemu c. kr. okrajnemu tajniku, naj si 
káj iz njegove zapuščine vzame za spomin. G. Schorl si je izbral Preširnovo 
doktorsko diplomo, katere pristen prepis tu podajemo čestitim bralcem. Iz 
te diplome je razvidno, da je bil ^;> ornatissimus doctissimusque vir Franciscus 
Prefhérn, lUyrus Rodainensis^ na dunajskem vseučilišči promoviran dné 27. 
marcija 1828. leta doktorjem pravá. 

To diplomo hrani sedaj še g. Schorl v Radovljici, po svoji smrti pa jo hoče 
voliti dežélnemu muzeju Rudolíinu v Ljubljani in tako smemo upati, da se ta 
dragoceni spomin na našega pesnika-velikana ohrani za vse poznejše čase. 
______^^^ Aleksander Hudovernik. 

*) Prví kos tega članka, obsezajoč dva lista, katera je Prešireu 1. 1833. in 1. 1836. 
pisal Celakovskemu, natisnen je v »Ljubljanskem Zvonu* 1. 1881. na 49. in na 110. stráni. 

Ured. 



302 Prilogi k Prešimovemu životopisu. 



Diploma slove tak o: 

(Kolek za 2 gld.) 

NOS RECTOR ET ANTIQUISSIMA AC CELEBERRIMA UNIVER- 
SITAS VINDOBONENSIS LECTURIS SALUTEM. 

Laudabile imprimis majorum nostrorum instituturn est, ut qui ho- 
nestis studiis atque artibus diu sese dediderunt, antequam ad vitae com- 
munis usum atque ad praxim sese conferant, ante omnia subeant examina 
rigorosa^ ut debitum eruditionis suae testimonium legitimo acquirant modo. 
Cum itaque ornatissimus doctissimusque Vír FRANCISCUS PRESHÉRN, 
Illyrus Rodainensis, diligentem assiduamque juris prudentiae multos annos 
operám navasset atque jam ad exhibenda doctrinas suae specimina paratus 
esset petiissetque a Nobis, ut ipsum titulo academico, doctrinae suae conve- 
nienti ornaremus. Nos cum honestissimae aequissimaeque ipsius petitioni hac 
in parte deesse non possemus, ipsum primo per universam jurisprudentiam 
accurate examinavimus, ac deinde theses ex omnibus juris speciebus desumtas, 
publice adversus omnium opponere volentium argumenta objectionesque tu- 
entem audivimus. In quibus omnibus cum praeclaram eruditionem suam ac 
juris peritiam abunde Nobis probasset, libenter contulimus petenti honorem, 
qui virtuti et honestis studiis debetur, 

Quapropter potestate Nobis ab Augustissimo Imperatore Francisco I. 
concessa, eundem Franciscum X. Prefhérn die vigesima septima Martii Anno 
millesimo octingentesimo vicesimo octavo DOCTOREM IN JURE pronuncia- 
vimus ac declaravimus, dedimus ac damus ei potestatem cathedram doctpralem 
conscendendi, ac de jure respondendi, consultandi, caeteraque exercendi, quae 
juris doctores exercere solent. Tribuimus ei insuper privilégia omnia ac prae- 
rogativas, quaecunque vcro juris doctori legibus vel consuetudine tribui solent. 
In quorum omnium fidem diploma hoc publicum majori Universitatis sigillo 
signatum, nec non manu Notarij inclytae facultatis juridic^ subscriptum ei 
dari curavimus. 

Viennse Austriae, anno mense et die supra dictis. 
Carolus ab Adlersburg Dr. m. p. 

Sac. Caes. Reg. Maj. a Coiis. Regim. Camerse aul. et inf Aust. Studii jurid. et polit. Director, 

Facult. Prseses ht. Rector. 

Joan. Michael Schoenauer m. p. 

Juris univ. Doctor, aulse judiciorumque advocatus, iuclytce facultatis jurid. Decanus et promótor. 

Josephus Spendoíi m. p. 
S. S. Theol. Doctor, excelsi Regim. infer. Austr. consiliar. actual. E. M. V. canon. capit. 
Prsepositus, Prcelat, inful. Decanus in Kiernberg, iuter Status prôv. Ord. Praelat. mem- 

brum. Universitatis cancellarius. 

Joaíines Sigismundtis Rizy D}-, m. p. 

Facult. jurid. Notarius. 
L. S. 



Prilogi k Preširnovemii životopisu. 303 

in. 

Izpričevalo dr. Fr. Preširna, koncipijenta pri advokatu dr. Leopoldu 
Baumgartenu v Ljubljani. 

(Kolek za 2 gld.) Originál. 

Z e U g n i S S. 

Auf Ansuchen des Herrn Dr. Franz Preshern bestättige ich hiemit, 
dass er seit dem iten September 1828 bis 9. May 1829 die Advocaten- 
Praxis bey mir genommen, meine Kanzley während dieser Zeit ununter- 
brochen sehr fleissig besucht, sich in allen ihm íibertragenen Arbeiten als 
Mann von besonderer Geschicklichkeit und griindlicher Gesetzkenntniss ge- 
zeigt und der Art ausgezeichnet habe, dass er bey seiner sonstigen Ordnungs- 
liebe und seinem streng morahschen Lebenswandel Jedermann zur gegriin- 
deten Hoffnung berechtigt, er werde als Advocat den Anforderungen der 
hohen und hôchsten Behôrden vollkommen entsprechen und seinem Gremio 
Ehre machen. 

Urkund dessen meine eigenhändige Fertigung. 

Laibach den 15. May 1830. 

Dor^ Leopold Baimigaríen, 

beeideter Hof- und Gerichtsadvocat. 

IV. 
Dr. Fr. Preširen, praktikant pri c. kr. kamorni prokuraturi v Ljubljani. 

Nr. 942. I. 1829. 

[: Gubernium :] Koncept. 

./• Mit dem in ./• anliegenden mit 3 Beilagen instruirten Gesuche bittet 

Franz Preschern,*) welcher das Štúdium der Rechtswissenschaft mit riihm- 
Hchem Erfolge zuriickgelegt und auch das Doctorat auf der Wiener Uni- 
versität erlangt hat, um die Aufnahme als beeideter unentgeltlicher Con- 
cepts-Praktikant bei dieser gehorsamsten Kammerprocuratur, mit dem 
Wunsche, die begonnene Krimminaljustizpraxim bis zur Vollendung der 
zur Zulassung zur diesfälligen Priifung vorgeschriebenen Zeit fortsetzen zu 
diirfen. Obgleich er sich bis zur Zuríicklegung besagter Krimminal-Justitz- 
praxis dem diesämtlichen Uienste, in welchem er sich fiir eine ôíifent- 
liche Anstellung auszubilden vorhat, nicht ausschliesslich wird widmen 
kônnen, muss dem Amte bei seiner bekannten Verlegenheit und mehrmal 
geschilderten Verhältnissen jede Art freywilliger und unentgeltlicher Aus- 
hilfe sehr willkommen seyn. Indem man daher nicht den mindesten An- 



*) Čudne so páčili pesnikovo imé že takrat : Univerza piše praviluo Pre/7/érn (kar mi 
v tiskú nismo mogli zaznamenovati), dr. Baumgarteu Prej7/eru, komorná prokuratúra 
in gubemij pa Prejr//ern ! Ured. 



304 Prílogi k Prešimovemu životopisu. 

stand nimmt, sein diesfälliges Gesuch fiirwortlich zu unterlegen, geruhe 
das Hochlobl. k. k. Gubernium dessen gebettene Aufnahme zu bewilligen, 
und an ihn das Aufnahmsdekret auszufertigen, sohin in den Eid zu nehmen 
oder zur Ausfertigung und Beeidigung desselben diese Kammerprocuratur 
zu ermächtigen. Die k. k. Kammerprocuratur: 

L. den 27. April 829. Scribatur! 

Scheuchenshiel m. p. 
2. 

Nr. 9707. Originál. 

Dem k. k. Fiskalamte wird in Erledigung seines anher erstatteten Be- 
richts vom 27. v. M. Z. 943 hiermit die Bewilligung ertheilt, den absol- 
virten Juristen Franz Preschern, welcher das Štúdium der Rechtswissen 
schaften mit riihmlichen Erfolge zuriicklegte, und auf der Wiener Univer- 
sität auch das Doctorat erlangt hat, bei dem Umstande, dass er mit allen 
erforderlichen Eigenschaften zum Antritte der Concepts-Praxis ausgeríistet 
ist, zur vorgesehriebenen sechswochentlichen Priifungspraxis zuzulassen, und 
ihm zu gestatten. (No, ta nemščina ni ravno vzorná! Ured.) 

Uibrigens versteht es sich von selbst, dass der Priifungs-Kandidat 
Preschern zur Beibringung der vorgesehriebenen Erklärung hinsichtUch seiner 
standesmässigen Versorgung bis zum Eintritte in eine mit Besoldung verbun- 
dene Anstellung zu verhalten seye, welche Erklärung seiner Zeit anher vor- 
zulegen seyn wird. 

Nach Verlauf der vorgesehriebenen sechswochentUchen Priifungszeit 
hat das k. k. Fiskalamt sohin uber die Verwendung, Fähigkeiten und das 
moralische Betragen des Kandidaten gewissenhafte berichtliche Anzeige anher 
zu erstatten, worauf demselben dann wegen dessen Beeidigung weitere Wei- 
sung ertheilt werden wird. 

Die Beilagen des hiedurch erledigten Preschernschen Gesuches folgen 
nach genommener Einsicht hier im Anbuge zur Zustellung an den Bittsteller 
wieder zuríick. 

Laibach am 7. May 1829. 

Schmidbu7'g m. p. v. Fradeneck m. p. 

An das k. k. Fiskalamt hier. 



Nr. 1042. Koncept. 

An 

Herrn Dor. Franz Preschern 

hier. 
Ueber Ihr mit diesämthchen Berichte von 27. v. M. Z. 942 dem 
37'. hohen Gubernio vorgelegtes Gesuch, dessen Beilagen in •/• ríickfolgen, 



t)r. Valentín Zarnik. f 305 



hat hochdasselbe mit Dekrét von y./S. d. M. Z. 9707 zu bewilligen ge- 
ruhet, Sie riicksichtlich des erlangten Doctorats und ausgewiesenen er- 
forderlichen Eigenschaften als unentgeltlichen Conceptspraktikanten bei 
dieser k. k. Kammerprocuratur aiifzunehmen, und zur vorgeschriebenen 
praxis zuzulassen. Zu diesem Eide und da man der Aushilfe dringlich 
benôthiget, werden Sie angewiesen, morgen um 10 Uhr zur Ablegung 
des Verschwiegenheits-Eides hier Amts zu erscheinen, und sogleich die 
Dienstesleistung zu beginnen. 

L den 9. Mai 829. Die k. k. Kammerprocuratur: 

Scribatur ! 

Scheuchenstuel m. p. 
Eidesformel. 

Ich schwôre zu Gott dem Allmächtigen einen wahrhaften Eid, dass 

ich in allen mir anvertraut werdenden Geschäften die strengste Verschwiegen- 

heit beobachten werde, so wahr mir Gott helfe 



(Dalje prihodnjič.) 



Dr. Frmíz Ptefhérn. 

(Podpis je svojeročen.) 



D r. Valentín Zarnik:. f 



Na véliki petek, dné 30. marcija t. 1. ob 3. uri popóludue umri je 
v Ljubljani na sv. Petra česti h. štev, 41. po dolgem triletnem bolehanji 
blagorodni gospod d r. Valentin Zarnik, obce znani advokát, pisatelj 
in domoljub slovenski. 

Valentin Zarnik je bil sin ubožnih roditeljev, porojen dné 14. janu- 
varija 18^7. leta v Repnjah v vodiški fari pod Smarijino goro. Rojstvene 
hiše njegove ni vec, ker je zapuščena razpala pred desetimi leti. Oče njegov 
je imel malo kmetijo v najemu, a da bi bolje vzgojil otroke svoje in da 
bi si tudi káj vec zaslúžil, preselil se je leta 1838. v Ljubljano, kjer je 
stanoval najprej v Kravji dolini in pozneje na Sempeterski česti. Dasi je bil 
le navaden delavec v tedanji Ijubljanski cukrarni ter je slúžil samo po 
pol goldinarja na dan, vendar je bil vedno naročen na ^-.Novice^ in na 
»Zgodnjo Danico^*^ ter je ostro vládal in vestno-krščanski vzgajal četvero 
svojih otrok: pokojnega Valentína, Marijico, Matijo, zdaj župnika v Srednji 
Vaši, in Brnarda, ki je pozneje železniški uradnik umri v Zapresici na Hr- 
vaškem. Ker je bil Brnard sošolec moj, zahajal sem že pred dxajsetimi leti 



joó Ďr. Vaíentin Zarnik. f 



večkrat k Zarnikovim, Z nekako sveto grozo me je naudajal sparťanskí red, 
ki je vládal v tej obitelji. V cerkev in v šolo je bila Brnardu vedno od- 
prta pot, na dvorišče sva si upala le tedaj, kadar očeta ni bilo domá in 
spremiti na ulice me je smel šele, ko je zvršil prvo latinsko šolo ! Ko je leta 
1857. pogorela Ijubljanska cukrarna, bil je oče delj čaša brez zaslužka, in 
takrat je bilo pri Zarnikovih mnogokrat vec molitve nego kruha. Napósled 
je bil delavec Ijubljanske mestne občine in živo se spominjam, kako mi je 
dr. Zarnik večkrat ponos no pripovedoval, da je oče njegov nekdaj po Ijub- 
Ijanskega mesta ulicah smetí pometal, kar sem ga mnogokrat tudi sam videl. 

V takih razmerah je prebil Zarnik otročja svoja leta ! 

Kje in kako je dr. Zarnik pričel studije svoje, to je z nedosežnim hu- 
morjem sam opisal v ^j, Ljubljanskem Zvonu* 1. 1881. v, žal, nedovršenem článku 
^^íz polupreteklega časa«. Ne bode se kesal nihče, kdor ta članek znova prebere ! 

Zgodaj na gimnaziji se je začel učiti modérnim jezikom in ko je leta 
1855. prebil maturo, bil je francoščini, italijanščini in angleščini popolnoma 
véšč v besedi in pisanji. Razven tega, da je imel poseben dar za jezike, 
bil je tudi vstrajno priden dijak. Do 7. ure zvečer je navadno poučeval 
druge, da si je zaslúžil hrano in obleko, od 7. do 9. ure se je učil tujim 
jezikom, po 9. uri je studiral navadne šolske predmete v mali sobi z jednim 
oknom, kjer je razven njega spalo po pet druzih oseb. V krčmo do osme 
šole ni šel nikdar. To bogato znanje jezikov ga je prežíviló ves čas tudi 
na Dunaji, kamor je odšel jeseni leta 1855. Zapisal se je najprej v modro- 
slovno fakulteto in se tako pridno učil zgodovini, da je bil član historič- 
nega seminarja. Ker takrat za stolico v Italiji nepriljubljene avstrijanske zgo- 
dovine v Padovi vláda ni mogla dobiti docenta, nagovarjal je prof. J a e g e r 
Zarnika, naj bi se on pripravil za to stolico. A Zarnik je to ponudbo od- 
klonil ter leta 1858., ko so se kázala prvá znamenja nove prostejše dobe, 
prestopil celo na pravoslovno fakulteto, kjer je studije svoje zvršil leta 
1862. in bil leta 1864. v Gradci promoviran za doktorja pravá. Od leta 
1862. do leta 1867. bil je potem dr. Zarnik odgojevatelj pri baronu Levinu 
Rauchu, pozneje baňu hrvaškem. Leta 1867. nahajamo ga odvetniškega kon- 
cipijenta pri dr. Ploji v Ljutomeru, 1. 1869. pri dr. J. Razlagu v Bréžicah, 
od 1. 1869. do 187 1, pri dr. Lorberji v Mariboru, od 1. 187 1. do 1870. 
pri dr. Ahazhizhi v Ljubljani. Nasleduje leto 1877. odprl je dr. Zarnik ad- 
vokát v Ljubljani svojo pisarno. Že leta 1872. bil se je poročil z gospo- 
dično Ano Kosovo iz obce znane in spoštovane národne rodbine v Ljubljani, 
katera mu je porodila troje otrok : Miljutina^ Igorja in Borisa, izmed katerih 
pa. je srednji umri že pred očetom. 

Ko je leta 1867. z Giskrovim ministerstvom Avstriji napočila svobod- 
nejša doba in so se tudi Slovenci začeli oglašati po taborih, poprijel se je 



Dr. Valentín Zamik. f 507 



dr. Zarnik strastno javnega političnega delovanja in je zarad izredne dra- 
stične zgovornosti svoje zaslul kmalu po vsi Sloveniji. Udeležil se je glavni 
govornik táborov v Ljutomeru, Ormoži, Zalci, na Vižmarjih^ v Sevnici, v 
Vipavi, v Žopračah, v Cerknici, v Bistrici pri Pliberku in v Grabštajnu — 
in po pravici so ga imenovali Slo venci očeta slovenskih táborov. 

Dné 24. mája 1869. leta izvolili so dr. Zarnika v Trebnjem tudi v 
dežélni zbor kranjski, v katerem je ostal do 1. 1884.; bil je vrhu tega več 
let tudi dežélni odborník, od 1. 1876. do 1887. pa mestni svetovalec Ijub- 
Ijanski. 

Po javnih zastopih, kjer poslancev čaká glavno delo v odsekih, ni 
se dr. Zarnik odlikoval s posebno vstrajnim delom, bil pa je mnogo slavljen 
govornik v dežélnem zboru in v mestnem svetu, zlasti dokler je bila národná 
stránka v obeh zastopih v manjšini. Gôvori njegovi navadno niso bili te- 
meljiti^ kajti dr. Zarnik je govoril vedno ex abrupto ali pa površno pri- 
pravljen; toda beseda z nekoliko prijetnim hrvaškim akcentom mu je tekla 
gladko kakor laško olje, ali pa je silovito in strastno bruhala na dan kakor 
hudournik, Drastični humor, prijetna sala, pereča ironija, zlobna, brezozirna, 
persiflaža — vse mu je bilo na razpolaganje. Ker je bil poleg tega izveden 
zlasti v novejši zgodovini; ker je strastno prebiral gôvore slavnih poHtikov 
in spise francoskih in angleških humoristov in satirikov ter vedel vse polno 
anekdot iz parlamentaričnega življenja ; ker ga je pri vsem tem podpiral 
izboren spomin ; ker je glas, gestikulacija in vsa originálna osebnost bila v 
soglasji z vsebino in z načinom njegovega govora ; ker proti političnemu na- 
sprotniku ni poznal nobenega ozira ter se mu je večkrat bHžal s pestjo nego z 
rokavicami : tedaj je naravno, da so njegovi govori ugajali zlasti širjemu ob- 
činstvu in da je dr. Zarnik zaslúžil imé pravega Ijudskega govornik a. 
Naravno je pa tudi, da je morala sláva takega govornika oveneti po vseh 
zastopih, kjer so se predmeti stvarno obravnavali, ali kjer se je glavno delo 
preneslo v odseke in so se v javni seji oglašali samo zmerni in stvarni gla- 
sovi dotičnih poročevalcev in govornikov. 

Zgodaj na gimnaziji, kjer so bih Zarniku poleg drugih sošolci Veče- 
slav Bril, Šimon Jenko, Valentín Mandelc, Ivan Tušek, Fran Erjavec, Jos. 
Stritar, vzbudila se je v Zarniku pravá národná zavest, katera je dala pravec 
vsemu poznejšemu življenju njegovemu. Zgodaj so se ti mladeniči urili tudi 
v spisovanji slovenskem ter v ôsmi soli (razven Stritarja) 1. 1 854-/5. osnovali 
dijaški zbornik ^^Vaje*^-, katerega so napísali šest knjig. Javno pa seje V. Zarnik 
prvič oglasil v »Novicah« 1. i86i. dné 29. mája, kjer je v dopisu z Dunaja pod na- 
slovom » Obraz državnegazbora^'^ s krasnim humorjem in ostrim peresom 
tako živo naslikal tedanji prvi avstrijanski državni zbor v » Schmerlingovem gle- 
dišči*^' in glavne njegove govornike in stránke, da je bil večerní list Zangove 

20* 



3o8 t)r. Valentín Zarnik. f 



^jPresse*^"^, ki je objavil prevod Zarnikovega dopisa, na Dunaji v treh urah ves 
razprodan in da so ta dopis ponatisnili vsi tedanji večji časopisi avstrijanski : 
tako dunajski »Vaterland^S češki -.^Narodni Listý ^"^ in ^^ Pozor ^^ poljski »Czas* 
v Krakovu in >> Przeglad ^'^ in ^^Glos*^' v Lvovu, madjarski »Pesti Naplo* v 
Pešti in hrvaške >j Národne Novine ^'^ v Zagrebu i. dr. Odslej je Zarnik pridno 
z Dunaja dopisoval ^>, Novicam '^'^ in vsi ti dopisi so pisani tako krepko in 
izvirno, da so se Ijudje kar trgali za liste >j Novic ^"^j ki so prinesie kakšen 
Zarnikov članek. Vrhu državnozborskih stvarij je opisal 1. 1861. v >^Novi- 
cah*^ tudi potovanje svoje in dr. Tomana na Česko pod naslovom ^^Štirje 
dnevi v zlatni Pragi^^ Leta 1862. oglasil se je z origina.lnimi ^^^Pismi slo- 
venskega turista *^'^, katerim je dodal še pamflet >jDon Quixoť^*^ zoper znanega 
kranjskega poslanca v tedanjem državnem zboru in pa izborne sOriginale 
iz domačega življenja«. Vsi ti spisi kažejo, da je pisatelj hodil pri angleških 
humoristih v šolo in da je to, čemur se je naučil tam, znal združevati s pravim 
domácim humorjem v blagodejno celoto. Po pravici so ga takrat Slovenci ime- 
novali prvega slovenskega h umorističnega pisatelja. Leta 
1862. oglasil se je dr. Zarnik tudi v leposlovnem ^^^Glasniku'^'^, kjer je pri- 
občil dve povesti, kateri moramo prištevati boljšim pripovednim proizvodom 
tistega čaša. Prvi je naslov : ^^ Ura bije, človeka pa ni ľ'^ — • druga se imenuje 
»Maščevanje osode^^ Obe je dr. V. Gaj preložil tudi na hrvaški jezik. 

Dr. Zarnik se je že leta 1868. udeležil v Celji posvetovanja, pri ka- 
terem so štajerski rodoljubi ustanovili ^.^Slovenski Národ* in od tega čaša, 
zlasti pa od 1. 1869., ko se je bil v Mariboru seznanil z Jurčičem, ostal 
je v vseh slučajih zvestoudan tému listu in ž njim osnovani ^^^Narodni Tis- 
karni*^^ Kaj in koliko je pisal za ta list, tega danes ne moremo naštevati, 
bilo bi to tudi nemožno, ker svojih článkov ni vselej podpisoval, dasi jih 
je navadno lehko spoznati po načinu njegovega pisanja; vendar lehko trdimo, 
da je briga za ta závod in list polnila velik del njegovega življenja zadnjih 
let in da bi se na nagrobni spomeník z ozirom na ^^ Národ* in na »Tis- 
karnoc dr. Zarniku pristojalo zapisati Vergilijeve besede: Et quorum magna 
pars fui ! 

>> Národná Tiskarna* bi večletnemu predsedniku svojemu zahvalnosti 
svoje ne mogla lepše izkazati, nego da bi humoristične in leposlovne spise 
dr. Valentina Zarnika in najlepše in najoriginalnejše gôvore njegove zbrala 
v lep zvezek ter jih podala národu slovenskému, . kateremu je bil pokojnik 
ves čas življenja svojega udan z dušo m telesom! F r. Levec. 



Lístek, 50Q 



L I S T E K. 



Biblijografija slovenská. Pod tem naslovom hočemo odslej nazuaujati vse nove 
knjige slovenské, ki se pošiljajo ureduištvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o 
priliki obširueje poročali: 

— Josipajurčiča zbrani spisi VII. zvezek. Uredil Fr. Levec. Založila in 
natisnila ^Národná Tiskama« v Ljubljani 1888, 8, str. 242. — Cena vezanemu zvezku 
po I gld , nevezanemu po 60 kr. — Vsebina: I. »LepaVida«, Roman (»Zvon« 1877.) 
— II. »Ivan Erazem Tatenbah*. Izviren historičen román iz sedemnajstéga veka 
slovenské zgodovine. (»Slovenski Národ*. 1873.). — 

Jurčičevih zbranih spisov je izšlo dosedaj VI zvezkov. Od teh jih je še nerazpro- 
dauih: I. zvezka še 575, II. še 779, III. zvezka še loió, IV. zvezka še 1137, V. zvezka 
še 1235, VI. zvezka še 1574. Skupno tedaj 6316 zvezkov. 

Prodalo se je Jurčičevih knjig tekom leta 1887. vezanih 409 zvezkov, nevezanih 
659 zvezkov. Skupno tedaj 1068 zvezkov, Dohodkov je bilo gld. 1060 gld. 55 kŕ., 
troškov pa 1004 gld. 78 kr. 

Da se Jurčičevi zbrani spisi tako počasi razpečavajo, krivo je pač, da je veliko 
njegovih del po prvotnih izdavah še med národom, glavni vzrok je pa gotovo le ta, da 
Sloveuci nimajo za leposlovne proizvode urejeue trgovine s knjigami, in najmenj še kako 
kolportažo. 

Obračamo se torej do vsega slovenskega razumništva, da prične agitacijo za raz- 
prodajo Jurčičevih zbranih spisov. Posamičniku bode pač lehko v svojem kraji dobiti 
nekaj naročiiikov, od katerih naj pobere denár in ga odpošlje »Narodni Tiskarni« po 
pôstni nakazuici. Ta mu bode doposlala potem naročene knjige, katere lehko razdeli 
med nabrane naročnike. To delo posameznika ne bode stalo preveč truda, stvári bode 
pa s tem le mnogo koristil. Gotovo malo častno bi bilo za ves slovenskí národ, ko bi 
dela prvega pripovedovalca našega Jurčiča v shrambah starela in bi jih ne bral tisti národ, 
katerega je Jurčič toli Ijubil, za katerega je žrtvoval in neumorno delal vse svoje življenje. 
Najlepší spomeník njegov bode, da však Slovenec in vsaka Slovenska pozua njegove spise. 

Nove muzikalije. I. HÍ7nna zlatomašniku sv. očetu papežu ,,Leonu XIII." 
Z!ožil Anton Foerster. To himno je prinesel ,,Cerk. Glasbenik" v 12. št. svojih prilog 
1. 1ÍŠ87. Upravljena je bila takrat za jeden glas in za orglje. Pozneje je to himno pre- 
komponiral g. skladatelj za moški zbor s teuorovim sólo. V tej obliki je pel ,,Slavec" pri 
papežki slávnosti v Ljubljani to himno, o kateri trdimo, da je izredno lepoglasna, veli- 
častna in impozantná. Značaj liimue "v tej pesmi je popolnoma pogojen. Slúžila bi 
práv dobro za posebne slávnosti, osobito g^. novomašnikom , zlatomašnikom in 
sploh jubilantom. Zatorej iiljudno prosimo, da bi kdo izmed naših pesuikov blagovolil 
tekst tako prirediti, da bi se lehko pel pri omenjeuih slavnostih. Skoda bi bilo krásne 
hinuie, ko bi se niorala zarad zastarelega teksta položiti ad acta. Partitúra stoji 3Ó kr,, 
glasovi tudi toliko. (Sólo za tenor se nahaja samo v partituri). Delo se dobiva pri g. 
skladatelj i. 

G. Anton Foerster me je naprosil opozoriti č. gg. čitatelje ,,Zvonove" na nasled- 
nje tiskovne pomote v njegovi ,,l)omovini". ',G1. Matice zvezek XVIII). St, 5. V 4. 
laktu tenor sólo nioia zadnja glaska biti fis, mesto r. V ó. taktu mora biti druga glaska 
v basu h in ne a, sicer napravlja s tenorom kvintno paralelko. Ligatura v basu pa je 
boljša zato, da pevci gotovo vzdrže ta b^ ki iiosi dve harmoniji. Pri piki bi utegnili pevci 



3 Ip X,istek. 

prezgodaj dihati in harmonično vez pretrgati. V tenoru te nevarnosti ni, ker ima v vsem 
taktu 0-, V 5. taktu himne pa raorajo stati v tenoru ia basu v 4. udarci osmiuke. — 

II. Velikonočne pesmi. Zložil in prečastitemu gospodu Adolfu Harnielju^ župniku 
v Sebreljali, hvaležno poklonil Janez Laharnar, organist na St Vidski Gori, (Pošta pri 
SV. Luciji na Primorskem). Cena partitúre je 40 Icr. , 

Marljivi in nadepolni mladi g. skladatelj nam podaje v tera zvezku 7 čvetero- 
glasnih velikonočnic na znane tekste. Za dodatek je pesem ,,Ti si Peter" za soprán, alt 
in orglje. Pesmi niso zverižene, zapletene in težko razumne ; so pa jedrnate, živahne 
in pobožné; Harmonizacija je v resnici práv dobra. Izpeljava posameznih glasov ni težka, 
ker noben glas ne prekorači stavljenih mej. „Allelujo" pa je g. skladatelj zvršil tako, 
da jeden glas nastopa za drugim, posnemajoč prejšnjega. Pokazal je s tem, da se bo 
sčasoma znal brez strahú spuščati v kontrapuuktični ogenj. Čestitamo vrlemu mladeniču 
in pesmi njegove živo priporočamo. 

III. Slovenské pesmi za soprán, alt, tenor in bas. Uglasbil dr. Benjamín Ipavec. 
(Graz. Karí Ludwig Ring, 4). III. zvezek. Lastnina izdajatelja. Cena 70 kr Tiskala 
Engelmann in Miihlberg v Lipsiji. 

Delo obseza na 9. stranéh nasleduje skladbe: i. Vstala je narava (bes. T. Jen- 
kove); 2. Slovenka (bes. M. Vilharjeve) ; 3. Potoku (bes. J. Stritarjeve) ; 4. Nazaj v 
planinski raj! (bes. S. Gregorčičeve) ; 5. Hrepeuenje po pomladi (bes. J Stritarjeve). 

Radostnega srca pozdravljamo novi umotvor našega občeznanega in priljubljenega 
g. skladatelja, s katerim je Slovensko glasbeno literaturo pomnožil zopet za pet lepih 
nápevov. Skladba prvá je dična. Zavoljo pogostne kromatike ni lehko izvršna, a trud 
se bo gotovo dobro izplačal. Druga je Ijubka in nežná pesemca v Ijudskem tonu. 
Tekstu se dobro prilega. Tretja je pesem, ki ima mnogo domačega v sebi. Četrta je 
najboljša. G. skladatelju čestitamo na tej pesmi, ki se bo kmalu pri nas udomačila. 
Peta je tudi dobra pesem ; le tempo naj se vzame počasno. 

Nenavadnih postopov v harmoniji skladatelju, kakeršen je g. dr. B. Ipavec, ui- 
kakor ne smemo šteti v nevednost ali napake. Oni so le rezultát studije takih harmoni- 
jeslovcev, ki dovoljujejo postop zmanjšanih kvint v čisté in ne uaopako ; potem nenaravno 
razvezo septim i. t. d. (glej Marx, Lobe i. d.) 

Skladbám sicer ni treba dajati posebej hvale, ker je znauo, kako dobro zna ubrati 
g. skladatelj národne strune in oveseliti Slovensko srce, vendar je naša dolžnost, da jih 
toplo priporočamo. D. Fajgelj. 

Hrvaška književnost se najbolj razvija po časopisih in književnih društvih, ki 
poberó skoraj vse pisateljske močí národa hrvaškega. Pa saj niti treba ni, da bi bilo 
drugače, kajti ni je stvarí v duševnem življenji hrvaškcm, da ne bi imela društva in 
glasila svojega. Redki so torej kujiževni plodovi, ki po drugi poti prihajajo na svetlo. V 
Bosni se v tem še zmeraj odlikujejo tamošnji frančiškani. Prišel je na svetlo ie tretji zvezek 
zbranih i>PJesniíkih dielami fra Grge Martica^ ki je »Zvonovim« čitateljim vsaj po imeni 
dobro znan, V Zagrebu je akademijska knjigarna izdala Amicisovo ,^Srdce^\ katero je na 
hrvaški je/ik preložil Petar Kuničic. Proáaja se po 80 novih. Od ^^Spisa Stjepana Mi- 
trova L]tibise"- tiskan je I. zvezek, ki obseza životopis in nekoliko pripovedek tega bi- 
stroumuega hrvaškega pisatelja. Za tisek pripravljajo : Josip Ljtibic Dinkov zbirko ,,izvir- 
nih pesem''\ katerim je Avgust Harambašič napisal predgovor ; Utjesenovic-Ostrozinski 
popravljeno in pomnoženo izdanje pesniškega svojega dela ^^Nedjelka" \ Ivan Lepusic v 
Sarajevu pa svoje ^^pjesnicke prvence"", ki jih je po večem že priobčil po raznih časopisih. 
Znana pisatelja HarambaHc in Kokotovic sta za hrvaško Ijudstvo spisala „pismovnik za 
ve potrebe gradjanskoga života^'. Cena tej koristni knjigi je I gld. Marljivi dr. Lobmayer 



Listek. 



3" 



je spisal novo zdravoslovuo črtico .ylVaša kuca, kakova jest, a kakovo treba da bu.ie-." V 
Dobrovniku sta prišla na svetlo dva nová zvezka že večkrat oglašenega Biankinovega 
dela: sO iizgojti i njegovanjn cvieca, uresnog grmlja i drveca.v. V Oseku je enciklopedija 
dra. Zocha dospela do 19. snopiča. Bosenskí frančiškan Batinic je dovŕšil imenitno svojo 
,,poviest katolícke crkve i franjevaíkoga reda.v. Stjepan Basariček je popravil in čisto pre- 
naredil svojo ,,Pedagogijo", od katere je nedávno v tretjem izdanji prišel na svetlo 
I. del: '»UzgoJoslo7fje.<í. Prof. Feta7' Nenin je sam založil svoje ,,primjere iz deskriptívne 
geometríje." Najimenitnejša in najkoristnejša knjiga, ki je zadnji čas prišla na svetlo, pa 
je gotovo hisiorijski ,^atlas'-'' za razumevanje hrvaške zgodovine, ki ga je izdelal in izdal 
neutrudljivi profesor Vjek. Klaic. To je čisto nová prikazen na književnem polji hrvaškem 
in gotovo je bo vsakdo vesel, kdor se zanima za domačo zgodovino, ter hvaležen uče- 
nému gospodu profesorju, da se je lotil tako težavnega dela, kateremu je le on kos. Za 
notranjo, znanstveno vrednost tega začetja porok nam je že samo ime profesorjevo ; ali 
tudi zunanja oblika historijskega atlasa hrvaškega je tako ukusna in dovŕšená, da bi bila 
vsakemu drugerau národu na čast. Priporočamo torej ta atlas, s katerím je gospod Klaič 
povzdignil vrednost vsem knjigam in razpravam o hrvaški zgodovini, kar najbolje vsa- 
kemu omikanemu Slovencu. — Hrvaška Matica je bosenskému frančiškanu fra Dohroslavu 
Božien podelila podporo, da izda I. zvezek perijodičkega spisa „Noví prijatelj Bosne". 
O letošnjem delovanji Matice Hrvaške sploh bomo porúčali drugo pot, za danes ome- 
njamo le to, da je ravno dotiskana peta knjiga prevodov grškili in latinskih klasikov, v 
kateri je ,^Herodotova poviesť'^ ki jo je práv lepo pohrvatil naš rojak profesor dr. Musič. 
— 8ó. knjiga ,,Rada", glasila jugoslovenske akademije, ima to-le vsebino: »Kako je rabila 
riječca črez novoj slovenskoj knjizi do prije 50 godina,« od prof. M. Valjavca; ^^Veznict 
u slovenskijcm jezicíma" od dra. T. Maretíca ; Besjeda predsjednika dra. F. Račkoga u 
svečanoj sjediiici dné 7. prosinca 1887; izvještaj tajnika dra P. Matkovíái; in ,,Stavbene 
prilike u nasih gradovih" od dra. F. Vrbanica. Ob jeanem je akademija izdula ?,so] letopis 
za drugo desetletje 1877 — 1887, o katerem bomo o prvi priliki k^j več izpregovorili 

Crtica o slovenskem liturgijskem jeziku. V zadujem zvezku »Ljublj, Zvona« 
čitam na str. 255. »Drobtinico slovenskega liturgijskega jezika na Slovenskem, « Želji 
pisateljevi, iziaženi koncem njegovih od rodoljubja navdihnenih vrstic, nekoliko ustrezaj 
ta-le skromen podatek: L. 1886. sem potoval po Dravski dolini. O tej priliki obiščem 
tudi obce znanega, posebno za severno mejo štirskih Slovencev veleza.služnega narodnjaka, 
preč. gospoda župnika Kocuvana v Vuhredu. Mi3d raznimi pogovori mi pové, da poje 
pri slovesnih procesijak na Telovo itd. evangelije v slovenskem jeziku. V dokaz mi 
pokaže veliko knjigo, v kóji so bila evangelija jako ukusuo v novi slovenčini spisana. 
Tudi mi je pravil, »da so Ijudje vedno globoko, do solz gineni, ko zaslišijo v mili ma- 
terinščini s slovesnim glasom zapeti : »Gospod bodi z vami! . . . .« (Kdo se tu ne spomni 
pripovesti o sv. Metódu?) Je li to slovensko petje tam že od dávna v navadi, ali ga je 
on sam uvel in če ga še sedaj na novi svoji župniji v Lempaliu nadaljuje — to mi ni 
znano. Nadejem se pa, da pri bodočem obisku vse nataučno pozvem. (Prosimo ! Ured.) 

Ante Goričlján. 

Dodatek spisu ,,Velesalo" itd., natisnenem v 8. št. (v i. dan avgusta 1882. 1.) 
v ,,Ljublj. Zvoni" od 480. straní dalje. 

Na Koroškem Za Vrhom pri Bistrici blizu Svéčan, kukor sem zvedel, govoré 
sadv\\.^ saďi'h^ n. der Sattel, uamesto: sadll\ sadla ^ n., kar mi kranjski Sloveni izrekamo : 
sedlo ^ sedla \ zatorej ima iz korenike : scd, sitzeu Korošec tudi tukaj ,,a" namesto ,,e". K 
tému je v ,,Kresi" i novembra 1 882. 1. na 582. str. čitati, da Korošci Rožanskega 
razrečja velé: Salan^ kar na Kranjskem slove: Sclján, kder se nam zopet káže ,,a" na- 



3 1 2 Listek. 



mesto ,,e" v koreaiki sed, ker je znatio, da Salan poleg Selján stojí namesto sailjan 
ali sedjan zopet iz korenike jí</, a vrhu tega né pozabiti, da je „salo", namesto ,,selo" 
podstava besedi: Salan^ ter da isto lice ,,salo" za ,,selo" nahajamo tudi v besedi; ,,/^- 
lésalo^'' nam. ,, Veléselo^'- . F r. L e v s t i k f. 

Zopet nekaj o Gallusu. V zadnji št. leto.šnjega »Zvona« omenil je g. Janko 
Leban mojega lista, ki sem mu ga o Gallusu pisal dné 2. jul. 188Ó. 1. S to objavo me g. 
pisatelj šili, da povem, zakaj si mislim našega glasbenega velikána rojenega v Idriji. Rad 
bi bil sicer svoje mnenje, dä, prepričanje o rojstvenem kraji Gallusovem zase obdržal 
zato, da bi méni, rojenjá Idrijčanu, nihče lie mogel podtikati lokalno-patrijotičnib namenov; 
a ker zdaj o tem ne smem dalje molčati, naj zapišem o rojstvu Gallusovem to, kar vem: 

Bilo je leta 1847 — 48., ko sem mlad decko rad obiskoval svojega sorodnika, J. F. 
v Idriji. Tu sem je zahajal devetdesetletni mož, katerega smo nazivali Tobijo. Je li to ime 
bilo krstno ali priimek, ne vera. Znal pa je ta mož tako zanimivo o starih čnsih govo- 
riti, da smo ga mladi in stari radi poslušali. Bil je živa kronika. Neki dan nanese go- 
vorica tudi na glasbo. Navzočni hišni gospodar Mihelec vneto proslavlja te^lanjaga idrij- 
skega organista Kra.šnjarja; potem še hvalno omeni slovečega Róba, ki je za prospeh 
glasbe, živec v Idriji, toliko dobrega storil i. t. d. 

Na to Tobija : »To je vse res, toda Idrija je imela muzikanta, ki mu ga ni bilo 
pára na svetu. Stari oče moj mi je mnogokrat pravil, da sta nekdaj živela v Idriji brata 
učitelja Petelina, ki sta bila v muziki na silnem glásu. Rojena sta bila v Idriji. Posebno 
se je odlikoval v muziki mlaj^i, kateremu so Ijudje rekali P e tel in o v Jak o p. Ta je bil 
tako umeten, da je znal sam muziko napisati, ki se je tako lepo slišala, kakor bi bili 
angeljci godli. Pozneje so Jakopa iz Idrije bili zapodili zato, ker se ni hotel v lutrovsko 
vero zapisati, kakor njegov brat. Od tistega čaša se je izgubil in Ijudje so mislili, da si 
je kje življenje vzel. Jaz pa sem v mladih svojih letih slišal pridigati škofa v Idriji, ki je 
omenil v vrsti slavnih mož, ki so se v Idriji rodili, tudi nekega velikega muzikanta, ka- 
teremu je dal dudno ime Galumbus. Stari poslušalci pa so bili ugenili, da je bil ta 
človek Petelinov Jakop iz Idrije, ki je tam nekje v deveti deželi umrl.« 

Tako je govoril staii, resnicoljubni mož, kateremu gre verjeti zlasti zato, ker je 
to pripovedoval brez namena in nepozvan. G. okrajni šolski nadzoruik Lapajne pa je 
tudi v nekem spisu dokázal, da je za verske reformacije učiteljeval na protestantskí soli 
v Idriji P e tel i n. Kako dobro se to strinja s pripovedko Tobijevo! Sorodniki Petelinovi 
pa so živeli še v tem stoletji v Idriji. Zadnji potomec te rodovine je imel prodajalnic:) 
n:i irgu blizu idrijske mestne farne cerkve in pozneje, ko je po smrti Petelina to pro- 
dajnlnico in hišo bil kúpil Kagnus, stal je še za grb nad prodajalnico železen peteliu. 

Zadnji Petelin je bil bajč celo }~oiiosen na slovečega svojega sorodnika Jakopa. 
Mnenja svojega, da je bil Gallu> porojen v Idriji, sicer uikomur ne vsiljujem; trdno pa sem 
za svojo osebo prepričan, da so besede Tobije resnične. Spočetka me je stvar malo 
brigala; ko pa sem pozneje čital v Mišekovi Ceciliji životopisné podatke o Gallusu, v 
katerih pravi pisatelj: »Gallus wurde in Krain, im Geburtslande seiuer Vorältern geboren. 
Den Geburtsort kann ich leider so lange nicht bestimmen, b's mich der gefällige Eifer 
irgend eines Patrioten in den Stand setzt, nähere Auskunft iiber Gallus' Geburtsort und 
dessen Familienverhältnisse zu bringen « (Citát iz sponiina.) Nato se živo domislim pri 
povedi Tobijeve. 

Rojstveni kraj Gallusov stavili s Kranjskega v kanalsko okolico na Primorsko, 
dozdeva se mení nevaruo, ker se bojím, da bi kdo izmed nasprotnikov uaših potem ne pre- 
stavil kraja Gallusovega rojstva kam tja doli v deželo, »kjer linione cvetó, a makarone jedó.« 

- D. Fajgelj. 



Listek. 313 



Občni zbor »Matice Slovenské* za leto 1887 bil je dné iS. aprila t. 1. v 
mestni dvorani v Ljubljani. Udeležilo se ga je okoli 50 društveuikov. Društveni pred- 
sediiik g. profesor Jozef Mam je v daljšem govoru razvil program Matičinega delovanja, 
poudarjal, da društvo napreduje, četudi počasi, omenjal, da je »Matica« dné 4. februvarija 
zvršila 24. leto svojega obstanka in da bode tedaj prihodnje leto praznovala petin.lvaj- 
setletnico svojo. Z ozirom na to okolnost bi bilo pac želeti še živalmejšega zanimanja za 
»Matico«, da bi mogla dostojuo praznovati 25. leto življenja in delovanja svojega. Go- 
voruik konečno izreka potem zahvalo gg. odborníkom, načelnikoma obeh odsekov, g. 
blagajniku, ki že petnajst let spretno opravlja težki svoj posel, izvrstnemu g. tajniku, o katerem 
naznanja, da ga je odbor v zmislu pravil brez razpisa na novo potrdil za daljša tri leta, 
kar je občni zbor odobruje vsprejel v pómnjo. 

Iz sklepnega računa za leto 18&7. posnemamo, da je imela »Matica« v tej dobi 
13.2Ó7 gld. 35 kr. dohodkov in 9720 gld. 80 kr. troškov. Skupno premoženje se je 
leta 1887. poinnózilo za 2 1 14 gld. 53 kr. ter znáša zdaj 52.19^ gld. 80 kr. — Dohodki 
leta 1888. so proračunjani na 60Ó0 gld., troški na 55Ô0 gld., od zaduje vsote spadá na 
izdávanje knjig za tekoče leto 3300 gld. 

Dolg glavnici, ki je leta 1884. znášal še nad 10.000 gld., zmanjšal se je leta 
1887. za 906 gld. 56 kr. ter znáša zdaj še 7729 gld. 94V2- kr. 

Račun o tujem premoženji, kateremu upravlja društveni odbor, káže, da znáša 
základ za Vilharjev spomeník 326 gld. 60 kr., základ za Costov spomeník 1156 gld. 88 
kr. in Jurčič-Tomšičeva ustanova za literárne namene 2500 gld. 39 kr. Iz obresti te 
ustanove sta bili do dné 31. decembra 1887. 1. razpisani dve častni nagradi po 200 in po 
100 gld. za dve izvirni povesti. Odboru sta došla dva rokopisa, o katerih v kratkem izreče 
sodbo svojo. Základ za Vodnilcov spomeník je )»Matica« izročila odboru, ki se je ustanovil 
v ta namen, da postavi Vodníku na javnem prostom v Ljubljani dostojen spomeník. 

Iz obšimega poročila g. tajnika E. Laha povzémamo te točke: 

Leta 1887. je odbor izdal troje knjig : i. Letopis, uredil Fr. Levec, 2. Dr. Lam- 
petov »Uvod v modroslovje« in 3. Gogolove »Mrtve duše« v Gorenjčevem prevodu. 
Vse tri imenovane knjige obsezajo 52 tiskovnih pol. Tudi za letos so došlej določene tri 
knjige, namreč: Letopis za leto 1888. Urednik prof. dr. L. Pozar. Večina spisov je že go- 
tova, nekaj jih utegne priti kmalu, gotovo pa o pravem času. To knjigo, obsezajočo 
okoli 20 tiskovnih pol, bode spet tiskala »Narodna Tiskama*. — 2. -^Slovenci in leto 
1848. « kulturno-zgodovinska stvarna razprava, obsezajoča okoli 18 tiskovnih pol, spísal 
prof. y, Apih. Rokopis gre te dni k Blazniku v tísek. — 3 Erjavcevi Izbrani spisi, I. del, 
uredil Fr. Levec. Knjíga bode kot III. zvezek )»Zabavne knjižnice« obsezala okolí 15 
tiskovnih pol. II del te knjige izide prihodnje leto. Tiskala jo bode »Katoliška Tis- 
karna«. Pravico do izdave si je »Matica« pridobila od váruha pokojn kovih dedičev. Ako 
se izmed dveh povestij, ki sta odboru došli na razpis častne nagrade iz Jurčič-Tomšičeve 
ustanove, prisodikateri razpisana nagrada, izide potem obdarjena povest kot cetrta društvena 
knjiga v Milčevi tiskarni. 

Društvena knjižnica je dobila zaduje leto 280 knjig prirastka. — Književna zaloga 
je znášala koncem decembra 1887. leta 17.127 knjig in 1827 zemljevidov, zmanjšala se 
je tedaj tekom lanskega leta za 539 knjig in 247 zemljevidov. Pri zalogi je skúpila 
»Matica« lani nad 300 gld. — Leta 1885. je plačalo »Matici« društveniuo 1130 letníkov, za 
leto 188Ó. že í 196 letníkov, za leto 1887. došlej že 1297 letnflcov, nekaj jih utegne še 
priti, tako da jih bode gotovo nad 1300. Ustanovnikov je vedno nekoliko nad 300. 

Ko je tajník zvršil poročilo svoje, oglasí se g. dr. J. Vošnjak in nasvetuje, naj 
občui zbor društvenemu odboru za vsestiansko vspešno in marljivo delovanje njegovo iz' 



314 Listek. 

reče popolno svoje priznavanje in svojo zahvalo, iú občni zbor je ta nasvet soglasno 
odobril. 

Nato se oglasi g. prof. dr. Lovro Pozar ter v daljšem korenitem govoru, katerega je 
skúpščina živahno odobrávala, najprej obžaluje, da» Mätica« nikakor nimatoliko društveiiikov, 
kolikor bi jih morala imeti razmeruo s številom slovenskega razumništva, kajti ogiomna 
večina inteligentnih Slovencev, katerim je »Matica« v prvi vrsti namenjena, ni še zasto- 
pauo v društvu. Mariborskim Sloveiicem u. pr. bi se gotovo však tiudo zameril, kdor bi 
jim ŕekel, da je med njimi samo 40 inteligentnih narodnjakov, kajti samo toliko je med 
njimi »Matičinih« društvenikov. Celjskim Slovencem bi gotovo tudi nihče ne ugodil, 
kdor bi jim očital, da je v obmestji celjskem samo 19 razumnih domoljubov — in vendar 
je samo toliko vpisanih v »Matico«:. In kaj bi rekla slovenská Ljubljana, ko bi kdo 
vstal ter rekel: »Vsa Ljubljana šteje samo 260 inteligentnih Slovencev !« — in vendar 
je samo toliko Ijubljanskih Slovencev matičnjakov! »Matica Slovenska* je namenjena 
razumništvu slovenskému, naj bi se torej však vpisal, kdor misii, da spadá med razum- 
ništvo. Stevilo matičnjakov bi se moralo podvojiti in potrojiti, kajti sedanje število nika- 
kor ne odgovarja resničnemu številu inteligentnih Slovencev. G. dr, Požar završuje svoj 
govor z gorkim pozivom do vseh inteligentnih narodnjakov, naj pristopijo »Matici«. 

Pri dopolnilnih volitvah v odbor so bili izvoljeni ^g. prof. Anton Bartel, notár 
dr. Jarnej Zupanec, prof. dr. Jakop Skét, prof. M. Pleteršnik, Ivan Vilhar, prof. Vilibakl 
Zupančič, prof. Fr. Šuklje, prof. M. Žolgar, prošt dr. Anton Jarec in prof. Ivan Majciger, 
ki so dobili od 188 oddanih po 187— 168 glasov. 

Napósled v odborovem imeni predlaga, prof. Levec naj se § 36. opravilnega reda 
odslej glasí tako : »Tajnikovo službo odbor po razpisu oddaje pravilomá na tri leta. Ako se je 
pa odbor po večletuem tajnikovem službovanji uveril o njegovi popolni sposobnosti, sme 
ga tudi brez razpisa potrditi za daljšo dôbo« Ta odborov predlog se je vsprejel po 
kratkem razgovoru s to izpremembo, da so se v tekstu besede »za daljšo dôbo« izpreme- 
nile v besede »za večletno dôbo«. 

Konečno se je gospod predsednik navzočnemu gospodu županu Ijubljanskemu 
Petru Grasselliju zahvalil, ker je za občni zbor »Matici* prepustil mestno dvorano. 

Iz teh kratkih črtic vidijo gg. čitatelji »Ljubljanskega Zvona«, da je tudi 1. 1887. 
»Matica« kolikor toliko napredovala bodisi v dušnem, bodisi v gmotnem oziru in da je 
društveni odbor storil vse, kar mu je v zdanjih razmerah možno storiti. Tisti, ki očitajo 
»Matici«, da je delovanje njeno premalo živahno, da izdava premalo knjig, da so njene 
knjige prejednostavne, vzemó naj v poštev, da odboru ni možno živahneje in vspešneje 
delovati, dokler se število društvenikov suče vedno samo okoli 1600. Preverjeui smo, da 
bi se moglo to število brez posebnega napóra povišati na 2000 do 2500 društvenikov , 
ko bi se vsi faktorji, ki vplivajo ua mnenje slovenskega razumništva, zdnxžili z društve- 
nim odborom, njegovimi funkcijonarjí in poverjeniki v zložno delovanje na vsestranski 
prospeh »Matice Slovenské*, in potem bi tudi društveni odbor v marsikaterem oziru lóže 
ustrezal raznovrstnim željam društvenikov svojih. Besede, katere je g prof. dr L. Požar 
v tem oziru izpregovoril na občnem zboru »Matičinem,« so zlate besede in od vsega srca 
želimo, da bi si jih dobro zapomnilo takozvano — razumništvo Slovensko. 

Slovensko pisateljsko podporno drustvo. Občni zbor tega društva je bil dué 
14. aprila v steklenem salónu čitaluičnem. Predsednik g. dr. J. Vošnjak pozdraví društ- 
venike, konštatuje sklepčnost po § 12. društvenih pravil ter prehajaje na duevni red 
dá besedo tajniku g. prof. Antonu Raini^ ki poroča o društvenem delovanji to: 

» Veselí me, Čestita gospôda, da Vam morem poročati, da je bilo minolega društ- 
venega leta delovanje odborovo, kakor društveuo sploh, živahno k3.kor še uikoli dozdaj. 



Listek. 315 

Pri poslediijem občnem zboru dné 2. apríla 1887. bili so voljeni:dr. Josip Vóinjak pred- 
sednikom i odborniki : Ivan Hribar, Fran Levec, Vaso Petričič, Luka Piutar, AntonRaič i 
Ivan Tomšič, pregledovalcema računov pa dr. Matija Huduik i Anton Svetek. Pri odborovi 
seji dné 23. aprila 1887. ustanovil se je odbor ter si izvolil podpredsednikom Fr. Levca, de- 
narničarjem V. Petrič.ča, tajnikom pa poročevalca. Sej je imel odbor šest (23/4, 136, 16/7, 
21/10 1887 i 5/3, 26 3 1888); pri vseh seje posvetoval o prospehu društva, o podeljevanji 
podpor, o prirejevanji slávnosti na čast že umrlim ali pa še živóčim pisateljem. Podpore 
delil je trém revnim pisateljem i jedni vdovi, (v skupnem znesku 17 1 gl. 39 kŕ.) ter je i 
dovolil posojilo jednému pisatelju. Po § 2, b) prireja »Pisateljsko društvo« i javna pre- 
davanja. Od poslednjega do denašnjega občnega zbora priredil je odbor dvoje predavanj. 
Dné 17. aprila m 1. predával je društveni podpredsednik prof. Levec na korist Erjav- 
čevi tistanovi in dné 25. marca t. 1. na korist Levstikovemu spomeniku. Predavanje je bilo 
obojekrati v čitalnični dvorani, za kóji je čitalnični odbor bil velikodušno prepustil dvo- 
rano brezplačno v navedení blagi namen — in le tako je bilo mogoče odposlati v Go- 
rico za Erjavčevo ustanovo Ó2 gld. 60 novč, in dati za Levstikov nagrobui spomenik 
nad 90 gld. — Že dolgo let opazujemo, da je nam Slovencem usoda kaj nemilá. Naši 
uzorni možje, duševni velikáni, naši voditelji in prvoboritelji mro nam drug za drugim, : 
nam pa ostaja žalostná, a sveta dolžnosť čestiti njihov spomin. In tej nalogi odzval se je 
Pisateljskega društva odbor s tem, da je vzidal i dné 3. julija 1887. odkril spominsko 
ploščo v Kamni Gorici pesniku in zagovorniku národnih pravic dr. Lovrehí Tomanu. Na 
to slavnost, ki je bila velikánska in vsestranski krásna, mora biti odbor i ž njim vse 
društvo, ponosen. Da pa jo je odbor mogel prirediti tako lepo, za to gre v prvi vrsti 
hvala blagoroJnemu gosp. Jankti Urbancicu^ graščaku na Turnu, ki je v to pripomogel 
svojim velikodušuim darom, in lokálnemu odboru v Kamni Gorici, osobito pa g. Adolfu 
pL Kapusti in županu gosp. Pesjaku. Dné 14. avg. m. 1 udeležilo se je društvo po obilnih 
društvenikih i zastopano po dveh odbornikih odkritja spominske plošče Antomi Alojzu 
Wolfu v Idriji Ta slavnost prirejena po mestni občini, ostane gotovo vsem udeleže- 
valcem v jako prijetnem spominu : našli smo povsod pravo slovansko gostoljubuost in 
obžalovali smo le to, da-smo morali tako kmalu zapustiti prijazno mesto. — Pri tej pri- 
ložnosti pristopilo je v Idriji dosti novih društvenikov »Pisateljskemu društvu«, sprevi- 
devših blag namen društva. — Dné lo. julija udeležilo se je sPisateljsko društvo« bla- 
goslovljenja »Slavčeve« zástave. 

Slovenski národ časti slávne i veliké môže, i kjer se oni časté, tam ne sme za- 
ostati sPisateljsko društvo«. Slavnoznani Andrej Einspieler daroval je dné 21. avgusta 
1887. zlato mašo v svoji rojstni župniji v Svečah. Koroški rodoljubi, spozná vši njegove 
preobilne zasluge za zatirani slovenski národ na Koroškem, priredili so lepo slavnost, 
kóje se je udeležilo i »Pisateljsko društvo* po več svojih društvenikih. Pri otnenjeni 
slávnosti bil je zlatomašnik čil i čr^tev, da je vsaktemik smel mu prisoditi še 15 — 20 
let. Toda — pet mesecev pozneje položil je že odbor v iraeni »Pisat. društva* venec na 
njegov grob ! Se drugo žrtev zahtevala je zlá kob od nas ubogih Slovencev: dné ló. 
novembra 1887. umri je blagi Fran Levstik. »Pisateljsko društvo* prevzelo je z vašim 
dovoljenjem, častiti gg. društveniki, skrb i troške za pogreb, ter je pokopalo dué 18. nov. 
moža, ki je umri kakor Aristejdes, i mu položilo venec na grob. Ali usoda se še ni 
zadovoljila s téma žrtvama; danes je ravno 14 dnij, kar je položilo društvo še jeden 
venec na grob dr. Valentína Zarntka, moža neupogljivega, jeklenega značaja, kar mu pri- 
znavajo celo naši narodni nasprotniki. Blag spomin vsem trém môžem ! Najprimernejše i naj- 
lepše častimo njihov spomin, ako jih posnemamo v odločuosti i Ijubezui do domovine. 



3i6 Listek. 

»Pisateljskega društva* oJbor vŕšil je dalje svojo nalogo še s tem, da je priredil 
dné 4. septembra 1887. slavnost na čast svojemu častnemu društveniku, Nestorju slo- 
venskih pisateljev, župniku v Slovenjem Gradci, g. Davorinu Trstenjakti o priliki nje- 
gove sedemdesetletnice i petdesetletiiice njegovega pisateljevaiija. Pri tej priložnosti po- 
daril mu je odbor v imeni društva jako lep srebrn i pozlačen ter fino cizelovau kozarec 
s primernim nápisom. Slavnost vršila se je vsestransko dostojiio i lepo. — »Pisateljsko 
društvo« slávilo je dné 17. marca 1888. še jednega moža, na kojega gleda ves slovanski 
svet s ponosom, i ta mož je dika jugoslovanska, vladika bosensko-sremski, dr. Josip Juraj 
Strossmayer, kojega je teden dní preje (dné 9. marca) imenovalo svojim častnim društvejí'com. 

Društveni predsednik dr. Vošnjak naznanil je wStrossmayerju brzojavno, da ga je 
imenovalo »Pisateljsko društvo« častnim društvenikom in dobil je na to od njega za- 
hvalno pismo z dné 23. marca t. 1. 

Strossmayerjev večer, prirejen pri Maliči, privábil je obilo Strossmayerjevih častilcev, 
med njimi tudi braté Hrvate, in se je vŕšil jako lepo in na vsestransko zadovoljuost. 

Lanski občni zbor dul je odboru nalog prirejati izlete. Odbor je vabil od nedelje 
do nedelje društvenike k izletu na Skaručino, a ravno tako nagajalo nam je vreme od 
nedelje do nedelje. Napósled (dné 22. majnika) se nas je bilo napotilo dvajset na Ska- 
ručino, dasi se je i tistega dné nebo držalo kislo. Dasi se je tedaj navedení izlet le 
težko uresničil in samo na pol dobro obuesel, imel je ipak dobre nasledke: predramil 
je namreč g. S. iz letargije in s tem porodil »Nedeljska pisma«, koja je vsakteri rad 
čital; S. je porodil Swiftijanca, Swiftijanec je porodil Barbata, Barbatus še porodí — 
— kdo ve koga ! Vsi našteti pisatelji skrbe ne samo za urednike naših dnevnikov i za 
državnega pravdnika, nego i za zabavo čitajočega občinstva. — Ker se je prvi izlet 
slabo obnesel zbog slabega vremena i ker je potlej imel odbor s prirejanjem ali pa 
udeležbo navedenih slavnostij posla, ni več priredil izleta. Vse slávnosti pa so imele 
namen tistim izmed národa, ki še ne vedo ceniti in čislati svojih za národ delujočih 
bodisi že umrlih ali pa še živóčih slavnih mož, dajati lep vzgled, jih poučevati in dramiti. 

Pisateljskega društva odbor prevzel je še jedno nalogo, kóje mu sicer ne nalaga 
noben paragraf društvenih pravil, i ta ualoga je: gojitev drustvenega zivljenja in književ- 
nega prijateljstva in delovanja. Kakor predlanskim in lani, tako smo se shajali i letos 
tukaj, navadno ob sobotah, da smo se po možnosti kratkočasili z razgovarjanjem o tej 
in oni príkazní, dotikajoči se slovstva in prosvete. Navadno pa je jeden ali drug dru- 
štvenik kaj čital, pripravljajoč se na čitanje uglobil se sam v dotično poglavje svojega 
predmeta in potem s svojim čitanjem učil i druge. Lani so se nam bili zabavni večeri 
tako omilili, da smo priredili po občnem zboru še jeden izredni zabavni večer. Zabavni 
večeri so se pričeli letos dné 5. novembra in društveniki so čitali marsikaj o naših in 
tujih razmerah. Zvedeli smo zanimive stvari o Ribničanih, o nekem sloveaskem pesniku 
iu pisatelji iu o Gundulici ; o trpinih: Levstiku, Einspielerji, Hurbanu in Strossmayerji ; 
podale so se uam statistične črtice o kraujski duhovščini ; 'ET./ayxj; posnel je zanimive 
črtice iz dnevnika starega slovenskega humorista od sedem do sedem let ; čitali in raz- 
1 ožili so se nam nekoji Preširnovi došlej še nenatisiieni granesi iu odlomki iz prekrásne 
de Amicisove knjige: »Srce«, iw vrla razprava o slovenskí stilistiki ; zvedeli smo, kaj je 
vse počenjal Erazem, poslednji Luegar, in kako je Lukijan pravo pogodíl, ko je opustil 
kiparstvo in se posvctil pisateljstvu. Jeden čitatelj popeljal iias je v pomorsko mesto na 
jugoslovanskih tleh, drugi pa v daljni Kitaj ; jedeu pa nas je celo učil lovske latinščine. Zve- 
deli smo, kako seje začela šíriti omika po pisavi, in jeden nam je pokazal, kako pišemD mi 
iu kako so písali starí narodí. Jeden nam je kázal, kako bodočiiost ima na>a zemlja, 
drugi pa se je oziral kvišku na soluce iu mešec, prouzroče valca plimovanja ; spet drugi 



i 



Listek. 



317 



je govoril o prostí volji zločinčevi in o razmerah na njo vplivajočih, in še drugi kázal 
nam je krásne podobe našega domačega umetnika k njegovi piipovesti, in nocoj nam 
bosta čítala g. T. Hugo in g. Podkrajšek. Pri zabavnih večerih kratkočasili so nas več- 
l<rat gg. pevci, ter so s tem zelo povzdígnili zabavo in veselje. Bodí jím na tem lepa 
livala ! — Iz tega poročila vidíte, čestita gospôda, da na^í zábavní večeri niso bili prazni 
in neplodovití. Dovolíte, da pri tej príliki še nekaj omenim: Že nekaj let opazujem, da 
med nami ni tistega zaupnega družnega žívljenja, kí je potrebno za však napredek, — 
in mnogo je takíh gospodov, kojih neradi pogrešamo, kí so po svoji službí in po svojem 
dostojanstvu, kí je zavzemajo med Slovencí, rekel bi, sebí in národu dolžní, da se nam 
ne odtegujo in ne odtujo, a vendar še neso niti društveníki, dasi prevíde in pri vsaki 
príliki pravijo, da je naše društvo res korístno, delavno, sploh izvrstno in potrebno pod- 
pore, ter obljubujo že leta, da pristopíjo k društvu — društvení denarničar vendar ni 
zadovoljen samimí obljubami ter jíh niti ne uknjižuje. — So »rodoljubi«, pri kojih ne 
gre za to, da bi morebiti težko zmagalí 2 ali 3 gld. na leto, kóje pa še lehko plate v 
dveh rokih, in vendar še niso društveníki. Neka malomarnost kraljuje z nami, kí nam 
postane škodljíva, ako se skoro ne vzdramimo in se je ne otresemo. Bodimo zložni, de- 
la vni in stojimo trdno na braniku, a ne bodimo — malenkostni ! 

Hvaležno mi je omenití »Banke Slavíje* v Pragí, koja je i letos velíkodušno po- 
darila 200 gld, našemu društvu. 

Omenití mi je še, pi-edno končam, da je odbor » Písateljskega društva« bil na- 
prošen od odbora v Ptuji za stavljenje nagrobuega spomenika Božidaru Raicu, naj pre- 
vzame on skrb za stavljenje nagrobuega spomenika. Za Raičev spomenik nabranih je do 
óoo gld.; zložili so jih zvečine štajerskí rodoljubí. Naravno je, da je odbor drage volje 
prevzel ta posel náse ter je že razpisal natečaj za nagrobni spomenik, ker se mu 
dozdeva ta pot najprímernejši in naloga bodočemu odboru bode to izvršíti, kar je do- 
zdanji pričel. Dalje postaví »Pisateljsko društvo*; Levstíku nagrobni spomenik, za kojega 
se je kaj v kratkera nabralo 500 gld. Za navedená nagrobna spomika nabíranje še vendar 
ni zaključeno in za Raičev spomenik je pošiljati denár gg Bened. Hrtišu, gvardijanu, 
dr. Fr. Jurteli, advokatu, in Ant. Gregoríču, (vsi trije) v Ptuji, za Levstikov pa odboru 
»Písat. diuštva*. — Razven stavljenja omenjeníh dveh nagrobníh spomeníkov nameravalo 
je društvo še vzidatí spomiusko ploščo dr. Janezu vit. Bleíweísu-Trsteníškemu na njegovem 
rojstveuem domu v Kranjí in pesniku Míroslavu Vílharju v Planini. Prvá uameravana slav- 
nost vendar more ízostatí zbog nekih ovir. Preostaje nam torej samo še druga slavnost 
í ako še kaj drugega sklene občnizbor. — Nadejajmo se, da bode bodočí odbor marljívo 
deloval na korist in prospeh mili domovíni. V to pomozi Bog i sreča junácka !« 

Obční zbor odobrí poročílo í ízreče tajniku zahvalo za njegovo marnost. 

K drugi točkí dnevnega reda : Denarničar Vaso Petričič poroča o denarnih 
zadevah. Poročilu povzememo, da je društvo imelo leta 1887. dohodkov 5O7 gld. 94 novč., 
troškov pa 471 gld, 96 novč. Vse društveno premoženje znáša 1448 gld, 74 novč - 
— Poročílo vzemo društveníki na znanje i ízreko denarničarju zahvalo, 

Pregledovalca računov dr. Mat. Hudnik in Ant. Svetek poročata, da sta pre 
gledala knjíge í račune ter našla vse v najboljšem redu, — Pregledovalcema računov 
volí občni zbor per aclamationem zopet dr. M. Hudníka i Ant. Svetka, 

Pri volitvi novega odbora (4. točka dnevrega reda) ízvolí občni zbor z vsklíkom 
dr. Jos. Vošnjaka prvosedníkom, v odbor pa so bili po lístkih izvoljeni vsi dozdanjí 
odboniiki: lytin Hribar, Fran Levec, Vaso Petričič, Luka Piixtar, Anton Raič i Ivan 
Tomšič. 



3i8 Listek. 

Društveni štatistik — hvala mu ! — nam je o zabavnih večerih ravno pretekle 
zimske dobe sestavil nasleduji pregled: Diié 5. nov. 1887. je predsedoval g. dr. J. 
Vošnjak, predával g. Ivan Zeleznikar )»Epiharmove spomine« ; dné 5. novembra 1887. 
je predsedoval g. Fr. Grbič in predával g. J. Jrivanec: »Ribniško blagó;« dné 1 7. nov. 
1887. je predsedoval g. kanonik K. Klun in pripovedovali so spominc svoje na Levstika 
gg. Drenik, Grasselli, Levec, dr. Vošnjak, Tomšič in dr. ; dné 24. novembra 1887. 
je predsedoval g dr. V. Gregorič in predával g. Ä. Trstenj'ak o nekaterih verzih Pre- 
širnovih; dné 3. decembra .1887. je predsedoval g. prof. M. Pleteršnik in predával g. 
prof. ^. Raic prevod iz Amicisovega »Srca« ; dné lo. decembra 1887. je predsedoval g. 
prof. A. Raič in predával g. prof. Fr. Orozen o zgodovini pisem ; dné 17. decembra 
1887. je predsedoval g. E. Lah in predával g. prof. A". Fzrc o Falbovi teoriji ; dné 29. 
decembra 1887 je predsedoval prof. Levec in predával g. dr. pi. Milkovič o razvoji 
pisave; dné 5. jan. 1888. je predsedoval g. urednik Ig. Zitnik in predával prof. Levec o 
Matiji Valjavci; dné 12. jan. je predsedoval g. I. Tomšič in predával g. A- Trstenj'ak o 
Gunduliči ; dné 19. jan. je predsedoval g. Jakop Hafner in predával g. prof. L. Pintar 
o Lukijanu, gg. dr. Vošnjak, Orožen in Levec pa pripovedovali o Einspielerji ; dné 26. 
jan. je predsedoval g. prof. Fr. Orožen, a neki domoljub predával o Pulji in njegov 
okolici; dné ii. febr. je predsedoval in o Kitajcih predával g. prof. L. Pintar; vrhu 
tega je tudi g. urednik Ig. Žiinik bral bumoristično berilo; dné 18. febr. je predse- 
doval g. dr. Bleiw^eis vitez Trsieniški in predával g. prof. Pirc o solnci, luninn o vplivu 
obeh na plimovanje ; dné 25. febr. je predsedoval g. A. Trstenjak in predával g. J. 
Škofic o prosti volji zločinčevi; dné 2. marcija je predsedoval g. župan P. Grasselli in 
predával g. £. Lah statistične podatke o kraiijski duhovščini ; dné 9. marcija je predse- 
doval g. prof. K. Pirc in predával g. A. Trstenjak o slovenski stilistiki; dné 17. marcija 
je bil Strossmajerjev večer; dné 7. aprila je predsedoval g. nadzornik And. Zumer in g. 
dr. Vošnjak je pojasnoval štiri nove slike Jurija Subica ; dné 1 4. aprila je predsedoval 
in svoje spomine o Jurčiči pripovedoval g. Hugon Itirk; vrhu tega je g. železniški náčel- 
ník Fr. Podkrajšek predával o železnicah po Bosni in Hercegovini. — Naživahnejša ude- 
ležba je bila dné 17. marcija pri Strorsmajerjevem večeru (92 udeležencev) , najslabejša 
dné II. februvarija (20 udeležencev); sicer se je zabavnega večera udeleževalo vedno po 
25 — 30 gospodov. 

Anton Mlakar f. Dné 27. marcija t. 1. ob '/2 7 ^^^ zvečer je umri v Ljubljani v 
svojem stanovanji v Soteski št. 8., pritlično, po dolgi múčni bolezni na sušiči v največji bedi 
kipar Anton Mlakar, v dobi 53 let, [zapustivší dva nepreskrbena sinova. Porojen je 
bil Mlakar Podgoró, v fari Št. Vid nad Ljubljauo in prišel je še mlad deček v službo 
h kiparju Tomcu v St. Vid, kjer pa je bilo Mlakarju le malo možno baviti se s kipar- 
stvom, kajti rabili so ga v Tomčevi hiši skoraj samo za domača dela in za kolárski 
obrt, s katerim se je prvá leta Tomec pečal več nego s kiparstvom. Sele ko je prišel 
Mlakar na Hrvaškem, slab kolár in po samouku boljši kipar, slučajno v Dobrovi v 
službo umetnegá slikarja, kakor se sam nazivlje v svojih izpričalih Alojzija pi. Marchetija, 
dobil je pravi návod za kiparsko umetnost, v kateri je odslej vedno napredoval. Prepo- 
toval je potem velik del Nemškega, bil je, kar je razvidno iz iijegovega potovalnega 
lista potrdil, na Dunaji, v Berolinu, Brunšviku, Hanovru, Ahenu, Magdeburgu, Kolnu, 
Monakovem in v Freiburgu v Svici in napósled v Parizu. V vseh teh mestih je pri 
raznih kiparjih stopil v delo, tako da je potoval nad deset let. Proti letu 18Ó0. vrnil se 
je v Ljubljano, a malo je bilo takrat še vnemanja za umetnost kiparsko ; saj še ranjki 
Fran Zajec, katerega zapuščino, samé modele, so zadnje dni po 5 in 10 kr. na javni 
eksekutivni dražbi prodnjali, ni tako rekoč mogcl ob svojem obrlu živeti, dasi je bil že 



Listek. 



319 



znau po Ljubljani. Pokojní vitez Strahl, katerí je zbral v svoji graščini v Stari Loki ve- 
liko umetnili in starinskih proizvodov, spoznal je izredno nadarjenost Mlakarjevo in mu 
1. 1879. naročil izdelati izrezljano šatulo, ki je res lep umotvor in se hrani zdaj v zbir- 
kah pi. Strahla. Podpiral ga je potem g. Ferdinand Souvan, kateremu je izdelal dokaj 
lepih izrezljanili okvirov od raznega lesa; 1. 1883. izdelal je Mlakar za »Matico Slovensko* 
krásno šatulo, v kateri je odbor izročil cesarju po »Matici« izdani slavnostni spomeník ; 
za SV. Jakopa župno cerkev zvršil je krásni friz, za farno cerkev na Crnovčah mnogo 
ornamentov, še 1. 1887. za frančiškansko cerkev vse modele za krásne svetiluike, katere.; 
je izdelal pasar g. Tratnik ; za tržaško razstavo 1. 1883. za g.Mathiana vse bogate okraske 
lesorezne za razstavljeno hišno orodje, in mnogo druzih večjih in manjših del. L. 1873. 
podelila mu je kranjska trgovinska in obrtna zbornica ustanovo, da je obiskal dunajsko 
svetovno razstavo. Pospeti se pa do večjega umotvora ranjki Mlakar ui raogel, kajti ne- 
dostajalo mu je tacega naročila, gmotne razmere pa so mu vedno greníle življenje. Vse- 
kako pa je zapustil po svojih delili lep, dasi skromen spomeník kíparske svoje umetnosti, 

A. A. 

Še nekaj o baronu Cehovinu. V »Slov. Nar.« sem lansko leto na drobno 
opisal življenje in delovanje slavnega slovenskega junáka Andreja Čehovina. Ni dolgo, 
da sem doznal, da je vojno ministerstvo ob svojih troških napravilo slávnemu našemu 
junaku na pokopališči badenskem dostojen spomenik, O tem mi je pisal Ijubeznivi g. 
major Fenner v 23. dan marcija t. 1. iz Badna nasleduje pismo : 

»Euer Wohlgeboren ! Ihrem Wunsche entsprechend theile ich folgendes mit: 

Das k. k. Reichs-Kriegs-Ministerium hat sich gegen Ende des Jahres 1886 ver-, 
anlasst gefunden, fiir den verstorbenen, vor dem Feiude hervorragend au.sgezeiqhneten 
Hauptmann Audreas Freiherru von Zhehovini, welcher in einem bereits aufgelasseuen 
Friedhofe begraben und dessen Grabstein auch schon ganz verfallen ist, eine Gedenk- 
tafel im Innern des gegenwärtigen ŕ^iedhofes in Baden anbringen zu lassen und diesfalls 
das hiesige Militär-Stations-Commando zur Autragstellung anzuweisen. 

Demzufolge wurde auf hierseitigen Antrag ein Deukmal uumittelbar beim Ein- 
gange des neuen Friedhofes gesetzt mit folgender laschrift: 

»Andreas Freiherr von Zhehovini, Hauptmann des k. k. Feld-Artillerie-Regimentes 
Nr. 8, geboren 18 10 zu Breinozo*) im Kiistenlande ; fiir besondere Tapferkeit AUer- 
hochst ausgezeichnet als Ober-Feuervverker am 29. Mai 1848 bei Montanara mit der sil- 
bernen Tapferkeits-Medaille I. Classe, am 25. Júli 1848 bei Somma campagna mit der gol- 
(lenen Tapferkeits-Medaille, als Unterlieutenant in den Schlachlen bei Mortara und No vára . 
am 21. und 23. März 1849 mit dem Ritterkreutze des Militär-Maria-Theresien-Ordens. 
Gestorben zu Baden, am lo. September i855.« 

Der Sockel des Denkmals wurde mit der Widmuug : »Fortitudini patria« verselien. 

Der Kostenaufwand hiefiir betrug 182 íl. óo kr., welcher aus einem besonderen 
Fonde vom k. k. Reichs-Kriegs-Ministerium berichtigt wurde.« 

To je lepó, da celo vojinsko ministerstvo priznáva zasluge našega rojaka ter na tak 
način slávi njegov spomin. A kaj smo storili mi Slovenci, navlasti ožji njegovi rojaki, 
do zdaj v proslavo vrlega moža? Žalostuo je res, da opomin moj v lanskem tečaji »Slov. 
Národa* ni toliko izdal, da bi se slávnemu môžu postavila na njegovem rojstvenem domu 
skromná spominska plošča! Poboljšajmo se ter skoraj izvrsimo, kar smo zamudili! — 

Konečno še omenjam, da sem sestavil tudi nemški životopis Cehovinov. 

Janko Le b a n. 

•■'-) Bránica mora stati, ne Breinozo. Ni čuda, da Čehovina potem štejejo za 
iLui.JHiia ! Pis. 



32 o Listek. 



Knjižen drobec íz protestantské dobe. — Oba začetlía slovenské književnosti 
je zadela neizprosna poguba. V tem sta si jako podobná Konec 9, in prvá desetletja 
17. veka so dosledno pokončavali knjigo Slovensko. Ce je kakšen izvod zauesla usoda na 
tuje, ondu se je ohranil, v domovini ne. Dragocena nam mora biti sleharna slovstvena bet- 
vica, otevša se zublju protireformacije. Majhen ostanek Dalmatinovega Pentateticha x\. 1578. 
ali pa Biblije njegove z 1 I58^. je uplatničeu v dobovski krstní knjigi (Dob, Aich: Liber 
Baptisat : 1624 usque 1634). Oblika ternu zapisniuu je mala čveterka. Vez je pergame- 
n.ista. Na koži se pozná še star latinskí spev z notami. Konečna platnica je izgubljena, 
prvá je zlepljena od vec plastij tiskanega popirja, rekše nemške pratike z originalnimi 
slikami za 1. 1618. Jedua plast pa je kosec Dalmatinovega prevoda 2. glave II Mojzesove 
knjige. Gorenji del lista tiči za silno razjedenim usnjatim hrbtom ; čitati moreš stoprav 
16 vrsto: 

TA Far pak v' Midiani je imel fedem Hzhery, teiíle fo prifhle Vodo sajemat, inu 
fo napolnile Korita, de bi fvojga Ozheta Ouce napuyle. Inu Paílirji fo prifhli, inu fo je 
prozh odpahovali. Ali Moses je vílal, inu je nym pomagal inu je nyh Ouce napuil. Inu 
kadar fo one k' fvojmu Ozhetu Raguelu bile prifhle, je on djal : Koku fle vy danas 
takú hitru prifhle? One fo odgovorile: En Egyptoufki Mosh naf je Paílirjem odtel, inu 
je nam sajel, inu je Ouce napuil. On je rekál k' fvojim Hzheram : Kej je on? Sakaj fle 
tiga Mosha puílile, de ga néfte povabile, de bi s' nami bil jedil? 

Inu Moses je pérvolil pér tem Moshu oftati, inu on je Mosefu dal fvojo Hzher 
Ziporo, taifta je eniga fynu rodila, inu on ga je imenoval ^ Gerfom. Sakaj on je djal 
Jeft fim ptuji poftal v' eni ptuji Defheli. [c Inu ona -je fhe eniga Synu rodila, tiga je 
on imenoval rt^Eliezer, inu je djal: Mojga Ozheta Bug je moj pomozhnik, inu me je 
od Pharaonove roke odtel. 

ZHes dolg zhas potle je Egyptoufki kraji vmerl, inu Israelfki otroci fo zhes fvoje 
dellu vsdihovali, inu fo vpili, inu nyh vpyenje zhes nyh dellu, je pred Buga prilhlu. Inu 
Bug je vflifhal nyh milú klagovanje, inu je fpumnil na fvojo saveso s' Abrahamom 
s' Isakom, inu s' Jacobom. Inu Bug je na Israelfke otroke pogledal, inu fe je nyh po- 
ublaílil." — Tu je konec 2. glave. Tretji glavi začeiek je črvojeden. Čitati se dadé 

samo te-le besede : ,,sa zhes volo ta Gärm Kadar je pak GOSPVD vidil, da je 

on tjakaj fhäl gledati, ga je Bug klizal is fre . , . . ga Gärma, inu je djal: Moses, 
Moses" — potem je list odtrgan. Na drugi stráni bereš še: ,,Letu je moje ime vekoma, 
p6r katerim fe jeíl imam imenovati prejd inu prejd. Satú pojdi inu vkup fpravi te Sta- 
rifhc v' Israeli inu reči . . . ." 

Notranja strán konečne platnice nasleduje krstne knjige, sezajoče od 1. 1634.. — 
1O42., nosi letnico 1643., pod njo stoji ime krašinjskega vikarija Mihaela Tercelija in za- 
Četek neke morálne pesmi: ,,Rosha siutrai zuete, s nio lipoto vse resuesseli, suezher doli 
iemle, zhes nuzh fe zillu poshushi, takú vas tudi sueit slipi, nu niega vessele." — Pisava 
je jako obledela. Fr. L. 



„Ljubljanski Zvon" 

izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih ter stoji 

vse leto 4 gld. óo kr. , pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. 

Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. óo kr. na leto, 

Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kŕ, 

Lastniki in založniki: Fr. Levec i, dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Levec. 
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajskí česti, 15. 



Tiská »Narodna Tiskania* v I.jiibljani. 




Leposlovert in znanstvert list^ 



Stev. 5. 



V Lrjubljani i. junija 1888. 



Leto VIIL 



„Stará pravda." 

Venec balád. 
IV. 

Tlaka. 

(15. mája. I515.) 



»Ain yecler wolt sich rachen.« 
(I. p.) 



^i^tojí tam Mehóvski grád, oj, stojí; 
*- Na ôkmx pa Baltazár Miudorf sloní. 
Bas vstal je iz pernice méhke. 

»IIm, soliice visôko na nebu je že: 
í'o polji še prazno in tiho je vse, 
Lenuhov mi ni še na delo !« 



Na grajskih tam vratih, čuj : buli, buh, buli 
»Hoj, ôdpri, Mehóvčan, ki uživaš naš kruh 
Na tlako smo ravnokar prišli.* 

Junaških sto pléč se ob duri upré — 
S tečajev na mah ko samé zagrmé: 
»Tu srao, tu smo! — Dobro jutro !« 



»Oznauil je včeraj pri cerkvi birič: »Na tlako mi tvoj o smo prišli den^.- 

)»»Tá tedeu na tlako v grád, sícer vam bič Na delo, lenuhi, na delo grád vés ! 
Po hrbtih zapôje upornih!«« Ne jé naj, kdor delati neče!« — 



»No, čakajte, lép bomo plesali ples ! 
Pokažem vam, kújavci, bógme, še dnes, 
Kdo kmet, kdo gospod je Mehóvski !« 

»Kaj ?! — Res?^ — Glej, glej, tam že gredó ! 
ľozabili niso. Cetudi poznó, 
Prihajajo vender na tlako !« 

»A tóliko! . . . Préveč bo dnes teh Ijudij . . , 
Ue, vstánite, deca, ti žena, vsi, vsi ! 
Tlačanov brž gledat pokornih!* — 

V zvoníku tam bíjejo plat zvona, 
Po česti iz hoste roj kmetov vihrá, 
Vihrá proti grádu narávnost. 



Orodja za tlako však nese s sebój : 
Tá s cepcem, tá s kijem, tam oni s 
Tá z vilami je oboróžen. 



LOSOJ , 



)»Na delo!« — iz grl sto po grádu grmí — 
»Da zveste, kje hlebec vaš beli zorí: 
Na hrastu, ali na hruški.« 

»A tlaka v baržunu in svili — ha-há ! — 
Ne! lUaka le v kmečki obleki veljá: 
Hajd, ménjajmo, Mindorf, za danes!« 

In Baltazár s sinom, s hčerámi, z gospój 
Obleči koj ráševnat mora jim kroj . . . 
»Sedaj pa le delat — tlačani!« 

Za plugom gré Mindorf po brázdi molčé; 
Sin gôni mu a óli ; gospá in hčeré 
Z motikami tolčejo grude. 

»01i, delati — kaka sramôta ! — O Bóg ! 
Oj, škoda teh bélih, teh nežnih je rok I . . .« 
A kmetje v baržunu in svili } — 



Tam v seuci kraj njive sod vina leží 
Dolenjca pijó vsi iz grajske kletí, 
Pijó in poj(5 mi veselo. 



Gorázd 








Vanda. 

Povest. 
Spisal Josip Staré. 

VIIL 

neg je skôpnel in bila je zopet pomlád. Deževálo je, ko se 
je pozno popóludne pred Glovackovo hišo ustavila zaprta 
kočija. Brzi kočijaž skoči raz kozia in odpré vratca. Iz voza 
stopi mlad, ves črno opravljen gospod, in za njim tudi v črno oble- 
čená ženská z gostim črnim ovojem, da nisi mogel spoznati obraza. 
Bila je vsa potrta. Gospod ji je podal rokó, da se je oklenila v njo, 
in potem sta oba izginila v véžo. Bila sta Žiga in Vanda. Ravno sta 
se pripeljala od pogreba matere svoje, katero je pobrala prvá pomlád. 
Prišedši v gostinsko sobo, kjer je na steni visela podoba gospé Glo- 
vacke, vrgla se je Vanda v naslanjač in kar udrie so se ji solzé, ki 
jih je med potjo nekoliko zadržavala. Zdaj je na ves glas zajokala, 
zdaj je ihtela in si z robcem v roki podpirala trudno glavo. Silná 
žalost ji je párala srce, a prsi so se j i hitro vzdigale od krátke 
sape, ki jo je dusila veliká bridkost. Ziga je zamišljen hodil po sobi 
semtertja, časih se je ustavil pred sestro in jo izkušal tolažiti, pa za- 
stonj. Šele, ko je Neža prinesla luč in j o postavila na mizo, upokojila 
se je Vanda toliko, da si je z njeno pomočjo odvezala klobúk in se 
preoblekla. AH besede nisi mogel spraviti iz nje. Ziga je večkrat začel 
kakšen pogovor, ali ni dobil odgovora; Vanda je kar v jednomér 
molčala in le časih zgenila z rámami ali pa pokimala z glavo. Na- 
pósled je tudi Ziga umolknil in se zamislil. 

Nekako čudno tiho je bilo na nekdaj imenitnem Glovackovem 
ďômu. Nič se ni genilo, le stará ura na zidu je oglašala vsako četr- 
tinko kakor pred mnogimi leti, ko je drug rod stel njene udarce. Tudi 
Néža je bila nekoliko podobná tej uri, kajti niti ona se ni dala motiti 
v starem rédu svojem, ampak ob navadnem času je pripravila večerjo, 



Josip vStar6 : Vauda. ^2^ 

pogf nila mizo in pozvala gospôdo. Vanda in Žiga nista mislila na jed ; 
danes ne bi je niti pogrešala; ali molčé sta se tudi oná udala v na- 
vado, ki je močnejša od slučajnega stanja človeškega. Žiga niti pri 
večerji ni zinil besede, dokler ni sestra prvá izpregovorila : 

»Dan na dan sva z materjo sami sedévali pri tej mizi, a nikdar 
n i sem čutila te prazníne, pred katero me je danes kar groza.« 

»To je zato, ker se nam vsa zunanjost sploh káže le po tem, 
kakeršno je duševno stanje naše. Veselega človeka vse veselí, žalost- 
nega vse žalostí. « 

»Mogoče; ali tako prazno le nikdar še ni bilo, akoprem smo tu 
preživeli že hude ure.« 

»Smrt gospodinje je gotovo največja izguba za vsako domač- 
nost«, pritrdil ji je brat, da je ne bi z ugovarjanjem še bolj žalil, 
in zopet sta molčala oba. Vanda je roke križem držala in zrla pred sé, 
časih pa je vzela robec in si otirala solzé, ki so j i vedno znova zali- 
vale očí. Da bi njene misii navédel na drugo stvar, Ziga zopet povzame 
besedo in reče: 

» Vanda, jaz ne pôjdem vec v Gorico.« 

»Ne?« zavrne mu vprašujé sestra, ne da bi se čudila njegovemu 
sklepu, ki se ga ni nádejala. 

»Samá sva, pa ne káže, da bi tako daleč bivala drug od druzega.« 

»Náme se kar nič ne oziraj. Dokler mi bode usojeno, živela bom 
tiho in mirno, kakor da me ni več na svetu, ki je záme tako že zdavna 
izgubil vso vrednost.« 

»Kaj bi tako govorila! Mlada si in zdravá; Bog vé, kaj še pride. 
Do tjá pa je méni, starejšemu bratú, dolžnost, da bdím nad teboj.« 

»Hvala ti; z menoj ne bo toliko opraviti, da bi si zarad mene 
moral drugače uravnati življenje svoje. « 

»Kaj opraviti, to je najmenj; le bliže ti hočem biti. Ali se ne 
spominjaš več nájinega pogovora pod zápriškim gozdom .í^« 

»Ko si mi pravil, da bi se v Kamniku naselil .í^« mirno dodá 
sestra. 

»Prav praviš! Našla se je lepa prilika záme. Zápriška gospôda 
prodajajo mlin na Perovem, pa ga mislim kupiti.« 

»Ti da boš mlinar.^« čudi se Vanda. 

»Zakaj ne.^ Človeku se poštenega dela nikdar ni smeti sramovati.« 

»Resnično, da ne. Ali jaz si le kar ne morem misliti, da bi bilo 
to zátc.<.- 



^24 Josíp Staré: Vanda. 



»Saj ne bom sam vréč prenášal in prekladal, le nadziral bom 
delo in delavce. Živel bom na kmétih v čistem zraku, in v samoti 
svoji se bom najlože ogibal vsega, kar škoduje zdravju mojemu.« 

»Ali pa bodo tudi dohodki po tem, da boš mogel živeti ob njihr« 
vpraša ga neverjetno sestra, 

»Mene samega bo mlin zmeraj redíl. Nikar ne misH, da bom le 
kmetom mlel. Pogodil se bom z žitnimi trgovci v Ljubljani, da me 
bodo na véliko zakladali z delom. Kadar se bo odprla železnica v Trst, 
utegnilo bi se mlinarstvo na Kranjskem zeló povzdigniti. Ce bo sreče, 
omislim si sčasom lehko umetnih strojev ter si mlin tako prenaredim, 
da mi bo dajal zaslužka, kakor párni mlin.« 

»Misliš.'^« seže mu sestra zopet nejevérno v besedo. 

»Upam. Kdor ne vaga, je brez blága, pravi star pregovor.« 

Vanda ga ni zavracala, ampak malo je umolknila, v očeh pa si 
ji videl, da premišljuje nekaj, za kar ji je bilo veliko mari. Ko je 
vse preudarila in sklenila sama s seboj, izpregovorila je: 

»Žiga, méni je vse jedno; stóri, kar hočeš ! Le jedno te prosim, 
vzemi mene s seboj na Ferovo. « 

Brat jo debelo pogleda in vpraša, kakor je ne bi bil práv umel : 

y Tebe .^« 

»Prav mene, sestro svojo !« 

»A kaj boš tam.?« 

»A kaj bom tu.? Jaz se v Ljubljani ne morem žive videti; vse 
mi je zoperno, vse mi budí le neprijetnih spominov. Na Perovem bom 
zadovojjna in srečna v lepi prirodi božji, in zajedno bom tebi drú- 
ščina, dokler si ne nájdeš druge gospodinje.« 

» Vanda! AH je to resnična volja tvoja.?« vpraša jo Ziga in jo 
preljubeznivo pogleda. 

» Resnična U 

»A kaj hiša v Ljubljani .?« 

»Dve sobi in kuhinjo si obdržim, da bodeva imela kje bivati, če 
za kakšen dan prideva v Ljubljano. Vse druge sobe bom s pohištvom 
vred dala v najem. Neža bo pazila na hišo in na gostače ter sploh 
ravnala po naših naročilih. Tudi nama bo lehko vse preskrbela, če 
bodeva kaj trebala iz mesta; a kadar bo kdo naju v mestu, imel bo 
vsaj koga, ki mu postreže.« 

Žiga je zadovoljen poslušal sestro in ni ji nasprotoval. Izprevidel, 
je, da zánjo res ni, da bi sama bivala v Ljubljani; na kmétih se bo 
lóže udala v trdo usodo; a če bo malo pozabila najhujših udarcev, 
našla se bo že kaka prilika, da pôjde zopet med Ijudí. Snujoča tc čr 



Josip Staré : Vanda. 325 



teže za prihodnost, upokojila sta se Vanda in Ziga nekoliko od veliké 
žalosti in zmešnjave, ki jih je zadnje dní provzročila materina smrt. 
Bilo je že pozno, ko sta légia k počitku. 

Drugo jutro se je Ziga odpeljal v Kamnik in pogodil se je z 
zápriško gospôdo za mlin na Perovem, ki ga je kar takoj prevzel ter 
prcgledal, kako si na njem uredí svoj dom. Na vrhu mlina so bile pro- 
storne sobe, katere so se lepó dale prirediti za kakega gôsta in za sestro, 
k i tako ne bo zmeraj na Perovem. Zase pa Ziga ni našel pripravnega 
stanišča. Pozval je torej palirja in zmenila sta se, kako bi se mlinu 
takoj pri uhodu dalo prizidati majhno krilo. V dveh mesecih je bilo 
vse gotovo in urejeno. Vanda je ta čas v mestu vse preskrbela, prednje 
sobe oddala na mesece^ poverila hišo zvesti Neži in se za stalno pre- 
selila k bratú na mlin. I.e malokdaj, če je imela práv nujnega opra- 
vila, prihajala je na kako uro v Ljubljano, ali vselej se je pred nočjo 
zopet odpeljala, kar jej je Neža večkrat bridko očitala. 

Na Perovem se je Vanda hitro privadila ; kmalu ji je bilo, kakor 
bi bila od nekdaj tu domá. Nekoliko se je zmotila z mali m gospo- 
dinjstvom, nekoliko s čitanjem. Casih je šla v Kamnik ali na Záprice, 
kjer je stari gospôdi vsegdar dobro došla, le to so obžalovali, da je 
ni však dan bilo k njim. Toda Vanda je bila zmeraj najrajša domá 
pri mlinu, in tudi izprehajala se je najrajša v njegovi najbližnji okolici. 
Ziga je storil, kar je mogel, da se ji ne bi tožilo. Na prostornem 
dvorišči pred mlinom je pod največjim orehom dal napraviti mizico 
in klopí, kjer je večkrat poleg sestre sedával in se ž njo menil. Ravno 
tako ji je ob hladni mlínščici napravil klópico, da je tudi o véliki 
vročini mogla biti pod milim nebom, in za gospodarskimi poslopji je 
ogradil prijeten vrtec za cvetlice in zelenjád, Kadar se je solnce na- 
gnilo in ni bilo prevroče, vzela je Vanda knjigo in Perúna, velikega 
domačega psa, ter šla na izprehod proti deróči Bistrici. Večkrat je čez 
ozko brv šla na drugo strán proti Volčjemu Potoku ali pa v breg 
proti Rúdniku. Ni si mogla misliti lepšega izprehoda od teh mičnih 
stezíc, ki te peljejo zdaj po bujni zeleni trati, zdaj po mračnem hladnem 
gozdu, zdaj po ravnem, zdaj na góro. Tu in tam vrvrá Ijubek studenec, 
a kadar misliš, da si se že daleč odmeknil od človeških bivališč, spomni 
te sredi hoste čedna kapelica, da tudi tu bivajo dobri Ijudje po volji 
božji. Vanda je zdaj tu, zdaj tam malo postajala in opazovala prirodo, 
v tem ko se je Perún zdaj v drznih skokih zaganjal za kakim ptičem, 
zdaj mirno vohal ali brskal pod kakim grmom. Nazaj gredé pa se je 
Vanda vselej nekoliko pomujévala na neki pečínici pri znamenji, kjer se 
ločita poti na Rúdnik in Voleji Potok. Tu je sedla pred znamenje in 



326 Josip Staré : Vanda. 

se zagledala in zamislila, in poleg nje je légel spéhani Perún ter po- 
nosno povzdignil glavo, kakor bi vedel, kaj je dolžan imenu svojemu. 
Večkrat se je samému Perunu že predolgo zdelo, pa je zopet vstal 
in poskočil, kakor bi hotel vzbuditi gospodarico svojo iz njenih sanj, 
ali ničesar ni opravil in znova ji je légel pred nóge. A kaj je Vando 
zadrževalo na tej tesni strmí ni ? — Zadrževal j o je tisti mir, ki bridko 
izkušenemu človeku tako neznano dobro dé, kadar v prelepi prirodi 
božji občuduje soglasje, ki ga ni našel med Ijudmí. Kakor skladná 
glasba je zvenélo Vandi na uho šumljanje peneče se Bistrice tik pod 
njo, v tem ko so njene očí bile uprte v zelene holmce in hribe ter 
v veličanstvene goličave Grintovca in mogočnih njegovih tovarišev, 
ki od severne straní obkrožajo prijazno kamniško kotlíno, ta mali raj 
kranjske dežele. Sele ko je zahajajoče solnce daleč na Gorenjskem 
pozlatilo bele vrhove Triglava in sosednjih mu gorá, ozrla se je Vanda 
na to strán, vzdignila se in šla proti domu. Odhajaje se je nekega 
dné spomnila cigánke na Vrtalici in rekla sama v sebi : »Ali je mari 
to prerokovaná sreča?« 

Tudi po zimi je Vanda na Perovem bila srečna. Ziga je skrbel 
za lépe knjige in obema je hitro potekal čas ; zajedno sta se oba tudi 
telesno pokrepčala, in ni ga bilo, ki bi jima v mirni samoti mogel 
kaliti skromno njijino zadovoljstvo. Tako je minévalo leto za letom. 
V tem je železnica v Trst bila dodelana in Ziga je sprva imel toliko 
naročíl, da jih ni mogel sproti izvrševati. Ko je zadovoljen z uspehom 
podjetja svojega zopet sedel pod orehom in pravil sestri o novih osno- 
vah in o Trstu, seže mu Vanda v besedo in ga vpraša: 

»Kako daleč pa je po železnici v Trst?« 

»Iz Ljubljane je šest ur.« 

»Ne dalje?« čudi se Vanda. »To pa ni, da bi si človek ne mogel 
pogledati mórja.« 

»Ali bi ti šla?« vpraša jo Ziga radovéden. 

»Zakaj ne?« zavrne Vanda mirno, kakor da ji ni nič ležeče 
na tem, 

»Dobro; tedaj se pa zmeníva. Najlože pojdeva od doma, kadar 
bosta dva praznika skupaj.« 

»Kaj bi hodila; jaz sem se le šalila«, rekla je Vanda malo boječe, 
da ne bi na prvi mah izdala pravega namena svojega. 

»Za to ni treba šále. Bolj ko stvar preudarjam, bolj sem zánjo. 
Da méni to ni prej prišlo na misel ! Mala izprememba v jednako- 
mernem tvojem življenji ti bo práv dobro dela. Le sama reči, če ni 
res takó.« 



Josip Staré: Vauda. 327 



»Ničesar se tu ne morem pritoževati; ali tega ne tajim, da bi 
me ne zanimalo videti Trst in mórje.« 

Zigi si v očeh mogel videti veselje, ko je cez dolgo čaša prvi- 
krat čul, da ima sestra kako željo. Bilo mu je dobro znamenje za 
prihodnost in na vso moč se je trudil, da bi do dobra raznétil tlečo 
iskro. 

»To je beseda, ki jo rad čujem iz tvojih ust,« rekel je ves zado- 
voljen. »Toda dva, tri dní, to je premalo záte,« 

»Zakaj bi bilo premalo?* 

»Zato ker ni dosti, da vidiš, kar je vredno, da se vidi. Jaz bi 
želel, da bi ti delj čaša ostala v Trstu, da se tudi nekoliko seznaniš 
s tamošnjim življenjem, da se malo zvedríš, da se sploh nekoliko čaša 
sučeš v drugem svetu in da prideš zopet jedenkrát med ljudí.« 

»0h, pusti Ijudí! Práv nič mi ni mari zánje ! « oporeka Vanda. 

»Mari, maril« ponavlja Ziga malo nejevoljen. »Saj ni, da bi se 
takoj z vsakim človekom morala sprijazniti. Največji modrijan gre 
časih rad med Ijudí, da jih opazuje in se zmoti, kakor se ti zmotiš, 
kadar na izprehodih ogleduješ prirodo.« 

»Nikar se ne hudiij !« prosi ga sestra, »saj nisem tako mislila. 
Práv dobro se mi zdĺ, da si tolikanj skrben ; a da se ne boš mogel 
tožiti náme, povem ti kar naravnost, da pôjdem v Trst in da se 
práv veselim nánj. Le odloči, kako in kaj.« 

»Vse bi bilo, če bi imela v Trstu kakih znancev, pri katerih 
bi se mogla nastaniti.« 

» Saj imam Smaragdo ! « veselo vsklikne Vanda. 

»Pa res; na to sem čisto pozabil«, pritrdil ji je Ziga in dalje 
delal osnove za sestrino potovanje. 

Takoj drugi dan je Vanda pisala Smaragdi v Trst, razodela ji 
svoj naklep in je prosila, če bi se mogla za nekoliko dnij pri nji na- 
staniti. Dva dní pozneje je že imela odgovor. Sestra se sestre ne bi 
mogla bolj veseliti, nego se je Smaragda veselila Vandinega prihoda. 
Vsaka beseda v pismu je pričala o veliki in iskreni Ijubezni do Vande. 
Le za gotovo in práv kmalu naj príde, kajti vsi da jo že težko pri- 
čakujejo. Vse drugo se bosta potem že ustno zmenili. Vanda se 
zdaj ni več obotavljala in brž ko se je pripravila na pot, odpeljal jo 
je Ziga v Ljubljano in jo izprémil na kolodvor. — 

Práv je sodil Ziga, ko je rekel, da Vandi treba izpremembe. Že 
na Pivki jo je zanimal dotlej neznani svet, ki je čimdalje bolj kázal 
góla rebra svoja, dokler brzi hlapón ni prisopihal na pusti Kras. Vse 
dľugačno čustvo pa je prešinjalo mehko Vandino srce, ko se je železnica 



328 Josíp Staro: Vanda. 



obrnila proti Trstii in se je pred njo v čarobnem večernem svitu raz- 
prostiralo nepregledno mor j é. Tako se je bila zameknila v nji nove 
prizore, da skoraj ni čutila, da se dalje vozi, dokler ji na samem 
tržaškem kolodvoru niso krasnega razgleda zaprli rázna poslopja in 
prazni vozóvi, katerih je brez števila stalo v dolgih vrstah. Zdaj pa 
jí je srce jelo utripati od veliké radosti, da bo zopet videla staro 
prijateljstvo. Vse prepočasi se je dolgi vlak pomikal na postajo, in 
ko se je napósled le ustavil, ni bilo takoj služabnika, ki bi odprl 
vratca. Nikdar Vanda ni bila tako nestrpljiva kakor danes. Srečno 
je stopila iz voza, ali v toliki gnéči potnikov, ki so kar vsi ob jednem 
silili na vráta, ni vedela kam bi se dejala. Hoté ali nehoté je obstala 
in čakala, da se Ijudje malo razidejo. Ni še dobro stopila cez prag 
in obsulo jo je od vseh stranij toliko silnih pobalínov in odrastlih 
nosáčev, ki so se pulili za njene stvarí, da bi j o skoraj na tla podrli. 
V tem se skozi nadležno druhal prerije gospod, da bi rešil zapuščeno 
potnico. Že od daleč jo je Ijubeznivo pozdravil: »Dobro došla, go- 
spodična!« 

Vanda je takoj spoznala Sieminskega glas in predno mu je mogla 
odzdraviti, stala je pred njo tudi že Smaragda ter jo presrčno objela 
in jo zopet in zopet poljubljala. » Vanda! Smaragda!* bili sta jedini 
besedi, ki sta ji prijateljici v prvem trenutku mogli izpregovoriti ; a 
ko sta se malo umirili od prvé radosti, hoteli sta si ob jedni sapi 
vse povedati in nista se genili z mesta. Sieminski je že zdavnaj vse 
preskrbel in jima prigovarjal, da bi šli, ali zastonj. Zdajci vzame Vando 
izpod pázuhe in jo pelje k vozu. Veselo smeje je zdaj tudi Smaragda 
hitro stopila za njima in vsi trijé so se odpeljali na dom. 

Vanda je bila čisto izpremenjena in veselá, kakor morebiti ni 
bila še nikdar, odkar je slekla otroško krilo. Zavest, da se smé slo- 
bodno kretati, ne da bi jo motil, bodisi živ človek, bodisi žalosten 
spomin, ta zavest dala je duši njeni novih močíj in neko samostalnost, 
ki je dotlej ni poznala. Drdranje po gladkih kamenitih pločah, sijajno 
razsvetljene ulice, množica hrumečega Ijudstva, vse to je že med potjo 
zjasnilo čelo njeno in zbežale so tožne misii. Na Siemenskega domu 
sta pozdravila Vando Smaragdina mati in sivobradi ded njen, a 
vsprejela sta jo tako Ijubeznivo, kakor da je došlo njiju dete. Starika 
sta mnogo mnogo bridkega izkusila v življenji, pa sta bolje nego 
drugi umelá tuje boli in tuje trpljenje. 

Ko je Vanda drugo jutro stopila v Smaragdino sobo, zakrožila 
je izučena papiga kakor nekdaj »dober dan« in tudi sicer je po sobi 
bilo vse práv tako uravnano in postavljeno, kakor nekdaj na stano- 



Josip Staré: Vand.-i. -^29 



vanji v Ljubljaiii. V kótu proti sicdi obnien je stal klavír in bil je 
odprt, kakor da se še ni zapri od tistega usodepolnega trenutka. 
Vanda pogleda odprti list na njcm, in bila je istá Chopinova nok- 
turna, ki je mlado srce njeno odprla prvi Ijubezni. Nazaj se je zamíslila 
v tisti srečni čas, sedla h klavirju in počasi in tihoma jela je premikati 
prste po koščenih tipkah. Sanjaje v sladkih urah skoraj ni zapažila, kdaj 
je konec nokturne in zopet in zopet jo je skraja igrala. Znani glasovi so 
privábili Smaragdo v sobo. Tiho je obstala na pragu in opazovala 
prijateljico, kako ji stari spomini sezajo v srce. Po mirnih očeh je 
sodila, da je tudi srce prebolelo. Stopi torej k Vandi, poljubi jo in 
se ji pomenljivo nasméhne. 

»Zakaj se smeješ ?« vpraša jo Vanda, ki je dobro razumela po- 
redni nasmeh, pa ni vedela, kaj bi druzega zavrnila. 

» Dobro se mi zdi, ko te vidim tako veselo in zadovoljno,« reče 
Smaragda, da bi zatajila pravé misii svoje. 

»Zadovoljno!« bridko vzdihne Vanda, na to pa popraví: » Udala 
sem se trdi usodi, v katero je rod naš uklet: ne tožim vec o nji, to 
je res; vender da bi bila zadovoljna, tega ne morem réči.« 

»Ali še misliš na njega?« radovédno vpraša Smaragda. 

»Ce mislim na njega? Moreš li o tem dvojiti.í^ Ali ti ravnokar 
prebiranje na klavirji ni izdalo mislij iz dna duše moje?« 

»Zdelo se mi je, pa sem se hotela do dobra uveriti, če práv 
sodim.« 

»Prav sodiš, práv! Bodi uvérjena, njega ne pozabim nikdar.« 

»Saj sem si zmeraj mislila, da je tako. Toda, duša draga, ali 
nimaš nič upanja, da bi se še kdäj mogla združiti ž njim .^« 

»Upanja?« ponavlja Vanda z zategnenim glasom. »Upanju se 
človek nikdar ne sme odreči.« 

»Ne tako. Hotela sem védeti, če imaš káj gotove podlage ; če 
véš, kje je, kaj počenja, kako se mu godí?« 

»Odkar je šel iz Ljubljane, nisem čula glasú od njega, razven 
tistega, s katerim ga je grdo kovarstvo hotelo izruvati iz srca mojega. 
Nádejala sem se, da pri tebi kaj zvém o njem.« 

»Pri méni pač ne boš ničesar zvédela,« zavrne ji Smaragda in 
nagubálo se ji je gladko čelo. »Saj véš, da si mož moj s prijatelji 
svojimi ne more dopisovati, kakor drugi Ijudje. Še danes mi je uganka, 
zakaj je Borovskí tako neutegoma moral iti iz Ljubljane. « 

»Brez spletke to ni bilo,« dodá Vanda. 

»Gotovo ne, ali rada bi vedela, kdo je tu predel hudobno 
zvijačo. « 



33*^ Josip Staré : \'an(la. 



Vandi se razsvetijo očí, kakor bi bila rešila uganko, potem p a 
vsklikne : 

» Smaragda, ne motim se, tudi to je Macko vo delol« 

»Mačkovo!« čudi se Smaragda. 

»Prav Mačkovo je! Ta gídi sebičnež, ki nima ni jedne plemenite 
misii, ta hlapčevska duša, ki nima toliko poguma, da bi kdáj o kaki 
stvári sodil po svojem prepričanji, ki ga menda sploh nima; ta liziin 
je však čas pripravljen, da z ležjó in natolcevanjem očrni najpošte- 
nejšega človeka, zlasti če je na poti sebičnim njegovim naklepom.« 

»A kako bi bil on Borovskega izpodkopaval?« vpraša Smaragda. 

»Kako? Tega jaz ne vém; to je njegova stvar, o kateri bo 
gotovo molčal vse svoje žive dní.« 

»Po čem li sodiš, da ga je on očrnil.^« 

» Vedno se mi je čudno zdelo, da sta zajedno morala iti iz 
Ljubljane; vender danes šele mi je prišlo na misel, da je Maček po- 
kojni materi moji že pred odhodom pravil o nekakem prijateljiľ v 
Veroni. To bo práv tisti, ki mu je potem pisal o nekaki vdovi. O, 
ni gôlo naključje, če ima kdo bas pri policiji najboljšega prijatelja 
svojega!« 

»To je vse mogoče in celo verjetno; ali dokazano ni.« 

»Marsikaj bi bilo drugače na svetu, ko bi človek mogel vse do- 
kazati. O, ko bi jaz vedela, da je bilo vse laz, kar so pravili o Bro- 
nislavu ! Ko bi vedela, da ni oženjen in da še misii náme ! Šla bi za 
njim na kraj sveta. Ali ne, ne, to ni mogoče! To bi bila preveliká 
sreča, kakeršna v našem rodu nikomur ni usojena.« 

»Vanda, VandaU zapretí ji Smaragda. »Malo prej si rekla, da 
se človek nikdar ne sme odreči upanju, zdaj pa sama obupavaš. Kaj 
je to.^« 

»To bi bilo nasprotje. Toda jaz nikakor ne obupavam, le vére 
nimam. « 

»Zdaj si pa začela záme preučeno govoriti. Véš kaj, Vanda, 
pustiva to pa pojdiva rajši na izprehod, da si malo ogledaš mesto, ki 
ga še čisto nič ne poznáš. 

Vanda je takoj pritrdila prijaznemu nasvetu, in kmalu sta pri- 
jateljici druga kraj druge veselo stopali po dolgih tržaških ulicah. 

(Dalje prihodiijič.) 





J. Trdina: líajlíO in jiovcsti o Goľjancih. 33 1 



Bájke in povesti o Gorjancili. 

Spisal Janez Trdina, 

40. Kocanéža. 

akor da ta svet ne bi bil solzna dolina, živel je gospod Šalé 
v podgorski pristaví svoji brez brig in nadlog, brez dušnih 
in telesnih bolečin in boleznij, ki stiskajo po vsi zemlji ubogi 
človeški rod. Razven dohodkov, kóje mu je dajalo zemljišče, imel je 
lépo in lehko službo, ki ga je oslobodila vseh skrbij za vsakdanje 
potrebe. Povse naravno je bDo torej, da ga dobra volja ni nikoli 
minila. Znal pa jo je zabeliti práv obilno tudi z bistroumnimi dovtipi 
in búrkami, kojim se je moral smijati však človek, pa naj je bil čmeren 
in star, kolikor mu drago. V hiši njegovi je vládala pristna, slav- 
janska gostoljubnost. Za Salétovo mizo so se zbirali jako pogostoma 
dolenjska gospôda na vesel pomének, na oduševljeno popevanje, na 
živo pretresovanje političnih in národnih razmer, na korenit dogovor, 
koga bi trebalo izvoliti za poslanca v dežélni ali državni zbor. Njega 
so zmatrali rodoljubi tega prostranega okraja malo ne za stožer ná- 
rodnega gibanja in za glavnega podpornika slovenskému slovstvu in 
vsem prosvetnim závodom našim. Kdor je dlje čaša občeval ž njim, 
ni mu mogel prehvaliti poštenja, istinitosti, blagodušja, sósebno pa 
iskrené, bolj nego bratovske prijaznosti, s kojo je vsprejemal in pogo- ' 
ščeval vse mnogobrojne prihodnike svoje. Po deželi je šla prelepa 
govorica, da so mu vsi znanci zajedno tudi prijatelji. Trdilo se je 
sploh, da Šalé nima nobenega sovražnika, in res ni se za nobenega 
vedelo, dokler ni začela hoditi v kuhinjo njegovo po ostanke dolgopéta 
Kocénova Neža, kojo so zvali zabavljivi Dolenjci s skračenim 
imenom Kocanéža. Ta baba ni bila beračica. Prosila ni nikoli ni- 
česar. Ona je zahtevala, da jo hranijo drugi, ker je bila uverjena, 
da je to dolžnost njihova. Hvalila seje: »Jaz slúžim noc in dan Bogú 
in molim za vse Ijudi, ali bi ne bil v nebo vpijoč greh, ko bi mi ne 
dajali za to tiste mrvice živeža, ki ga potrebujem h Podgorci so jo so- 
dili različno. Nekateri so jo imeli za blazno, drugi za prekanjeno sle- 
paríco, ki pokri va lenobo svojo z ruhom svetosti, zvcčine pa so ji 
vender verjeli, da je res jako pobožná ženská, čeprav so se jim zdele 
nekoje navade njene nedoumne ali trapaste. Domá ni šla skoraj nikoli 
k maši. Ob dveh, najkesneje ob treh zjutraj je zapuščala stanovanje 
svoje, podedovano po materi, in dirjala cez hribe in jarke v Kosta- 



332 J- Trtlina: Bájke in povesti o Gorjaucih. 



njevico, Novo Mesto ali kamo drugamo, kakor ji je treščilo v glavo. 
Tamo je ostala po vec ur v cerkvi, potem pa hajdi zopet domov in 
— v posteljo ! Cesto se je že naspala, ko se je storila komaj noč, 
Ini vaščanje so se polégali, ona pa je vstala in šla molit na bližnje 
pokopališče ali pa h križu, ki je stal na samotnem razpotji pol ure 
od sela. Pobožnost svojo pa je opravljala tako natihoma samo také 
dni, ko ni mogla dobiti društva, na pr. o vélikem delu po leti. Skupno 
molitev je razglašala za najugodnejšo Bógu ne le zato, ker so jo 
pripoľočali duhovniki, ampak tudi iz čestiljubja in radi gospodljivosti 
svoje. Kadar so se zbrale pri hiši njeni tercijalke, razvrstila jih je 
sparoma po velikosti in dobi in od vedia izprevod do kake daljne 
cerkve ali kapelice, ki je bila posvečena Materi božji. Korakala je 
pred njimi brez para. Držeč v desni roki zastavico z Marijino podobo 
molila je z grmečim glasom rožni venec ali litanije. Očenaš njen se 
je odlikoval z dodatki, kojih ne pozná katoliška cerkev, n. pr: Bog 
oče naš, kir si v svetih nebesih, posvečeno bodi precartano tvoje ime 
i. t. d. Tudi je klicala rada na pomoč svetnike, kojih Slovenci ne 
česté dosti in so jim največ povse neznani, n. pr. sv. Elijo, sv. Dízmasa, 
SV. Sempôsa, sv. Pafnucija in Benucija ( 1 ) i. dr. Kocanéža je pazila 
strogo, da se je krdelo njeno ponášalo na poti spodobno ia popol- 
noma po njenem vzgledu. O najmanjšem neredu , ki se je pripetil, 
skočila je h grešnici, očitala ji brezbožnost in prerokovala večno po- 
gubljenje. Kadar se je práv ujezila, zgrabila jo je tudi za vlase in 
ušesa ali pa jo kaznovala z brcami in pljuskami. Večkrat je vzela v 
ta namen s sabo šibo ali palico ter j o vihtila brez milosti nad glavami 
in pleci podložnih ji tovarišic. Marsikdo se je čudil, da se ji ni nikoli 
nobena izneverila navzlic tem surovostim in grdim priímkom in psov- 
kam, s kojimi jih je neprestane pitala in pikala. Tercijalke so ji opro- 
stile rade vsako razžaljenje zato, ker so imele vse trdno vero, da 
pridejo po milosti in s pomočjo njeno gotovo v nebesá. Kar izkušale 
so se med sabo, katera jo bo spoštovala z večjo udanostjo in jo po- 
gostila s slajšimi založki. Volja njihova je bila brez sumnje dobra, ali 
ponuditi so j i mogle skoraj le proste jedi, kakeršne uživajo kmetje, 
Kocanéža pa je mislila, da so zasluge njene vredne boljše postrežbe. 
Seznanila in sprijaznila se je torej s Salétovo kuharico, ki je bila v 
daljnem rodu ribniški Lenčiki in se je bila navzela tudi nje bogosluž- 
nega dúha in pridiganja. Od nje se je dobil však dan krožnik dobre 
juhe in kos govédine, cesto pa tudi režanj pečenke in kupica izvrstne 
starine. Salé ji je privoščil na óči iz srca rad ostanke obedov svojih, 
vender pa se ni mogel premagovati, da bi ji ne bil večkrat káj po- 



J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. ;^^^ 



magal in jo podrazil zabavljaje nje čudnim običajem iíi pustolovskim 
pobožnim vajam. Kocanéža ga je pogledala srpo in zlobno že précej 
prvi pot. Ko pa so se šále njegove ponavljale in bivale vedno ostrej se, 
počila je z nogo ob tla, zagrozila mu se z visoko vzdignenim prstom 
in zakričala, da jo je razžalil poslednjikrat. Od tistega dné ni se pri- 
kázala več v njega kuhinji. Ježa njena zdela mu se je jako krátko- 
časná in smešna, kar ni bilo bas pametno. Da bi jo še bolj razpihal 
in užgal, naprosil je prijatelja svojega, uradnika Rogača, ki je bil 
pcsnik, da mu je zložil ujedljivo zabavljico, v kóji je bilo opisano vse 
življenje Kocanéžino. To pesem hodili so ji prepevat fantje pod okno, 
kmalu pa se je razširila tudi po bližnjih župnijah in sčasoma po vsi 
Krški dolini. Kocanéža je précej ugenila, od koga ji dohaja to zasra- 
movanje. Pihala je po gadje in snovala osveto. Cez nekaj dni sklicala 
je bogomolno vojsko svojo in za čela rómati z njo od cerkve do 
cerkve, od župnije do župnije. Povsod je dala župniku goldinar, da bi 
se brala zanj maša »v dober namen«. V kakov dober namen, pa ni 
hotela nikjer povedati. Ceta pride z Marijino zastavo tudi v Vohu- 
novče. Dekla sodnika Pižma je poznala jedno teh rómaric ter jo 
vprašala, kaj pomenja ta božja pot? Tercijalka ji velí: »Me rómamo 
v dober namen. « — »V kakšen dober namen ?« pobara jo radovedna 
služabnica. Blebetavasta znanka se zasmeje in pravi: »Viž v tak, da bi 
poginil Kocanéžin sovražnik z naglo smrtjo, brez izpóvedi, brez ke- 
sanja in torej brez upanja da bi se mogel kdaj vzveličati.« — Dekla se 
strese od groze, teče domov in naznani gospodarju, kar je zvedela. 
Pižem se spomni raznih paragrafov, ki prepovedujejo strogo vsako 
oskrunjenje veže in častí božje. Brž pošije po rómarice biriča in ob- 
sodi Kocanéžo v zápor. Prebivší kazen napoti se vsa poklopljena 
nazaj v Podgorje, tamo pa jo dohiti nová nesreča. V temni noci za- 
skočila sta jo dva hrusta in tako namáhala, da je ostala komaj živa. 
Dejala je: »Ta lopova je najel Salé, toda gorje mu, jaz mu móram 
priti do živega, če mi je zapraviti tudi dušo in nebesá. « Ležala je 
bolna cele kvatre. Ko se je zopet okrevala, bila je vsa izpremenjena. 
Molitev ji je mrzela, cerkve in križa ni marala niti videti, prejšnjih 
tovarišic se je ogibala. Ker je obupala, da bi se mogla maščevati s 
podporo božjo, zatajila "je Boga in sveto vero, zapísala se je Hudobcu 
in pridružila copernicam. Stanovala je odslej, kadar je bila domá, v 
gorjanskem brlogu. Denarja in dragotin je imela, kolikor je hotela: v 
vseh žepih žvenketali so ji zlati in tolarji. Po gosposko oblečená 
vozila se je v kočiji od vasí do vasí in povpraševala, kje bi mogla 
dobiti črnega petelina. Česar je iskala, našla je v žumberških 



33!- J- Trdina : Bájke iu povesti o Oorjancili. 



Vlahih, ali gospodinja ji velí, da črnega kokca svojega ne more dati 
izpod petih goldinaijev. Kocanéža se zagrohota in ji našteje zanj sto 
rumenih zlatov. Vzame ga s sabo v Gorjance in pitá v temi s ča- 
robnimi zelmi in vivodinsko starino tri leta in tri mesece. Četrti mešec 
četrtega leta ji iznese debelo jajce, ki je bilo žolto kakor žveplo. To 
jajce začne goditi Kocanéža v najglobočji rupi podzemeljskega brloga 
svojega. Prebivališče zapustila je zdaj za malo ur samo takrat, kadar 
si je šla kupovat hrane in pijače. Kocanéža imela je mladega, jako 
lahkoživnega žlahtnika, Trampuševega Jurija, kojemu je bila tudi botra. 
Jurij je dobil po bratih, ki so mu pomrli za kolero, 1200 goldinarjev. 
Ker so mu pomagali prijatelji in Ijubica, zaluckal in zatratil je te 
lepe denarce v nekoliko mesecih, potem pa je bil zopet tako suh in 
prazen kakor nekdaj; ni prijatelji ni Ijubica niso ga hoteli poznati, 
nikari mu vrniti dobrote z dobrotami. Fánt začne premišljevati, kamo 
bi si šel iskat dela in zaslužka. Dejal je: »Ako nájdem kmalu v štiri 
peresca deteljo, pôjdem še danes na Hrvaško.« — Gledaje po detelji 
zapazi na tleh neko zlato reč, ki je bila podobná na jednem konci 
ključku, na drugem pa kurjemu parkeljcu. To čudno dragotíno vtakne 
v žep in se jame znova ozirati po njivi. Predno bi naštel do dvajset, 
nájde deteljo ne le v štiri, ampak v pet perésecl Preletí ga slutnja, 
da ga čaká morda še večja sreča, nego si je želí. Stopivší s polja na 
cesto kar ostrmi, ker ugleda Kocanéžo, ki se je na bližnji vrbi obe- 
šala 1 Jurij jo vpraša, zakaj se ji je življenje zamerilo ? Baba zajaska : 
»Izgubila sem dragoceni svoj ključ, kakeršnega ne zna narediti nobena 
človeška roka. Brez njega ne morem odpreti stanovanja svojega, v 
kojem ležé vsi moji zakladi. Joj méniU — Jurij ji pokaže najdeno zlatníno. 
Starká ga vsa zamaknena objame in mu se zareže, da za ta ključek 
prejme od nje nagrado, ob kóji bo mogel živeti brez sile do smrti 
svoje. Hitro namaže pod pazuho z nekako mastjo sebe in njega in 
zdajci dvignila sta se v zrak in odfrčala v Gorjance. Kocanéža odpre 
tamo z zlatim ključkom brlog in razkazuje fantu základe svoje, ki 
so bili neizmerni. Opozori ga tudi na žolto jajce in mu pové, da 
se práv kmalu izleže iz njega Maliček, ki povrne Sa letu z obrestmi 
vred vse, kar mu je dolžna. Ponudi mu potem tri rečí, izmed kojih 
naj si za plačilo izbere tisto, ki mu najbolje ugaja. Vpraša ga, če 
hoče táko korenino, da ga ne bo videl noben človek, kadar jo bo 
imel pri sehl? Ali ga mika morda bolje prt, ki se pogrnen na mizo 
napolnjuje kar sam z najslajšimi jedmi in vini.? Ali pa bi mu bil ne- 
mara najljubši óni-le umazani mehur.? V njem je samo jedna šestica, 
ali če jo vzame iz njega, nadomesti se précej z drugo in tako si na- 



ĽsMili cvet. 



335 



bere lehko polne vrece drobiža. Jurij velí: »Ne maram ni korenine ni 
prta, daj mi mehur! Za denár, če je práv majhen in droben, kúpim 
si vsega, česar koli mi poželí srce.« Carovnica mu da blatni mehur in 
in ga hoče pregovoriti, da bi šel tudi on v cópernike. Fánt j o pobara 
porogljivo : »Kako pa se pride v tak imeniten stan?« Babahiti: »Na, 
tu ti je lonec. Zdaj pa reči : »Jaz ne vérujem v Bogá nego v tá-le 
pisker. To je vsa coperniška vera in molitev! Razven te poglavitne 
reči so še neke malenkosti, kóje ti razložim pozneje.« — Jurij, ki je bil 
lehkomiseln dobroživček ali čvrst kristjan, prime lonec in zavpije, da 
se je razlegalo do pol Gorjancev: »Jaz vérujem v pravega Bogá, v 
tá-le pisker pa se — .« Srdita copernica zgrabi bič, da bi ga ošinila. 
Jurij skoči iz brloga in pobegne proti mestu ves vesel, da si je rešil 
neumrlo dušo. V mestu si kúpi lepo mošnjo, kojo napolni s šesticami, 
mehur pa si prišije k dnu malhe, da ga ne izgubí. Živel je odslej 
brezskrbno in prijetno kakor ptica pod nebom. Po dnevi je káj malega 
delal, da si je krátil čas, zvečer pa je jedel, pil in se dobrovoljil. Do- 
stikrat je najel kakega slovečega godca, da mu je godel, pel in pri- 
povedoval búrke in bájke. Kadar mu je zaigrala mlada kri, šel je 
tudi plesat, ali vselej brez para. Spominjaje se nehvaležnih prijateljev 
in nezveste Ijubice, bal in ogibal se je skupnih veselíc in mlade dru- 
ščine. Vsakemu revežu in beraču je podaril šestico in za nameček še 
kupico vina, proti vsem drugim Ijudem pa je bil skopih rok in ka- 
menitega srca. Zaman so se mu dobrikali pijančki, zaman ga je lovil 
sleparski gospod Katilina s sladko prijaznostjo in hvalo in mu po- 
nujal celo bratovščino svojo. Njega se je odkrižal Jurij z zabavljivim 
odgovorom : »Bratovščine Vaše se ne braním, ako bom pil potem jaz 
pri Vas, ne pa Vi pri méni.« — Brez uspeha so se mu nastavljala tudi 
dekleta, in ne le kmetská. (Konec prih.) 



Uséhli cvet. 



^íi niano lep.i je dolina, 
Za maiio je plaiiinsld svet, 
In srečnih preslih dnij spominja 
Usí^hli me le zimski cvet. 

I^jubeče mehki cvet ograja 
Temnozeleiii rožmarin 
In v duši žalostní poraja 
Ljubezni mlade mnog spomin . . 



Oko poróšeno s solzami 
Z bolestjo tiho zr^ pred sé, 
A daleč, daleč za gorami 
Nadeje so in pa — željé. 

Pa te nadeje za gorami 
Spomin morí prihodnjih let : 
Okó poró.šeno s solzami 
Zrh trudno na — uséhli cvet. 

L-j- 



2sb 



Zoríslav: Na Gosposvetskem poljí. 



Na Gosposvetskem polji. 



jLomladna zora na okoli 
Oživlja góro in ravan, 
A jaz ob kamnatem prestol! 
Saní sredi cvetja zrém tenian. 

Molčé še drobné ptice v gaji, 
Po drevji listje še molčí. 
he kameň, kameň tu v ograji, 
On glásno, jasno govorí. 

On govori, in v času davneni 
Ostavlja duh mi svoj pogléd, 
Ko v Korotanu staroslavnem 
Kmet bil gospod, gospod je kmet. 



. lapides daraabunt. 
Luk. XIX. 40. 



Ko sveti veri in pravici 
Prost(5 izbrani knez udan 
S kaljenim mečem je v desnici 
Za pravdo vdove stopal v brán. 

Sedaj ? — Sam samcat na pian j a vi 
Mogočnih dedov boren vnulc, 
Spominjam se o prošli slávi 
Sedan j ih bed, sedanjih muk : 

»Ma sveti veri« samosilnik, 
»Ma sveti veri« v kruto moč, 
S katero na podanca tilnik 
Pokladá jarem stiskujoč. 



Ne bráni tu se pravda vdove, 
Rodu se pravda tu teptá — 
Kdaj pač otrla Ijo.^ okove. 
Ti Večua Pravda iz uebá? . . 



Zoríslav. 



^ 



X) 



Zlá beseda. 



a znala bi, kako me spekla 
Iz tvojih ust be.seda zlá, 
Nikdar ne bila bi je rekla 
In ne mučila mi srcá. 

Ce v noci mrzla slaná páde, 
Cvetice pestré pokončá. 
In z žitom kmetu zlate nade 
Uniči toča iz neba. 



Valéč se z gôre plaz sneženi 
Pot dela si podirajoč. 
In iz oblakov blisk ognjeni 
Vztliguje plameň izuad koč. 

A kar nam slaná stré in toča 
Kar blisk uniči ali plaz, 
Nesreča je sicer pekoča, 
A hite r ji zdravnik je čas ! 



Beseda zlá pa s kruto silo 
Pekoč in žgoč nam v srci tli'. 
Zdravilo ji je pod gomilo, 
Zdravnika ji na zemlji ní! 



Fr. Gestrin. 



J. Navrátil : Belokraujsko kolo. 



337 



Belokranjsko kolo 




in nekoliko drugih národnih pesmic in iger z razlago. 

Spísal J. Navrátil. 

/. Metlisko kolo. 
(Dalje.) 

Mera v /., 2. in j*. pesmi národná jugoslovanska 
U I —u 



oslušajmo ! 



Igraj, kólce, ne postávaj ! 
Nísam dóšal kola 1) ígrat ; 
Nég' sam dóšal dívoj'k 'zbírat 
Ni divôjka nakinčéna, 
Niť veséľce pozlačeno. 



— \) j —u 

Crn'ga, maľga Vôgrančíčka. 

Lépe moje béle rôke, 

Kôga bódo óbjemále ") ? 

Crn'ga, inaľga Vôgrančíčka. 

Lépe moje béle nôge, 

Zá kom bódo póhajále ^) ? 

Zá^) črnim, málim Vôgrančičkom. 



Komu móram 2) Ijuba biti } 
Crn'mu % maľmu Vôgrančíčku 
Ké b' imela črne oči, 
Véljala^) bi králj-gospôna 
I njegove svetle sablje. 
Lépe moje črne oči'>), 
Kôga bódo pógledvále > 
Crn'ga, maľga Vôgrančíčka. 
Lépa moja sladká vusta, 
Kôga bódo kúševála.^ 



3- 
V grádu so visôka vráta, 
Ná njih sédi črna Kata; 
Na vrtu je troje zélje, 
Troje zélje i korénje, 
Vsi políčkom pred sodíčkom, 
Z bélim hlébom, žôltim sirom 
Mlínarica žléb zapérje; 
Náj zapérje i odpérje. 
Bôg ti pláti, s t ár' na kônju") 



^) Nekdaj dosledno : »kolca«, kakor v prvi vrsti »kolce« (um. kolo). 

''^) Po domáce »m(5rem« kakor drugod po Slovenskem. 

^) Zdaj popevajo (ne gleaéč na méro) tako : sCrnemu, maľmu (sic) VogrančiČ-ku« 
(t. j. Ogrn; samo še v tej pesmi), prím. tiuli nsl.: vôger, vogrin, vogrinec, vogrič, vugrin, 
viigrinčič. Mikl. lex. 1162 p. b. ír»ľpnsiTí agíiii1», hnngarus). 

^) »Víiljala bi« itd. popevalo se je še za mojega detinstva 

"-) Oj, bujne domi.sjjivosii ! Malo poprej jih je zaželela ; zdaj jih pa že ima. 

^) iu •) ľo domáce: objémale, — pohájale. 

^) Zbog tega »za« je jeden zlog preveč; pa v popevki tega ne čutiš. Tudi Vuk 
se toži na tako pokvaro tréh zadnjih vrstic mahom v 2. pesmi. I. (1841); str. 2 (2. op.). 

'-') Zna se i tej pesmi, da ni cela. Pogrešamo sóseb med zadnjo iu predzadujo 
vrstico, kaj je storil ta »star' na konju« komu . . . dobrega ka-li, da mu Bog piati. To nam 
pravijo zaduje vrste v sib.sk. n. pj. Vuk, I. 294 (br. 400). Priobčiti jo hočemo pozueje 
na pripravnem mestu. 

22 



J38 J. Navrátil: Belokraxijsko kolo. 



4- 

(Kola završetek.) 

Mera v prvih dveh vrsticah: 
U - I U— I U— I U ; 

v zadujih štirih: 

— U I U- I u - I — 

Odpríte naša vratcai) Rdéča zlátca nósimo, 

Cez tri rdéča zlátca 2) Okoľ sebe srébrn pás, 

Sivé kônje ^) vodimo V vsákem žepu sto dukát. 

Ko začne »vojarinka« popevati: »Odpnte (nam) naša vratca« . . . 
vzdigneta zadnja »kolaša« (predzadnji des n o, a zadnji levo roko z 
raztegncnim robcem k višku, stoječ vsaksebi, kakor ,podboja' pri vratih) 
in zdaj teče »vojarinka«, — vodéč za seboj vso, ž njo vred neprenehoma 
popevajočo vrsto skozi ta odprta »vratca«; zadnja dva se previjela, 
in pri tej priči izginejo tudi »vratca«. 

Kolo je pri kraju; pa se je letos ponavljalo vsem mnogo- 
brojnim gledalcem in gledalkam na veliko radost. 

Zdaj se začenjajo pravé igre s petjem. — Predno razložim 
č. čitatcljem postanek ali početek Metliškemu »kolu« (pesmi), pazimo 
poprej, kako igrajo in popevajo ,Metliški dekliči' najprej »Rešétca«, 
a za njimi »Most«. 

5. 
R e š é t c a. 

Ta igra z naslednjo popevko vred zove se tako zato, ker stojé 
pri tej igri dekliči v eni vrsti, in to: »dékle za deklétom« kot rešeta 
(ľcšétca) na sej mu. 

Zdaj pride »vojarinka«, držeč se samo z enim dekletom ,za roke' 
in hodéč okoli vrste poje s tovarišico vred, kot da so prišli ,prošnjači' 
(siuibači) snubit. Ženská prošnjača prosita ; — ,mati' (ki si jo moramo 
pa Ic misii ti poleg vrste) pa odgovarja (»odpeva«) z vscmi hčerami 
(»hčermi«) vred tako: 

Méra različna; v prvih štirih vrstah: 

— u I — u I —u; 

-u I u; 

— ^; 

*) Osédobi popevajo: »Odprite nam naša vratca.« 

'^) Ne misii na »zlatce« (n), nego na »zldtac« (m), -Ica = zlíít (dukát) in 7.:\ 
srb.-hrv. poselmost pri sldanji s števiiom tri; n. pr. »tri veliká zeca.« 
. ^} Nekdaj : »kônjce« (izr, kôjuce}. 



v peti in sedmi vrsti: 






-u 1 -u 1 - 


v šesti in ôsmi vrsti: 




dalje nepravilno. 


-u 1 -u 1 



J. Navrátil: Relokraujsko kolo. 339 



Pr.i) Mi bi raď2) dekliča. Pr. Z Bugom, z Biigom 
M. 2) Ja jo nedám môžu. Vsem vérnim slugom 

Pr. Ce jo nédaš sama, Ki c) ste nam dali, 

Vzamem ti jo sama. Da pôjdete z nami. 

M. Pôjdi, pôjdi, moja hči 

Skôraj nazaj pridi ^). ~ (Tekajoč okoli vrste) : 

Súha hruška zácvete, H i n d r, h a n d r, ž u m b r ^) 

Ondaj názaj pridi '') ! V s a k e ž u m b r s k e d r u ž i n c '^). 

(To pesem ponavljajo na isti náčin za vsako »hčer« posebe, 
dokier vojarinka ne izprosi vseh) tako kot je izprosila prvo, samo 
da vodi však pot po en o izprošeno dekle vec sabo okoli ône vrste, 
dokier ne predobi vse vrste, tako da hodijo zdaj vsi (izprošeni) dekliči 
ž njo vred veselo popevaje svoj: ^Hindr, liandr, žumbr«, za njo, a 
zdaj ti je konec »rešétcem«. — Zgodí se pa tudi, da pobere ,vojarinka' 
zadnje dve ali tri dekliče na enkrat, kot stolaravnatelj, ki — imajôč 
veliko društvo, a malo čaša — naposled na enkrat napije dvema 
ali trém. 

6. 

Most % 

Po 3, 4, 5 párov s a mi h dekličev ali pa dekličev in dečakov 

postavi se za roke držeč proti solnčnemu vzhodu ; — tem nasproti 

postavi se tudi toliko párov (z ,vojarinko' v prvem paru\ ki so tedaj 

razdeljcni na dva zbora ali dve stranki, tako : 

(I. znači vojariuko II. pa nasprotno stranko,} 

Potém začno vrstéč se (vprašajoč in odgovarjajoč) popevati tako: 

(Mera v i., 3., 12. in 13. vrsti) : 

-U 1 -U I —U I -; 
od 4. do 7. pa : 

U - I U — I ^— ; (diugo nepraviluo). 



^) Pr. = prošnjači. 

'^) Zdaj popevajo ne gledé na mero: »Mi bi radi dekliča. « 

í'] M, =: mati. 

*) Po teh besedah loči se prvo dekle (spredaj) od vrste in prime za roko tisto 
dekle, ki hodi z »vojarinko«, in vse tri hodijo zdaj okoli vrste, pojoč: »Z Bugom, z 
Bugom itd. (Drugače pravijo Metličani in okoličani : z Bôgom !) 

•''') Ivazumevaj tako: »Kedaj (sic) tuha hruška zacvéte, ondaj níizaj pridi ! t. j nikdar; 

") »Kteri« — popevajo osédobi, ne gledéč na méro. 

') Cudne, nerazumljive besede, s katerimi smo déca nekdaj oponašali in dražili . . 
Kočevarje. 

^) Čuje se tudi: »drožina« (nm družina) 

'•) Po doniače : nníst, m ó la ... 4. skl. raií.sl, 5. skl. (pri) môs u ikl. 



340 J. Navrátil: Belokranjsko kolo. 

I. Jé-li trden tá vaš most? 
Prarôža rôža, pruľigár je na š. 

II. On je trji kakor i) kóst, 

Prarôža rôža, prungárje na š 2). 

I. Iz česa ste ga délali ? P r a r. 

II. Iz zlata, srebra delali. Prar. 

L Komu ste zlato pókrali '^) ? P r a r. 
II. Gospodu '^) I — pókrali. Prar. 
L Mi smo njih(o)vi kmetiči, 
Mi č'mo gospódu póvedat^). 
Vi ste držljiva ^) góspoda ''), 
Káj nam míte dájete^).^ 
II. Crnoka déklica. 
Táka bila mi je poslaná lani ta pesmica, ki bi bila po moji 
razdelitvi povse razumljiva, samo da bi se v zadnji vrstici moralo 
popevati: »Crnooko deklico«. 

Takó (4. sklon) čitaš tudi v češko - slovenskí (slovaški) igri in 
pesmi: »Královná« ali »Hoja D'unďa« v zadnjih vrsticah o »zlatem 
mostu 9) iz »marvan (marmor) kameňa* : 

Čo nam za dar nesiete ^^) ^ 
»Cernooké dievčatko ii).« 
(»Prostonarodnie običaje, povery a hny slovenské. « Usporiadal 
a vydal Pavol Dobšinský. Turč. sv. Martin, 1880; 153). 
Prim. tudi v »Slovansk. Šborn.« 1884; str. 133: 
»Co bychme Vám za to daly.?« 
»Cernojoku devulenku.« 

^) Namesto: »nego« ; v navadui govorici Metliški: *trji kot kúst« (2. kosti itd.). 

'-') Nekdaj je pa odpeval in ponavljal II zbor za vsakim odgovorom tako : »Pre- 
roža roža, púiigrt je naš.« — S časom, da bi se bil prevrgel tedaj )»púngrt« v čudui, 
uerazumljivi »prungár« (?) ; a zarad isto tako nerazumljivega »praroža« ali »preroža, ro/,a« 
prim. č.-slovenski izrek: »bože, prebože!« (»Slovausky Sborn.« 1884, str. 134. Zastran 
besede »pruijgar« prim. stsl. »prag7)« = srb. »skakavec« (iz koreňa »preg«) springeu. 

^) V navadui govorici: pokráli. 

^) Po domače: gospudi (i. góspud, 2. gospoda itd.). Imenuje se tú kakšen bogat 
gospod, bodi si Metličan ali tak, kateri vsaj živi ondaj v Meíliki. 

•'') Po navadi : , povedať. 

•') Brez dvojbe skrajšano iz: »darežljiva«, t. j. po sedanji govorici okoli Metlike 
»podátna« (freigebig), najsi je tudi »darežljiv« stsl. beseda. Mikl, 153 s. v. dar'h 

"') Zdaj : gospoda. 

^) T. j. Koliko mite (da bodemo molčali)? Tako bi sodil človek po tej vsebini. 
Pa primeri dodatek malo dalje. 

^) Uprav »pozlačenem«. 

^") in ^^)